Narečne prvine v Potrčevi predvojni kratki pripovedni prozi1
Mihaela Koletnik'
1.01 Izvirni znanstveni članek
UDK 811.163.6'282:821.163.6.09Potrč I.
Mihaela Koletnik: Narečne prvine v Potrčevi predvojni kratki pripovedni prozi. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 84=49(2013), 2-3, str. 141-168
Prispevek prinaša Potrčevo narečno in drugo zvrstno, časovno in ekspresivno označeno besedje, s katerim zavestno barva svojo v knjižnem jeziku in za vseslovenski prostor pisano pripoved. Njegovo dokumentiranost, semantiko in živost smo preverili v Pleteršnikovem slovarju (1894/95) in Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995) ter v dveh novejših slovarjih in zbirki besed, ki prinašajo prleško narečno besedje.
Ključne besede: Ivan Potrč, kratka pripovedna proza, dialektizmi, prleško narečje
1.01 Original Scientific Article
UDC 811.163.6'282:821.163.6.09Potrč I.
Mihaela Koletnik: Dialectal Elements in Potrč's Pre-War Short Stories. Review for History and Ethnography, Maribor 84=49(2013), 2-3, pp. 141-168
The article presents Potrč's dialectal and other genre, chronologically and expressively labelled vocabulary, with which the writer consciously shapes his short stories that were written in the standard Slovene language and for the whole Slovene milieu. Its documentation, semantics and vividness were checked in Pleteršnikov slovar (Pleteršnik's Dictionary) (1894/95) and in Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene Standard Language) (1995) as well as in two more recent dictionaries and word collections that include the Prlekija dialect.
Key words: Ivan Potrč, short stories, dialectisms, Prlekija dialect
1 Prispevek je nastal v okviru programske skupine P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine), ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS.
* Dr. Mihaela Koletnik, redna profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija, mihaela.koletnik@um.si
Uvod
Večina vsakdanjih besed za prvotne oblike in okoliščine življenja v knjižnem jeziku ima svoj izvor v obeh osrednjih narečjih in je v veliki meri tudi splošnoslovenska (Toporišič 1992: 123). Kot narečne prvine v knjižnem jeziku pa razumemo tiste, ki se čutijo kot pokrajinske, stilno zaznamovane, s pomeni, tipičnimi za določeno narečje (prav tam: 123-124). V prispevku se osredinjamo na narečne posebnosti, še zlasti leksiko v Potrčevi predvojni kratki prozi, katere izbor z naslovom Prepovedano življenje je izšel pri založbi Litera leta 2012; avtorica spremne študije je prof. dr. Jožica Čeh Steger.
Ivan Potrč, rojen leta 1913 v kmečki družini v Štukih pri Ptuju, je bil rodni govorec prleškega narečja, ki se v dolgem vokalnem sistemu od knjižnega loči zlasti v zaokroženem u (ü) in zložniškem r (r), vendar pa so knjižni dolgi samoglasniki, nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih ali mladoumično naglašeni, ostali kratki. Potrč svoje literature ni pisal v narečju, temveč v knjižnem jeziku, ki ga je pogosto zavestno barval s pokrajinsko oz. narečno besedo, s čimer je ostal zvest razmišljanju in čustvovanju preprostega človeka na štajerskem podeželju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter Slovenskih goric.2
Potrčevo narečno besedje v Prepovedanem življenju
Ker je Potrč pisal v knjižnem jeziku, pri čemer je zavestno opuščal gla-soslovne in oblikoslovne, tudi besedotvorne posebnosti svojega rodnega govora,3 je v njegovi pripovedi najopaznejše narečno, mestoma tudi časovno in ekspresivno zaznamovano besedje, ki ga je črpal iz bogatega prleške-ga besedišča. V nadaljevanju prispevka ga predstavljamo po abecednem redu, v današnjem narečnem živem govoru potrjeno pa znotraj oglatih oklepajev zapisano tudi v fonetični transkripciji. Njegovo dokumentiranost in semantiko smo preverili v Pleteršnikovem slovarju (1894/95) in
2	Več o Potrčevem odnosu do knjižnega jezika in narečja glej pri Čeh (2006: 16-17).
3	V glasoslovju so narečne posebnosti onemitev izglasnega -o, premena dolgega ozkega -o- v -u- v imenu Joža (tak, Juža, Južev) ter skupini čre- (črešnja) in -šč- > -š- (slatinšak), v oblikoslovju ohranjanje v knjižnem jeziku neobstojnega polglasnika v moški sklanjatvi (po Frančeku) ter glagolska pripona -no- za knjižno -ni- (pošepetnoti), pri izpeljanih pridevnikih pa se podobnost ter večja/manjša mera lastnosti pridevnika izražata s pri-ponskim obrazilom -ast (pesast, matast).
Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995) ter v dveh novejših slovarjih in zbirki besed, ki prinašajo prleško narečno besedje (Gučatipo antujoško Bernarda Rajha, 2010; Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom Cirila Vnuka, 2012; Cerkvenjaški besednjak Cirila Paluca, 2010). Etimološke razlage pa so povzete po nam dostopnih etimoloških slovarjih (Bezlaj, 1976-2005; Snoj, 2003; Skok, 1971-1973; Striedter Temps, 1963).
