SLOMŠKOVA ZALOŽBA IN P, METOD TURNŠEK (1909-1976)
Dr. Marijan Smolik, Semeniška knjižnica, Ljubljana
Strokovni članek UDK 655.53 : 013 : 244
Abstrakt
Avtor v spomin cistercijanskega patra dr. Metoda Turnška proučuje knjižne izdaje Slomškove založbe, katero je le-ta ustanovil v Celovcu leta 1964. Natančen popis vseh publikacij, ki so izhajale v različnih krajih, a jih združuje enotno številčenje, je namenjen bibliotekarjem kot pomoč pri vključevanju teh del v knjižnične zbirke in kataloge.
UDC 655.53 : 013 : 244
Abstract
In the memory of Cistercian Father Metod Turnšek, Ph. D., the author surveys library editions of the Slomšek Publishing House which was founded by him in Klagenfurt in 1964. A detailed list of all publications published in different places but united by common numbering is intended as help to librarians in including these works in to their library collections and catalogues.
SMOLIK, Marjan: The Slomšek Publishing House and Father Metod Turnšek (1909-1976). Knjižnica, Ljubljana, 43(1999)4,137-141
Bibliografi in knjižničarji se pri svojem delu, popisovanju knjig, srečujemo z vsakovrstnimi vprašanji, ki jih bralci tistih knjig sploh ne opazijo.
Eno takih vprašanj je povzročil cistercijanski pater dr. Metod Turnšek, ki je v letih po 1945 do smrti živel v slovenskem zamejstvu, tam pisal in sam izdajal različne knjige. V tem prispevku ne opisujem njegovega življenja, niti ne bodo našteta vsa njegova dela, ker je oboje dostopno v Slovenskem biografskem leksikonu (SBL)1 in v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu (PSBL).2 Ker pa letos mineva 90 let od njegovega rojstva, naj bo prispevek tudi v njegov spomin . P. Turnšek je bil tudi založnik mnogih svojih, knjig, vendar je to "samozaložbo" nekako skril, ali postavil pod zavetje škofa Antona Martina Slomška. Zakaj prav njega? V letih pred vojno je živel kot vzgojitelj stiških gojencev v Slomškovem zavodu v Ljubljani na Poljanski cesti, sosedu Teološke fakultete. Morda je hotel z imenom založbe v letih po 1945 opozarjati na slovenskega svetniškega kandidata, ko sicer ni moglo njegovo ime v naši družbi vzbujati posebne pozornosti.3
Turnšek je med svojim bivanjem v Trstu (1945-1956 ) izdajal knjige v založbi "Setev", ko pa se je ustalil na Koroškem, je v Celovcu ustanovil 14. februarja 1964 "Slomškovo založbo". Martin Jevnikar ki je napisal članek o njem v PSBL in je delo p. Turnška sproti opisoval v tržaški reviji Mladika, označuje obe kot "njegovi" založbi. To seveda ne izključuje mecenov, ki so ga pri izdajanju in zalaganju knjig nujno morali podpirati. Njegov goriški znanec in prijatelj dr. Rudolf Klinec je v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1977 poudaril, da je Slomškova založba "finančno zavisela leod njegovih skromnih sredstev",4 vendar je hkrati omenil podporo regensburškega škofa Rudolfa Graberja za poznejše teološko strokovne, popolnoma nekomercialne izdaje.
Samo zaradi tega ne bi bilo treba pisati o Slomškovi založbi. Težave za bibliografa in katalogizatorja nastanejo zato, ker je kraj te založbe različen: Trst, Gorica, Celovec, Maribor, Ljubljana. Šele podatek izTurnškove biografije razkriva, da je avtor in založnik takrat bival v tistem kraju, ali pa je tam dobil podporo, da je knjigo lahko izdal. Druga posebnost pa je v tem, da je knjige Slomškove založbe označeval z zaporednimi številkami, kakor da gre za nekakšno knjižno zbirko. Slomškova založba je za razliko od drugih založb svoje knjige oštevilčila.
1	Slovenski biografski leksikon IV, 254.
2	Primorski slovenski biografski leksikon IV, 95-97.
3	Po podatkih,ki so na voljo v Semeniški knjižnici v Ljubljani, med leti 1940 in 1956 ni izšla nobena knjiga ali knjižica o njem. V Priročnem leksikonu (SKZ, Ljubljana 1955) so ga opisali v 10,4 vrsticah.
4	Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1977, 100.
Preden naštejem knjige, ki so izšle v Slomškovi založbi, še opozorilo, da je Turnšek nekatere svoje tržaške izdaje označil, da so izšle v založbi Setev: npr. št. 2, povest Z rodne zemlje (Trst 1951) in št. 3, zgodovinska povest v verzih Kralj Snmo, ki je izšla v Celovcu 1959, a v založbi Setev v Trstu. Obe knjigi sta hkrati označeni kot drugi in tretji zvezek "Slovenske knjižnice" v Trstu. Nisem pa še uspel odkriti, katera je bila knjiga s številko 1.
