Zemljepisje v ljndski šoli. Stalne in premične zvezde. 0. Pojdi sim, in povej mi, kaj je Bog četerti dan vstvaril. J. Vstvaril je tudi brezštevilno Iucic na nebu, ki nam po noči svetijo, svelle zvezde. 0. Da, prav si povedal, te zvezde nam po noči svetijo; so pa tudi naj bolj.ši kažipoti in naj bolj zanesljiva ura po noči. J. Tega pa ne morem razumeti; pot naiu kaže bela cesla, in kedar hočem vediti, koliko je ura, grem pa pogledat na uro, ktero imamo doma; pa sej tudi ura iz zvonikapove, koliki čas, da je. 0. Govoriš, kakor razumeš; kaj ne veš, da so se Ijudje svojih umetnosti iz odpertih bukev, od stvarjenih reči, naučili, da so tedaj k naravi v šolo hodili; preden so pa Ijudje znali čas meriti in ure narejati, so se pa ravnali po zvezdah, in so te nebeška znaraenja sploh bolje poznali, kakor dan danes, ko se zanašamo na koledarje in ure, in ko nebo in njegova čuda poznajo in preiskujejo le bolj učeni zvezdoslovci. Kedar bo enkrat svetla noč, ti bom nektere zvezde pokazal, da jih bos po imenu poznal. Janezek željno pričakuje, kedaj da bode jasna, pomladanska noč, ker hrepenel je zvezde po imenu poznati; pervi jasni večer prosi očeta, da bi mu zvezde imenovali. Oče privolijo, ter mu razlagajo : 0. Ali vidiš svetlo zvezdo, ki se perva pokaže, ko solnce zatone. To je večernica; ta zvezda pa tudi zjutraj sveti in dan napoveduje, tedaj ji pravimo d a n i c a. Drugi večer ko gledata na nebo, danice ni bilo več na istem kraji, atnpak se je premaknila na nebu. Oče tedaj razlagajo: 0. Vidiš, danica in še nektere druge zvezde niso zmirom na istem nebnem prostoru, anipak se premičejo, iinenujemo jih torej premičae zvezde, tudi planete; druge zvezde so pa zmirom na istem prostoru, in se v stoletjih kaj malega prestavijo na nebu, imenujejo se torej stalne ali nepremične zvezde; premičoice imajo tudi manjao svetlobo od stalnic, ktere bolj živo migljajo. In od teh, ti hočern danes nekaj povedati, da boš saj toliko od zvezdoslovja vedil, kakor čedniki, kteri dobro poznajo nektere poglavitnih zvezd. Naj poprej si zapomni tečajno fpolarno) zvezdo (Polarstern); vidiš jo, tam na severnem nebu samastoji, in se ne premakne ! vidiš na severnem nebu Voznika ali Veliki voz (^der grosse Bar) t. j. 7 zvezd tako le postavljenih ¦:¦-] Oe potegnes od zadnjih koles velikega voza šestkrat tako dolgo čerto, zadeneš ravno na tečajno zvezdo, ktera je zadnja v sozvezdji Malega voznika (Kleiner Bar). Oziraje se na tečajno zvezdo, zagledamo Velikemu vozu nasproti Kasijopejo, sozvezdje iz 5. svetlih zvezd, v podobi plošnatega W, in pri strani skorej na desnem vogalu čerte od Velikega voza do Kasijopeje dvoje naj svetlejših zvezd na severnem nebu : Vego in Kapelo. Čerta od tečajne zvezde do Kasijopeje nas pelje tje, kamor solnce pride ob času, ko sta si noč in dan enako dolga, tam je bil nekdaj Oven 0n"O. Da ga sedaj zadenemo, moramo na pol pota med Kasijopejo in Kapelo čerto potegniti do tečajne zvezde ia jo še enkrat toliko podaljšati. Od Ovna naprej pa je Junec (jH^) » kjer se Hiade in Plejade lahko najdejo; unira na vzhodu so pa Dvojčiki (j$). Od tečajne zvezde čez Velikega voznika zadeneuio na Leva (_$&), ki se lahko spozna; Rak [*iŁ), ki ne pada tako v oči, je med Levom ia Dvojčiki. Od Leva naprej je pa prostor med zverskiui krogom in tečajnico čedalje večji. Tukaj so velika, velika sozvezdja: Bootes, Herkulej, Krona in Ofi- juhij in več manjših; njim na jugu je pa Devica ($/¦) in Tehtnica (i*j); poglej tam dalje v rimsko cesto! tam vidiš dve svetli zvezdi: Labuda (Schvvaun) in Postojno (Adler); njitn na jug so pa: Strelec, Skorpijon in Divji kozel. Bolj proti vshodu je pa večje sozvezdje, Andromeda, in nad njim naprej v zverskem krogu je pa Vodnar in Ribe. — Naj Iepši sozvezdje na nočnem nebu skoraj na sredi neba je pa Orion; vidi se pa le mesca novembra, decembra, januarja, februarja in marca: druge mesce je pa solnce preblizo nJega- To sozvezdje ima (ri velike zvezde na pasu, kteri se iinenuje Jakopova palica ali trije kralji. Od Jakopove palice naprej pa je sozvezdje: Velika pasja zvezda, in v tem naj svetlejša zvezda vseh nepremičnic Sirius. Naravna čerta od Sirija do zvezde e v sozvezdji Velikega voza potegnjena zadene ravno Prociona, veliko zvezdo v m a I e m pesu. To je perva podlaga v spoznovanje zvezd, in če si na vsakem nebnem prostoru le eno teh zvezd zapomniš, se boš lahk» potovaje po noči pravo pot najdel. Dokler niso Ijudje poznali roagnetične igle, so se tnornarji edino le ravnali po teh zvezdah; divjaki v amerikanskih dobravah na zvezde gledajo, kedar potujejo po zaraščenih gojzdih in neizmernih planjavah. Poljodelci in kmetovavci so opozavali zvezde, in potem ravnali setev, kakor nam piše Virgil (Georgicon I. i. v 199 et 8eq.). Uan danps pa kmetje setev ravnajo po godovih v pratiki, ker nam je bolj zložno gledati na pratiko, kakor opazovati zvezde.