baba ► ['baba] 'ženska; žena'; pslovan. *baba 'stara ženska' (SES: 27). Pl: bäba, f. 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.) ~ SSKJ: bäba -e ž (a) 1. slabš. ženska, navadno starejša // nizko (zakonska) žena ~ GPA: bäba ž 1. ženska 2. žena ~ CB: baba 1. ženska 2. žena ~ SSOG: bäba -e ž 1. SSKJ
bajta ► ['ba:jta] 'majhna, preprosta hiša'; prevzeto iz nar. sevit. baita, furl. bäite 'koča, bajta' (SES: 28). Pl: bäjta, f. hölzerne Hütte; - prim. it. baita, Mik. (Et.). ~ SSKJ: bäjta -e ž (a) 1. majhna, preprosta hiša ~ GPA: bäjta ž hiša ~ CB: - ~ SSOG: -
bersa ► ['be:rsa] 'plesen na vinu'; leksem je domnevno prevzet iz rom. jezikov, npr. istrsko it. bersa, versa 'tropine' (SES: 37, ESSJ I: 17). Pl: b^rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; - menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan. ~ SSKJ: bersa in birsa -e ž (e; T) 1. agr. plesen na vinu ~ GPA: bersa ž plesen na površini vina/jabolčnika ~ CB: bersa ali birsa bela plesen na vinu ~ SSOG: -
bogatec ► [bo'ga:tec] 'bogataš'; izpeljano iz leksema bogät, *pslovan. bogata < *bögv 'delež' (SES: 49). Pl: bogatdc, -tca, m. der Reiche ~ SSKj: bogätec-tca m (a) nar. bogataš ~ GPA: bogätec m bogatin ~ CB: bogatec bogataš ~ SSOG: -, toda bogatun -a m bogataš
bogatija ► [boga'tija] 'bogastvo'; izpeljano iz leksema bogät, *pslovan. bogät^ < *bög^ delež' (SES: 49). Pl: bogatija, f. der Reichthum ~ SSKJ: bogatija -e ž (T) ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo ~ GPA: bogatija ž bogastvo ~ CB: - ~ SSOG: -
cekar ► ['ceker] 'iz slame ali ličja pletena ročna košara z dvema ročajema'; prevzeto iz avstr. nem. Zecker 'ročna košara iz slame ali ličja' (ESSJ I: 59, DLS: 100). Pl: cqkar, -rja, m. = ceker, M.; cqkar, -kra, m. der Zecker, ein aus Stroh
oder Schilf geflochtener taschenartiger Handkorb, C., jvzhŠt. - iz nem. ~ SSKJ: cekar -ja m (e) pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame ~ GPA: -, toda ceker m cekar ~ CB: -, toda ceker cekar, košarica (spletena iz olupljenega šibja, slame ali ličja) ~ SSOG: -
cmariti ► [c 'martij 'počasi peči'; Po Bezlaju (ESSJ I: 66, 69) gre za domnevno besedno križanje med cmäziti 'pražiti, peči' in cväriti 'pražiti'; Snoj kot izhodiščno obliko navaja pslovan. *skvariti, ponavljalni glagol od *skverti 'cvreti' (SES: 75). Pl: cmäriti, -im, vb. impf. sengen, schmoren, Cig., Erj. (LjZv.) ~ SSKj: cmäriti -im nedov. (a a) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe ~ GPA: cmarti se nedov. rahlo se cvreti ~ CB: -, toda cmareje počasno pečenje mesa v ponvi ~ SSOG: -
cmeriti se ► [c'merti sej 'jokati se'; nastalo iz vzročnega glagola cveliti 'ža-lostiti, povzročati, da kdo cvili, joka' (SES: 75). Pl: cmeriti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj. ~ SSKJ: cmeriti se -im se nedov. (e e) // slabš. jokati ~ GPA: cmerti se nedov. jokati se ~ CB: - ~ SSOG: -
cumati ► ['cumatij 'dremati'; leksem je ekspresivna tvorba h kimati (ESSJ I: 68). Pl: cumati, -am, vb. impf. schläfrig nicken, Št.-C. ~ SSKJ: cumati -am in -Ijem nedov. (ü) nar. dremati, kinkati ~ GPA: cumati nedov. dremati, dremuc-kati; kinkati ~ CB: cumati stoje ali sede dremati ~ SSOG: -
črepati ► [č 'repatij 'veliko piti'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. Pl: črepati, -pam, -pljem, vb. impf. 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt ~ SSKJ: črepati -am in črepäti -äm nedov. (e; a a) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti ~ GPA: črepati nedov. ekspr. hlastno piti, piti v velikih količinah ~ CB: -, toda črepaje pitje s hitrim in glasnim požiranjem ~ SSOG: črepati -am nedov., slabš. pohlepno piti
črešnja ► [č're:šjaj 'češnja'; pslovan. čers'bn'a, cslovan. čresbna (SES: 85, ESSJ I: 88). Pl: črešnja, f. die Kirsche ~ SSKJ: črešnja ipd. gl. češnja ~ GPA: črešja ž češnja ~ CB: - ~ SSoG: -
deca ► ['decaj 'otroci'; množinska oblika damostalnika dete, pslovan. *det^ 'dojenček, otrok' s prvotnim pomenom *'kdor sesa, sesajoč' (SES: 105). Pl: deca, dece, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); deca, Mur.; -
prim. stsl. detbca. ~ SSKJ: deca -e ž (e) knjiž. otroci / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola ~ GPA: 2. dcca m mn. otroci ~ CB:
deca otroci ~ SSOG: -
ded ► ['det] 'moški; mož'; splošnoslovanski leksem, pslovan. *ded^ 'ded, poglavar velike družine' (SES: 98). Pl: ded, -deda, m. 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. (Št.)-C.; - 3) žena o svojem možu: moj ded, C. ~ SSKj: ded tudi ded deda m, (e; e e) 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši // (zakonski) mož ~ GPA: ded m 1. moški 2. mož ~ CB: ded moški ~ SSOG: ded -a m 1. neznan odrasel moški 2. slabš. mož
deklina ► [dek'lina] 'dekle'; izpeljano iz leksema dekla, pslovan. *detbk-la, izpeljanke iz manjšalnice detbka 'deklica' (SES: 100). pL: deklina, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt ~ ssKJ: deklina -e ž (1) 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle ~ gpa : deklina ž 1. deklica 2. dekle, ljubica ~ CB: -, toda dekline dekleta, deklice ~ ssoG: deklina -e ž ljubica
deklinica ► [dek'lin(i)ca] 'dekletce'; izpeljano iz deklina, kar je iz dekla, pslovan. *detbk-la, izpeljanke iz manjšalnice detbka 'deklica' (SES: 100). pL: deklinica, f. dem. deklina, Mu^., Cig., Jan., Slom. ~ ssKJ: deklinica -e ž (1) nar. vzhodno dekle, deklica ~ gpa: deklinca ž dekletce ~ CB: - ~ ssoG: -