Takoj po ustanovitvi Slomškove založbe je Turnšek v Celovcu izdal dve knjigi, vendar brez numeracije. Svoj Mali misal je prvič za Družbo sv. Mohorja pripravil že 1952 kot delni natis iz medvojnega Rimskega misala (1944). Izdaja v Slomškovi založbi, Celovec 1964, je natisnjena na finejšem papirju v rdeči in črni barvi z dodano pesmarico. Isto leto je izdal še knjigo Berila in evangeliji za branje pri službi božji, ki je bila prav tako kot Mali misal natisnjena v Celovcu v Mohorjevi tiskarni. Ta knjiga je bila izjemoma dovolj znana tudi v Sloveniji; morda so zanjo dobili posebno dovoljenje za uvoz, ker je bil nujno potreben liturgični priročnik.
Prva oštevilčena knjiga celovške Slomškove založbe je Turnškova zgodovinska višarska povest Božja planina (1965). Isto leto je kot št. 2 izšla povest Stoji na Rebri grad, vendar je kraj izdaje te knjige Gorica! Tudi naslednji dve knjigi sta Turnškovi: št. 3 je dramski scenarij v verzih o Konstantinu (Cirilu) in Metodu Zvezdi našega neba (Celovec 1966), št. 4 pa igra o Gorazdu in Hotimiru Krst karantnnskih knezov (Celovec 1968). Številko 5 nosi knjiga pesmi uršulinske pesnice m. Elizabete Kremžar Slava božji Materi (Celovec 1969), označena kot "Slomškove založbe peta (leposlovna) knjiga". Številka 6 je prevod tirolske povesti Reimmichla - Sebastiana Riegerja Trmoglavi mož v prevodu Janeza Vrhovca, izšla v Ljubljani 1969.5 Turnšek je kot številko 7 v Slomškovi založbi izdal svoj roman Na Višarjah zvoni, katerega 1. del (vendar edini) je izšel v Gorici 1969. Besedilo pa je bilo znano tudi v "matični" Sloveniji, ker je deset let prej (1959) izhajalo v nadaljevanjih v ljubljanskem verskem listu Družina, vendar anonimno; šele na koncu zadnjega odlomka je bilo natisnjeno avtorjevo ime (tudi to je znamenje tedanje dobe).
Finžgarjeva zgodba Študent naj bo je kot številka 8 izšla 1971 v Celovcu.6 Naslednja številka 9 ostaja za zdaj še uganka. (Mogoče je to J. Vovka Naš Buček, ponatisnjena v Ljubljani 1972, a je nisem videl.) Turnškova zgodovinska povest Črni Hanej (Celovec 1972) nosi številko 107 Turnškov "najdaljši in najboljši" roman (M. Jevnikar) Med koroškimi brati je kot številka 11 in 12 izšel v Celovcu
5	To knjigo pozna tudi Slovenska bibliografijii XXIII/1969, 97, knjige slovenske avtorice, kije isto leto izšla v Celovcu pn ne.
6	Slovenska bibliografija XXV/1971 je ne pozna, čeprav navaja Finžgarjeva pisma Koledniku, ki so prav to leto izšla v Celovcu.
7	V Slovenski bibliografiji XXVI/1972 je zapisano, da je knjiga izšla v založbi Družbe sv.Molioija.
1973. Tudi to besedilo je v letih 1954-1959 izhajalo v nadaljevanjih v Družini, seveda anonimno (podpis šele na koncu objave) in celo z okrnjenim naslovom Med brati (morda zato, da ne bi preveč vedeli, da gre za verne koroške Slovence).
Naslednja številka 13 je zbirka zamejskih novel Naš rod v krčili I. (edina izšla), tokrat je Slomškova založba (1975) v Ljubljani. Številka 14 mi tudi še ni znana.8 Številko 15 nosi knjiga o Meštroviču, ki jo je spisal Jeronim Korner z naslovom Nebo s trideset zvijezda, izšla pa je 1975 v Mariboru.