dera ► ['dera] 'dnina'; prevzeto iz kor. nem. dial. dör 'delo brez hrane', srv-nem. derr 'plačilo brez hrane' (DLS: 108). pL: dera, f. 3) ohne Beköstigung arbeiten, Guts., C., SlGor. - iz nem. Dörre ~ ssKJ: dera in dera -e ž (e; e) nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj ~ gpa: dera ž dnina/delovni dan brez hrane ~ CB: dera delo brez hrane pri komu ~ ssoG: dera -e ž dnina, delo pri kmetu brez hrane in pijače
dile ► ['di:le] 'podstrešje'; množinska oblika samostalnika dila 'deska', prevzetega iz nem. Diele 'deska', srvnem. dille, dil 'deska, pod, leseni strop' (ESSJ I: 101, DLS: 109). pL: dila, f. pl. dile, der Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C. ~ ssKJ: dila -e ž (i) 2. mn., nar. štajersko podstrešje ~ gpa: dila s mn. podstrešje ~ CB: dila ali dile podstrešje ~ ssoG: -
dohtar ► ['doxtar] 'zdravnik'; leksem je prevzet prek nem. Doktor iz lat. doctor 'učitelj' (SES: 116). pL: dghtar, -rja, m. = doktor; doktor, -rja, m. časten
naslov za izobražene in učene ljudi, der Doctor ~ SSKJ: dohtar -ja m (o) 1. nižje pog. zdravnik, doktor ~ GPA: dohtar m zdravnik ~ CB: dohtar zdravnik, doktor ~ SSOG: -
dojača ► [do'jača] 'posoda za molžo'; izpeljano iz splošnoslovanskega le-ksema dojiti, pslovan. *dojiti s prvotnim pomenom *'povzročati, da sesa' (ESSJ: 106-107, SES: 116). Pl: dojdča, f. 2) die Melkgelte, Mur., Cig., C. ~ SSKJ: dojdča -e ž (a) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom ~ GPA: dojdča ž golida za molžo ~ CB: dojača posoda za molžo krav, koz ali ovc ~ ssoG: -
dojva ► ['dö:jva] 'molža'; izpeljano iz splošnoslovanskega leksema dojiti, pslovan. *dojiti s prvotnim pomenom *'povzročati, da sesa' (ESSJ I: 106-107, SES: 116). Pl: -, toda doja, f. das Melken, C. ~ SSKJ: dojva -e ž (o) nar. vzhodno molža ~ GPA: dojva ž molža ~ CB: — SSOG: -, toda dojitva -e ž molža
dokič ► ['dokič] 'dokler'; leksem je izpeljan iz *do-kole 'dokler' (ESSJ I: 107). Pl: dokič, conj. = dokler, Jan., Mik., vzhŠt. in dOklič, conj. = dokler, Habd.-Mik., C., vzhŠt., ogr., kajk. ~ SSKj: -, toda dOklič vez. (o) nar. dokler ~ GPA: dOkič dokler ~ CB: dokič dokler ~ SSOG: -, toda doklič prisl. v vezn. rabi dokler
drežati ► [d're:žati] 'čemeti, ždeti'; po Bezlaju (ESSJ: 111) je etimologija leksema nejasna, pomen, izpričan v narečju, se ne navaja. Pl: drežati, -im, vb. impf. müßig dastehen, C., Z. ~ SSKJ: dreždti - im nedov (a 1) nar. vzhodno 2. čemeti, ždeti ~ GPA: drežati nedov. dolgo bedeti ~ CB: — SSOG: -
frka ► ['fr:ka] 'frklja'; Bezlaj leksem ffklja 'vihrava mladostnica' razlaga kot izpeljanko iz glagolaffkatifrkam 'smukati, vihrati, brizgati, suvati', nastalega po onomatopeji iz frk 'o hitrem šumnem letu; let' (ESSJ I: 77). Po Snoju (SES: 160-161) gre za izpeljanko iz ffkati 'kodrati', pri čemer se dopušča tudi možen vpliv sloven. frkati 'tekati, letati'. Pl: ffka, f. der Nasenstüber, Blc.-C., Z. ~ SSKJ: ffka -e ž (f) nar. frklja ~ GPA: - ~ CB: - ~ SSOG: -
gantar ► ['gantar] 'lesena podloga za sode v kleti'; izposojeno iz srvnem. kantner, bav. avstr. Ganter, štaj. nem. Ganter, Gantner 'podstavek za sode' < lat. (DLS: 126, ESSJ I: 138). Pl: gantar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik. - prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.) ~ ssKJ: gdn-tar -ja m (a) nar. vzhodno lesena podloga za sode v kleti; lega ~ GPA: gdntar m
podložni tram za sode v kleti ~ CB: -, toda gantari kletni trami ali podstavki za namestitev sodov ~ SSOG: -
gorice ► [go'rice] 'vinograd'; množinska oblika samostalnika gorica, pslo-van. *gorica, kar je manjšalnica leksema gora 'gora' (ESSJ I: 162). Pl: gorica, f. dem. gora 2) (vinska) gorica, der Weinberg ~ SSKJ: gorica -e ž (1) 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu) ~ GPA: gorica ž vinograd ~ CB: gorica vinograd ~ SSOG: gorice -0 ž, mn. vinograd(i)
graba ► [g'raba] 'grapa'; prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe 'jarek, prekop' (DLS: 130, ESSJ I: 167). Pl: gräba, f. = jarek - prim. graben; gräbdn, -bna, m. = jarek; - iz nem. ~ SSKJ: gräba -e ž (a) nar. vzhodno grapa; gräpa -e ž (a) jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda // manjša ozka dolina s strmimi pobočji ~ GPA: graba ž 1. kotlina, kotanja 2. strmina, klanec ~ CB: graba dolina, dol, grapa ~ SSOG: gräba -e ž grapa, dolina, dol
grunt ► [g'rünt] 'večje posestvo'; leksem je prevzet iz srvnem. grunt 'tla, zemlja, posestvo' (DLS: 132). Pl: grünt, grunta, m. = zemljišče, der Bauerngrund - iz nem. ~ SSKJ: grünt grunta m (ü ü) nekd. večje posestvo v velikosti 15 do 20 ha ~ GPA: grunt m posestvo; kmetija ~ CB: grünt posestvo, imetje, grunt ~ ssoG: -
gumno ► [nar. 'gümla] 'prostor, kjer se navadno mlati'; pslovan. *gumbnd s prvotnim pomenom *'prostor, kjer se mlati pšenico' (SES: 196). Pl: gUmno, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik. ~ SSKJ: gUmno -a s (ü) prostor, kjer se navadno mlati ~ GPA: -, toda gumla ž 1. gumno ~ CB: -, toda gümla prostor za mlačev in otepanje žitnih snopov ~ ssoG: -
hasek ► ['xasek] 'korist'; leksem je prevzet iz madž. haszon 'korist, dobiček' (ESSJ I: 192). Pl: häsdk, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad), Štrek. - prim. hasen ~ ssKJ: häsek -ska m (a) raba peša korist ~ GPA: häsek m korist ~ CB: hasek korist, pridelek ~ ssoG: -
hram ► [x'ram] 'kmečka hiša'; pslovan. *xörm^ (ali *xörm^) je prvotno verjetno pomenilo *'iz živalskih kož narejen šotor' (SES: 210). Pl: hräm, hräma, m. 1) das Gebäude, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.
~ SSKJ: hräm tudi hram hräma m (a; ä a) 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji ~ GPA: hram ž stanovanjska zgradba, hiša ~ CB: hram zidanica, s kamnom ali opeko zidana hiša ~ SSOG: -
hupkati ► ['xupkati] 'pestovati, ujčkati'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. Pl: — SSKj: hupkati -am nedov. (ü) nar. vzhodno 1. pestovati, ujčkati ~ GPA: hupkati nedov. poskakovaje/zibaje hoditi ~ CB: - ~ ssoG: -
ilovka ► ['ilofka] 'ilovica'; izpeljano iz splošnoslovanske podstave tl, pslo-van. 'glina' (ESSJ I: 209). Pl: ilovka, f. = ilovica, Z., Vrtov., jvzhŠt.; ilovica, f. der Lehm, die Lehmerde ~ SSKj: ilovka -e ž (1) 1. nar. ilovica; ilovica -e ž (1) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom ~ GPA: -, toda ilovca ž ilovica, glina ~ CB: -, toda ilofca ilovica, glina ~ SSOG: -, toda iloväca -e ž ilovica, težka ilovnata tla
janka ► ['jenka] 'krilo'; leksem je prevzet iz nem. Janker 'vrsta moške ali ženske obleke', bav. avstr. Jänker (DLS: 139, ESSJ I: 219). Pl: jänka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt. - prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.) ~ SSKJ: jänka -e ž (a) 1. nar. severovzhodno krilo ~ GPA: -, toda jenka ž (žensko) krilo ~ CB: -, toda jenka žensko krilo ~ SSOG: -, toda jenka -e ž žensko krilo
jarčiti se ► [?] 'pariti se'; leksem je izpeljan iz pslovan. *jär^ 'pomladen' (ESSJ I: 220). Pl: järöiti, järöim, vb. impf. 1) - j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig. ~ ssKJ: järöiti -im nedov. (a a) povzročati brejost; järöiti se nar. spolno se združevati, pariti se ~ GPA: — CB: — ssoG: -
jaskati ► ['ja:skati] 'kričati, vpiti'; po Bezlaju (ESSJ I: 221) je jäskati 'vpiti, tožiti' in 'glasno kokodakati' verjetno onomatopeja. Pl: jäskati, -am, vb. impf. hellaut gackern, C., Z., jvzhŠt.; pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt. ~ ssKJ: jäskati -am nedov. (a) 2. nar. kričati, vpiti ~ GPA: - ~ CB: - ~ ssoG: -
južina ► ['jüžna] 'malica'; pslovan. *jUžina je izpeljano iz pslovan. *jüg^ s prvotnim pomenom 'kosilo' (ESSJ I: 235). Pl: južina, f. 1) das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.-Mur. ~ ssKJ: južina -e ž (ü) 2. nar. malica ~ GPA: južna ž malica ~ CB: jUžna malica, južina ~ ssoG: -
kajha ► ['ka:jxa] 'ječa, zapor'; leksem je izposojen iz srvnem. kicke 'ječa, zapor', nem. Keicke (DLS: 142). Pl: kajka, f. der Kerker, Zora, Št. - iz nem. Keiche ~ SSKJ: käjka -e ž (a) nar. vzhodnoštajersko zapor, ječa ~ GPA: käjka ž ječa, zapor ~ CB: - ~ SSOG: käjka -e ž ječa
kajon ► [?] 'grdoba, porednež'; prevzeto prek nem. Kujon ali iz furl. cojon 'malopridnež' (SES: 333). Pl: kajqn, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm
-	prim. fr. coion ~ SSKJ: kajön -a m (o) nar. zahodno grdoba, porednež ~ GPA:
-	~ CB: - ~ SSOG: -
kamra ► ['ka:mra] 'manjša soba v kmečki hiši'; prevzeto prek srvnem. kamer, kamere 'izba', stvnem. ckamara, lat. camera 'soba z obokanim stropom' (DLS: 144, SES: 253). Pl: kamra, f. = izba, die Kammer - iz nem; izba, f. 1) das Zimmer, Mut^., Cig., Jan., nk. ~ SSKJ: kämra -e ž (a) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje ~ GPA: kämra ž (hišna) shramba ~ CB: kamra manjša soba, spalnica otrok ali služinščadi ~ SSOG: -
klojci ► [k'lo:jci] 'krhlji'; množinska oblika leksema klojec, prevzetega iz srvnem. klotze, nem. Klötze (DLS: 151). Pl: klQca, f. die Klötze, Jan., Bolc-Erj. (Torb.) - iz nem.; prim. bav. klotzen ~ SSKJ: klojec -jca m (o) nar. vzhodno krhelj ~ GPA: klojc m posušeno sadje, krhelj ~ CB: klojci posušeno sadje, krhlji ~ SSOG: -
klučanja ► [klu'čaja] 'preprosto viničarsko zavetišče'; izpeljano iz splošno-slovanske podstave klet, pslovan. *kletb, stcslovan. kletb 'soba, bivališče' (SES: 279, ESSJ II: 42). Pl: -, toda klecänja, f. schlechter, kleiner Keller, SlGosp.--C. ~ SSKJ: — GPA: -, toda klečaja ž viničarsko zavetišče; (skromna) lesena hiška ~ CB: -, toda klečaja iz tesanih brun sestavljena manjša hiša, ki so jo običajno uporabljali vinogradniški delavci za shranjevanje orodja in vedri-tev ob nenadnem dežju ~ SSOG: klečäja -e ž majhno samostojno poslopje ali pritiklina za shranjevanje pijače ali pridelkov
koča ► ['koča] 'hiša'; leksem koča 'revna, kmečka hiša', pslovan. *kQt'a, etimološko ni zadovoljivo pojasnjen (SES: 287). Pl: kQČa, f. die Bauernhütte, ärmliche Wohnhütte ~ SSKJ: koča -e ž (o) 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta ~ GPA: kdča ž hiša ~ CB: -, toda kočka zelo majhna in skromno opremljena lesena hiša ~ SSOG: -
kočar ► ['koičarj 'bajtar, viničar'; izpeljano iz leksema koča 'revna, kmečka hiša', pslovan. *kQt'a, kar etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno (SES: 287). PL: kgčar^, -rja, m. 1) der Besitzer einer Bauernhütte, der Häusler, der Keischler ~ SSKJ: kOčar -ja m (o) star. bajtar, kajžar ~ GPA: kočar m bajtar, viničar ~ CB: kočar kočar, bajtar ~ SSOG: -
kokot ► [ko'kö:t] 'petelin'; stcslovan. kokošb 'kokoš', kokot je izpeljano iz onopatopeje *koko, ki posnema kokodakanje (ESSJ II: 54, SES: 290). pL: kokot, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št. ~ ssKJ: kokot -a m (o) nar. vzhodno petelin ~ gpa: kokot m 1. petelin ~ CB: — ssoG: -, toda kokotič -a m mladi petelin