Že 1967 je Turnšek začel izdajati teološke knjige v posebnem oddelku Slomškove založbe z dvojezičnim naslovom: Theologische Beiträge zur Einheit der Kirche - Bogoslovni prispevki k edinosti Cerkve. Številka 1 te zbirke je bil nemški prevod delnega natisa Turnškove ljubljanske teološke disertacije Taufe in der Urkirche (Bischof Slomšek Verlag, Ljubljana 1967). Kot številka 2 te zbirke je 1969 v Celovcu izšlo celotno slovensko besedilo disertacije S krstom v Kristusovo Cerkev. Številka 3 je založniško spet zanimiva. Gre za spis tržaškega duhovnika dr. Jakoba Ukmarja z naslovom Mariologija (Gorica 1969, a tiskana v Trstu). Celotni naslov je Nauk o Božji materi ali Mariologija, ki je kot izdaja Goriške Mohorjeve družbe znana tudi v naših knjižnicah. Kot izdaja Slomškove založbe pa ima prilepljen še en naslovni list kot 3. zvezek Bogoslovnih prispevkov k edinosti Cerkve in z nemškim naslovom Ein Handbuch der Mariologie. Tako se glasi tudi ovojni naslov te broširane izdaje. Številka 4 je teološka razprava Turnškovega sobrata cistercijana p. Tomaža Kurenta Doctrina SS CyriUi et Methodii de primatu. Tiskana je bila in izšla v Celovcu (Klagenfurt) 1970. Številka 5 je nemška knjiga Ziuei Sterne nm hohen Himmel, prevod enega dela Turnškove knjige Zvezdi našega neba, en del pa je z naslovom Licht und Wort izšel brez zaporedne številke v založbi Bischof Slomšek Verlag. Obe sta izšli v Mariboru 1974, očividno s podporo mariborskega škofa dr. M. Držečnika. S knjigo naj bi popravili v nemškem in mednarodnem svetu krivico, ki jo je ok. 1970 leta s svojim pisanjem o Cirilu in Metodu naredil župnik VV. Mucher pri Gospe Sveti na Koroškem. Turnšek je prevodu svojega besedila (v isti knjigi s paginacijo, ki se nadaljuje, vendar kot številka 6 zbirke Theologische Beiträge) dodal še nemško študijo prof. dr. Franza Mayerja z latinskim naslovom Causa Methodii, o cerkvenopravnem procesu nemških škofov zoper škofa Metoda.
Vsaj kratko moram predstaviti še en založniški podvig p. Turnška: 14. novembra 1969 je začel izdajati "Mednarodno ekumenično revijo Mater Ecclesiae - Presveta Bogorodica". Kot izdajatelja je navedel Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Rim, Trst, Gorica in Slomškovo založbo - Trst Gorica, Celovec. Revija "izhaja v Celovcu" vendar je izšla samo prva številka na 48 straneh formata A 4.
8 Precej knjig Slomškove založbe imamo v Semeniški knjižnici, za nekatere mije posredoval podatke iz knjižnice v samostanu Stična g. France Baraga, nekatere sem dobil po izpisku iz COBISS-a, vendar vpisi tam niso brez napak. Vsem sodelavcem se lepo zahvaljujem.
Objavljeni so članki različnih avtorjev v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Navezal je na ekumenske pobude škofa Slomška, regensburški škof Graber je bil njegov podpornik tudi pri tem »podjetju«, ki pa je usahnilo, najbrž zaradi takratnih razmer, ki so onemogočale širitev revije v Sloveniji - vse publikacije v slovenščini, ki so izšle zunaj Jugoslavije, so potrebovale posebno dovoljenje za širjenje doma.
V	Trstu je Turnšek leta 1955 obnovil tudi stiško revijo Kraljestvo božje, ki je izhajala v letih 1935-1941. Prvi drobni zvežčič je izšel kot 1. številka letnika XVI., naslednji obsežnejši pa v Rimu leta 1957, kot št. 2 istega letnika. Naslednji letniki so izhajali kot zborniki do konca šestdesetih let, ko je 1968 z letnico na ovitku 1967-1968 v Trstu izšel XXIV. letnik. Turnškov delež ni razviden, med uredniki se je pojavil tudi dr. Stanko Janežič. Ker se je preselil iz Rima v Maribor, je lahko tam nadaljeval z izdajanjem revije-zbornika, vendar z novim naslovom
V	edinosti, a s podnaslovom Kraljestvo božje in nadaljevanim štetjem letnikov: XXVI. letnik.
To omenjam zato, ker je isti dr. Janežič v Mariboru začel voditi Slomškovo založbo kot neke vrste škofijsko založbo mariborske škofije. Menda je bila prva izdaja te založbe zbornik Dom in svet 1991. Leta 1992 so tam izšle Janežičeve šmarnice Slomšek in naš čas. Suhoparno naštevanje izdaj Slomškove založbe bo morda v pomoč pri katalogizaciji tistih knjig, ki jih ob izidu ni bilo mogoče redno uvrščati v knjižnice v Sloveniji, zdaj pa jih lahko, ker so tudi te knjige del naše slovenske ustvarjalnosti.Naj bo prispevek hkrati hvaležen spomin na avtorja in založnika, ki je vsaj po smrti našel počitek v Stični.