kolomija ► [kolo'mi:ja] 'tirnica od voza'; sestavljeno iz leksemov kolo, pslovan. *kold, in miti, pslovan. *myti, *m^jQ (ESSJ II: 59, 186). pL: kolomija, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.-C. ~ ssKJ: kolomija -e ž (T) nar. vzhodnoštajersko sled, ki jo zapusti kolo vozila; kolesnica ~ gpa: -, toda kolomaja ž kolesnica, kolotečina ~ CB: kolomaja kolesnica, zemeljska sled koles pri vožnji s kmečkim vozom ~ ssoG: kolomija -e ž globoka sled kolesa voza na kolovozu
kraspati ► [k'ra:spat] 'praskati'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih le-ksem ni pojasnjen. Morda je potrebno izhajati iz leksema krasta, pslovan. *körsta s prvotnim pomenom *'kar se praska' (SES: 318). pL: kräspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt. ~ ssKJ: kräspati -am nedov. (a) nar. praskati ~ gpa : - ~ CB: - ~ ssoG: -
krplje ► ['kr:ple] 'mreža za prenašanje listja, slame, sena'; pslovan. *k^rpl'a (SES: 329, ESSJ II: 102). pL: kfplja, f. 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt. ~ ssKJ: kfplja -e ž (r) nav. mn. 2. nar. vzhodno priprava iz ovalnega obroča in vrvi, ki se uporablja za prenašanje zlasti krme ~ gpa: kfple ž mn. mrežasta košara (iz vrvic) za prenašanje listja/slame ~ CB: krple iz tanke vrvi spletena mreža v dveh pol-krožno upognjenih držajih iz lesa leske (za prenašanje listja, slame, krme) ~ ssoG: -, toda krpele -0 ž, mn. pripomoček za nošenje listja, slame, sena ipd. (iz dveh povezanih močnih lesenih lokov, na katera je pripreta vrvna mreža)
kupica ► ['kupica] 'kozarec'; izpeljanka iz leksema kupa, prevzetega iz neke rom. predloge, sorodne z it. coppa 'kupa' (SES: 335). Pl: kupica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol. ~ SSKJ: kupica -e ž (Ü) manjšalnica od kupa; kupa -e ž (u) 2. zastar. kozarec sploh ~ GPA: kupica ž kozarec za pitje ~ CB: kupica kozarec ali krožica (decilitrska steklena ali lončena posoda za pitje vina) ~ ssoG: -
matast ► ['matasti] 'omotičen'; prevzeto iz nem. matt 'mlahav, brez moči' (SES: 384). Pl: mätast, adj. betäubt, schwindelig, Notr. - prim. it. matto, närrisch ~ ssKJ: mätast -a -o prid. (a) 1. pog. omotičen, mlahav ~ GPA: mätasti -a -o omotičen, medel ~ CB: — ssoG: -
mojster ► ['majster] 'mojster, strokovnjak'; narečni leksem mäjster je prevzet iz nem. Meister 'mojster'; Pl: mgjstar, -tra, m. der Meister; tudi: mojster - iz nem. ~ ssKJ: mojster-tra m (o) 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti ~ GPA: -, toda mäjster m 'mojster, strokovnjak' ~ CB: — ssoG: -
molec ► ['molec] 'molivec'; izpeljano iz glagola moliti, pslovan. *modliti 'prositi, moliti' (SES: 142). Pl: molac, -lca, m. 1) der Beter, Mut^., Jan., C. ~ ssKJ: mdlec tudi molec -lca m (o; o) nar. molivec ~ GPA: mdlec m molivec ~ CB: molec molivec ~ ssoG: -
napevati ► [na'pevati] 'peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo'; izpeljano iz leksema peti, pslovan. *peti, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno (SES: 510). Pl: — ssKJ: napevati -am nedov. (e) nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo ~ GPA: - ~ CB: - ~ ssoG: -
natol ► ['na:tol] 'prostor za sekanje drv'; näton in nätol (vzh. štaj.) se je razvilo iz *t^ti, thng 'sekati' (ESSJ II: 216). Pl: -, toda näton, m. 2) der Platz, wo Holz gehackt wird, Mur., Zora, Št. - die Holzlege, C.; (tudi: nätol, vzhŠt.) ~ ssKJ: -, toda näton -a m (a) nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv ~ GPA: -, toda näton m 2. prostor za odlaganje in pripravljanje drv ~ CB: -, toda naton travnati del kmečkega dvorišča ~ ssoG: -, toda näton -a m prostor za sekanje drv
navek ► ['navekj 'zmeraj'; sklopljeno iz leksema vek 'daljša doba', pslovan. *vek^ 'življenjska doba' SES: 811) in predloga na, pslovan. *na (SES: 427). Pl: nävek, adv. = zmerom, immer, kajk.-Vest. ~ SSKJ: nävek prisl. (a) nar. vzhodno zmeraj, zmerom ~ GPA: - ~ CB: - ~ SSoG: -
obrajda ► [ob'ra:jdaj 'brajda'; prevzeto iz ben. it. braida, furl. bräide 'majhno posestvo' (SES: 53). Pl: obräjda, f. = brajda, Danj. (Rok.)-Erj. (Torb.), Zora; brajda, f. an einem Geländer gezogene Reben, die Rebenhecke ~ SSKJ: obräjda -e ž (a) nar. vzhodnoštajersko brajda ~ GPA: obräjde ž mn. brajde ~ CB: obrajde brajde ~ SSoG: -
ograd ► ['ogratj 'vrt'; sloven. ograd 'plot, ograja' je izpeljano iz graditi, pslovan. *gorditi, česar najstarejši splošnoslovanski pomen je 'postavljati ograjo' (ESSJ I: 168). Pl: ogräd, -gräda, m. der Garten, Jan., Mik., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; - tudi: ograd -gräda, ogr.-Valj. (Rad) ~ SSKJ: ogräd -äda in ograd -a m (ä a; o) 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem ~ GPA: dgrad m (zelenjavni) vrt ~ CB: ograd vrt (ograjeni zelenjavni in cvetlični vrt) ~ SSOG: -
ogrebati ► [og'rebatij 'odstranjevati'; nedovršna glagolska oblika h grebsti, pslovan. *gre(b)ti 'grebsti, kopati, praskati' (SES: 189; ESSJ I: 173). Pl: ogrebati, -grebam, -bljem, vb. impf. ad ogrebsti 2) scharren, abscharren ~ SSKJ: ogrebati -am nedov. (e e) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem ~ GPA: ogrebati dvovid. spravljati/spraviti sneg s strehe ~ CB: -, toda ogrebaje snega ogrebanje ali spravljanje snega s hišnih streh ~ SSoG: -
okinčati ► [o'ki:nčatij 'okrasiti, olepšati'; tvorjeno iz prevzetega leksema ktnč < madž. kincs 'zaklad' (ESSJ II: 32). Pl: okinčati, -am, vb. pf. = okrasiti, olepšati; ausschmücken, verzieren, Cig., Jan., nk. ~ SSKJ: okinčati -am dov. (T) zastar. okrasiti, olepšati ~ GPA: okinčati okrasiti ~ CB: — SSoG: -, toda okinčiti -im dov. okrasiti
opičiti ► [o'pičitij 'zapičiti'; izpeljano iz leksema pičiti, pslovan. *pičiti (SES: 12, 513). Pl: opičiti, -pičim, vb. pf. (etwas Spitziges) in irgend etwas hineinstecken, Mut^. ~ SSKJ: opičiti -im dov. (1 T) nar. vzhodnoštajersko zapičiti ~ GPA: opičti (se) dov. zapičiti (se) ~ CB: - ~ SSoG: -
opravka ► ['oprafka] 'opravljanje kot vsakodnevno opravilo v hlevu'; izpeljano iz leksema oprävljati, nedovršne glagolske oblike, izpeljane iz prävi-ti, pslovan. *praviti, katere pomen 'delati' je izpričan v stcslovan. praviti *'ravnati, delati prav' (SES: 559-560). pL: - ~ ssKJ: oprävka in opravka -e ž (a; o) nar. vzhodno delo z živino ~ gpa: — CB: -, toda oprafca vsakodnevna opravila pri živini ~ ssoG: -, toda opravica -e ž vsakodnevno jutranje ali večerno opravljanje del na kmetiji
opravlati ► [op'ra:vlati] 'oskrbovati, skrbeti za živino'; nedovršna glagol-ska oblika, izpeljana iz leksema präviti, pslovan. *praviti, katerega pomen 'delati' je izpričan v stcslovan. praviti *'ravnati, delati prav' (SES: 559-560). pL: oprävljati, -am, vb. impf. ad opraviti; 3) živino o., das Vieh besorgen, Cig. ~ ssKJ: oprävljati -am nedov., (a) 4. star. oskrbovati, skrbeti za ~ gpa: opräv-lati nedov. skrbeti za živino v hlevu ~ CB: -, toda opravlaje opravljanje kot vsakodnevno opravilo v hlevu ~ ssoG: -
osepnice ► [o'sepnce] 'kožna bolezen koze'; množinska oblika leksema osepnica. Po Snoju (SES: 479) je osepnice 'kožna bolezen koze' nastalo v narečnem razvoju iz *bs^pbnica 'izpuščaj'. pL: osepnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae) ~ ssKJ: osepnice -nic ž mn. (e) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze ~ gpa : osepnca ž osepnica ~ CB: osepnce kožne brazgotine po cepljenju proti črnim kozam ~ ssoG: -
pikola ► ['pikola] 'slaba pijača, narejena iz tropin in vode'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. pL: — ssKJ: pikola -e ž (i) nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode ~ gpa: pikola ž (slaba) pijača, dobljena iz tropin in vode ~ CB: pikola medli jabolčnik ~ ssoG: pikola -e ž 1. vino iz tropin, sladkorja in vode
pilka ► ['pi:lka] 'lesen zamašek za sod'; etimologija leksema piljka 'čep, zamašek, luknja' je nejasna, morda je leksem prevzet iz srvnem. pil 'luknja za čep', verpilen 'zamašiti' (ESSJ III: 37). pL: pilka, f. 1) der Spund (sowohl der Pfropf als auch das Loch); (piljka, Mur - iz nem.; prim. kor.-nem. peil, Spundpfropf ~ ssKJ: pilka -e ž (i) nar. lesen zamašek za sode; veha ~ gpa: pilka ž zgornji čep pri sodu (ali luknja zanj) ~ CB: pilka zgornji zamašek vinskega soda ~ ssoG: -
pipati ► ['pi:pati] 'puliti'; pslovan. *pipati 'piskati, čivkati' (ESSJ III: 38; SES: 515). Pl: pipati, pipam, -pljem, vb. impf. 2) rupfen, ausraufen, ausreißen Slom., Št. ~ ssKJ: pipati -am tudi -ljem nedov. (T T) nar. puliti, izdirati ~ GPA: pipati nedov. puliti ~ CB: -, toda pipaje 'puljenje' ~ ssoG: -
pocje ► ['pocje] 'podstenje'; nastalo po naglasnem umiku in redukciji sredinskega zloga iz podsenje 'lopa pred hišo; prostor pod napuščem', pslovan. *pod^senbje 'veža, lopa' (ESSJ III: 72). Pl: podsenje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.-C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause SlGor.-C. [Vest. I. 6.]). ~ ssKJ: podstenje -a s (e) nar. vzhodno prostor pod napuščem ~ GPA: pdcje ž mn. podstenje, pločnik ob hiši ~ CB: pocije podstenje (urejene hodne poti pod streho na zunanji strani hišnega zidu) ~ ssoG: -
podojen ► [po'dö:jeni] 'pomolzen'; deležniška oblika odpodojiti 'pomolsti', kar je izpeljano iz dojiti, pslovan. *dojiti s prvotnim pomenom 'povzročati, da sesa' (SES: 116). Pl: -, toda podojiti, -im, vb. pf. 2) das Melken vollenden, Mur., Št. ~ ssKJ: podojen - ena -o; gl. podojiti -im dov. (T 1) 2. nar. vzhodno pomolsti ~ GPA: -, toda podojiti pomolsti ~ CB: — ssoG: -
podsek ► ['potsek] 'prag v hiši'; izpeljano iz leksema podsekati 's sekanjem od spodaj ločiti', tvorjenega iz podstave sekati, pslovan. *sekati (ali *sekäti) 'seči, sekati' (SES: 645). Pl: podsek, -seka, - tudi: podsek, -seka in: podsek, -seka, Valj. (Rad), vzhŠt. m. der Grundbalken, der Grundbaum, die Grundschwelle (eines hölzernen Gebäudes, eines Dachstuhles), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Št.-C., og^.-Valj. (Rad) ~ ssKJ: podsek -eka m (e e) nar. 1. prag (v hiši) ~ GPA: pddsek m spodnji/temeljni tram (leseni) pri hiši ~ CB: — ssoG: -
podsukati ► [pot'sü:kati] 'podvihati'; izpeljano iz leksema sukati, pslovan. *sukäti 'sukati, obračati' (SES: 710). Pl: podsukati, -kam, -čem, vb. pf. unten eindrehen, jvzhŠt. ~ ssKJ: podsukati -am in -sučem dov. (ü) nar. vzhodnoštajersko zavihati, podvihati ~ GPA: podsukati nedov. podvihati ~ CB: — ssoG: -
pojas ► [po'ja:s] 'pas'; pslov. *pdjas^ 'pas, trak, s katerim se kaj priveže' je izpeljan iz glagola *pojäsati 'privezati, opasati' (SES: 495). Pl: pojäs, m. = pas, Mur., Jan., Danj. (Posv. p.), ogr.-Valj. (Rad). ~ ssKJ: - ~ GPA: pojäs m 1. pas ~ CB: pojas 1. trebušni obseg ~ ssOG: -
pokljukati ► [pok'lükati] 'potrkati'; izpeljano iz podstave kljuka, pslovan. kl'üka, kar izhaja iz ide. baze s pomenom 'kriv kos lesa, kavelj, kljuka' (SES: 281). Pl: pokljükati, -am, vb. pf. anklopfen, Mur., Cig., M., Trub. ~ SSKJ: pokljukati -am dov. (Ü) star. narahlo udariti, potrkati ~ GPA: poklukati potrkati ~ CB: - ~ SSOG: -
polovnjak ► [polov'jak] 'približno 280-litrski vinski sod'; v leksemu se ohranja iz samostalniške osnove tvorjeni pridevnik *polov^ 'polovičen'; pslovan. *pdl^ 'polovica' je prvotno pomenilo *'kar je razceplejno, del nečesa razcepljenega' (ESSJ III: 78, SES: 538). Pl: polovnjäk, m. ein Halbstartin, ein fünf Eimer haltendes Fass ~ SSKJ: polovnjäk -a m (a) 1. nar. prostorninska mera, navadno za vino, približno 280 l ~ GPA: polovjäk m 300-litrski sod ~ CB: polovjak leseni sod (vsebnost okrog 300 litrov) ~ SSOG: polovjäk -a m sod (okrog 280 l)
pošepetnoti ► [poše'petnoti] 'pošepniti'; izpeljanka iz leksema šepet, pslovan. *s'bpvfi 'šepet' (SES: 724). Pl: - ~ SSKJ: -, toda pošepetniti -em dov. (e e) šepetajoč reči, povedati ~ GPA: - ~ CB: - ~ SSOG: -
prava ► [p'ra:va] 'desna'; pslovan. *prävv se je razvilo iz ide. osnove s prvotnim pomenom 'na čelu stoječi, prvi' (SES: 559). Pl: pravi, adj. recht, richtig; prava roka = desna r., vzkŠt. ~ SSKJ: prävi -a -o prid. (a) • nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka ~ GPA: prävi-a -o 2. desen ~ CB: -, toda pravača desna roka (rekli so tudi »prava roka«) ~ SSOG: prävi -a -o prid. 2) desni
pre ► [p're] 'baje, menda'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. Pl: pre, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzkŠt. ~ SSKJ: pre prisl. (e) nar. vzhodno baje, menda ~ GPA: pre baje ~ CB: pre menda baje ~ SSOG: -
pregovarjati se ► [prego'va:rjati se] 'prerekati se'; nedovršna glagolska oblika, izpeljana iz leksema govoriti, izvedenega iz splošnoslovanske podstave govor, pslovan. *gdvorv 'klicati, vpiti' (SE: 185). Pl: pregovärjati, -am, vb. impf. - p. se, einen Wortwechsel haben, disputieren, streiten, Mur., Cig., C. ~ SSKJ: pregovärjati -am nedov. (a) 2. nar. ugovarjati; pregovärjati se prerekati se, pričkati se ~ GPA: pregovärjati se nedov. pričkati se, ugovarjati ~ CB: - ~ SSOG: -
preprast ► [?] 'nespameten, neumen'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. Pl: — ssKJ: preprast -a -o prid. (e) nar. nespameten, neumen - ~ GPA: - ~ CB: - ~ ssoG: -
prezati ► [p're:zati] 'govoriti, pripovedovati'; Snojev slovar navaja leksem prezati v pomenu 'pokati, odpirati se' (SES: 572), Bezlajev v pomenu 'zijala prodajati, zijati, paziti' (ESSJ III: 118), nobeden od slovarjev v pomenu, izpričanem v narečju. Pl: ~ prqzati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.) ~ ssKJ: prezati -am nedov. (e) nar. vzhodno govoriti, pripovedovati ~ GPA: prezati se nedov. luščiti se sam od sebe, odpirati se ~ CB: — ssoG: prezati (se) -am nedov. 1. osipavati se 2. sitnariti
priklet ► [p'riklt, p'riklet] 'veža'; izpeljano iz splošnoslovanskega leksema klet, pslovan. *kletb, stcslovan. kletb 'soba, bivališče' (ESSJ II: 42, SES: 279). Pl: priklet, m. das Vorhaus, Mur., Cig., Jan., C., Danj.-Mik., vzhŠt. ~ ssKJ: priklet tudi priklet -a m (T; e) nar. vzhodno veža ~ GPA: priklt m hišna veža ~ CB: priklt ali priklet prostor pred kletjo v notranjosti hiše ~ ssoG: priklet -a m, etnol. nekdaj hodnik pred prednjo in zadnjo sobo ter kuhinjo
rabota ► ['ra:bota] 'težko delo, garanje'; pslovan. *drbota 'težko delo, suženjstvo' (SES: 597). Pl: rabota, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek. - räbota, Mur., vzhŠt ~ ssKJ: rabota tudi räbota -e ž (o; a) ekspr. 2. težko, malo cenjeno delo ~ GPA: räbota ž (obvezno) delo na javnih cestah ~ CB: rabota 1. tlaka, prisilno delo 2. brezplačno enodnevno delo v vaški skupnosti ~ ssoG: -
rano ► ['ra:no] 'zgodaj'; izpeljano iz rän, pslovan. *ran^ 'zgoden, jutranji' (SES: 601). Pl: rän, räna, adj. früh, frühzeitig; rano, früh, frühmorgens; vzhŠt. ~ ssKJ: rän -a -o prid. (a a) star. zgodnji jutranji; räno prisl. ~ GPA: räni -a -o 'zgodnji, ran' ~ CB: - ~ ssoG: -
razpraviti se ► [ras 'prafti se] 'sleči se'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. Pl: razpräviti, -prävim, vb. pf. 1) entkleiden; r. se, sich entkleiden ~ ssKJ: razpräviti -im dov. (a a) star. sleči ~ GPA: razprdvti se dov. sleči se ~ CB: — ssoG: -, toda ra/e/zprävlati se nedov. slačiti se
razstava ► ['rastava] 'kopica 10 snopov'; izpeljano iz leksema stäviti, pslovan. *stäviti 'postavljati', kar je vzročni glagol od pslovan. *stojäti 'stati' in
prvotno pomeni *'povzročati, da stoji' (SES: 696, ESSJ III: 331). Pl: razstäva, f. 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: räzstava) Mur., Cig., C. ~ ssKJ: räzstava in razstäva -e ž (a; a) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov ~ GPA: räzstava ž v kopico postavljeno snopje na njivi ~ CB: razstava ali rastava razstava, način zlaganja in sušenja snopja na njivi v razstavi je bilo postavljenih 10 snopov ~ ssoG: -
robec ► [r obec] 'naglavna ruta'; pslovan. ^rghbcl je manjšalnica od pslovan. *rQb 'kar je odsekano, odrezano, kos tkanine' (SES: 626). Pl: rQbac, -bca, m. dem. rob; 3) das Tüchel (Halstüchel o. Sacktüchel) ~ ssKJ: robec -bca m (o) 2. nar. ruta ~ GPA: robec m ženska naglavna ruta ~ CB: robec naglavna ruta ~ ssoG: robec -bca m ruta
ročka ► ['ročka] 'vrč za pijačo'; izpeljano iz leksema rdč, pslovan. *rQČb s prvotnim pomenom 'posoda z ročajem' (SES: 626, ESSJ III: 189). Pl: rgčka, f. 3) der Henkelkrug, Mur., Št.-Cig., Jan., C. ~ ssKJ: ročka -e ž (5) 1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje ~ GPA: ročka ž (lončeni) vrč za pijačo ~ CB: ročka 1. ročka (lončena posoda za pijačo, značilna po držalu) ~ ssoG: -
sep ► ['sep] 'zgornji, nasuti rob vinograda'; slovansko *sip^ je iz sed. osnove *svpešb 'suti' (ESSJ III: 229). Pl: sep, sepa, sepü, m. bes. der jährlich aufzuschüttende erhöhte Rand oberhalb eines Weingartens, C., Zora, vzhŠt. ~ ssKJ: sep sepa m (e e) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda ~ GPA: sep m (nasut zgornji) rob vinograda ~ CB: sep zgornji rob posamičnega predela vinograda, kjer so dobili kopači pijačo in se malo odpočili pred začetkom kopanja naslednjih redi ~ ssoG: sep sepa m zgornji, nasuti rob vinograda
sestrana ► [sest 'rana] 'sestrična'; izpeljanka iz leksema sestra, pslovan. sesträ (ESSJ III: 230, SES: 651). Pl: sesträna, f. 1) die Cousine, das Geschwisterkind, Cig., Jan. ~ ssKJ: sesträna -e ž (ä) star. sestrična ~ GPA: sesträna ž sestrična ~ CB: — ssoG: sesträna -e ž sestrična
sklilzek ► [sk'liski] 'spolzek'; slovan. *skliz^k^ 'gladek, spolzek' (ESSJ III: 242-243). Pl: sklizdk, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt. ~ ssKJ: skltzek -zka -o prid. (1) nar. 1. spolzek, drsen ~ GPA: sklizki -a -o spolzek ~ CB: -, toda sklizko ledeno, drseče ~ ssoG: -
skraja ► [sk'raja] 'od začetka, na začetku'; izpeljano iz leksema kräj, pslovan. *krajb s prvotnim pomenom 'kar je odrezano, kjer je odrezano' (SES: 317, ESSJ II: 79). pL: -, toda skräjema, adv. 2) anfangs, Bes.; (prim. skraja = s kraja, anfangs, C.) ~ ssKJ: skräja prisl. (a) star. od začetka, na začetku ~ gpa : skräja grdo, slabo ~ CB: - ~ ssoG: -
slatinka ► [s 'la:tinka] 'steklenica za slatino'; izpeljano iz leksema slätina 'kisla mineralna voda', pslovan. *söltina, scslovan. slatina 'slanica, morje, močvirje' (ESSJ III 256, SES: 667). pL: - ~ ssKJ: slätinka -e ž (a) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino ~ gpa : - ~ CB: - ~ ssoG: -
slatinšek ► [s 'la:tinšek] 'steklenica za slatino'; izpeljano iz leksema slätina 'kisla mineralna voda', pslovan. *söltina, scslovan. slatina 'slanica, morje, močvirje' (ESSJ III: 256, SES: 667). pL: - ~ ssKJ: slatinščäk -a m (a) nar. vzhodno steklenica za slatino ~ gpa: -, toda slatinaršak m (nekdanja) steklenica za mineralno vodo (1, 25 l) ~ CB: slatinšak 1. stara izvedba steklenice za kislo vodo (1,25 l) 2. izvirna glinasta posoda za kislo vodo ~ ssoG: slätinščak -a m steklenica za slatino
slivkati ► [s'li:fkati] 'ječati'; izpeljano iz pslovan. *slyvaješb 'oglašati se' z nedol. obliko *slyvati, slyti (ESSJ III: 261). pL: slivkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest. ~ ssKJ: slivkati -am nedov. (T) nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove ~ gpa : — CB: — ssoG: slivkati -am nedov. otožno stokati zaradi bolečine
slok ► [s'lö:ki] 'suh'; pslovan. ^s^Hgk^ 'upogljiv, upognjen' (SES: 670). pL: slqk, slqka, adj. 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.-C. ~ ssKJ: slok -a -o prid. (o o) 2. nar. suh, shujšan ~ gpa: sloki -a -o suh, slok ~ CB: sloki vitek, suh, slok ~ ssoG: -
spodbočki ► [spod'bo:čki] 'izpod čela'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen; morda je ob predlogu spod potrebno izhajati še iz leksema obločki 'obrvi', dem. oblike leksema oblok 'lok, krivina', pslovan. *ob-lgk (ESSJ II: 235). pL: - ~ ssKJ: spodbočki prisl. (o) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela ~ gpa: — CB: — ssoG: spodbočki prisl. izpod čela
spodnjica ► [s'podnca] 'spodnje krilo'; izpeljano iz spodnji, kar je iz prislova spödaj, nastalega iz *jbzpodä 'od spodaj' + -j (SES: 686). Pl: spodnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig.., LjZv., Bes. ~ ssKJ: spodnjica -e ž (o) spodnje krilo ~ GPA: - ~ CB: - ~ ssoG: -
step ► [s'tep] 'potepuh'; izpeljano iz leksema tepsti se 'potepati se, tavati', kar izhaja iz pslovan. *tepti 'tepsti, tolči' (ESSJ IV: 171). Pl: step, stipa, m. 2) der Vagabund, der Lump, C ~ ssKJ: step stepa m (e e) nar. postopač, potepuh ~ GPA: -, toda stepuh m kdor se veliko potepa, potepuh ~ CB: -, toda stepač, stepüh potepuh ~ ssoG: -
stepati se ► [s'tepati se] 'potepati se'; leksem je izpeljan iz pslovan. *tep-ti 'tepsti', sloven. tepsti (ESSJ III: 96, IV: 171; SES: 552, 759). Pl: stepati, -tipam, -pljem, vb. impf. 3) s. se, = potepati se, C.; ~ ssKJ: - ~ GPA: stepati nedov. 3. ~ se potepati se ~ CB: - ~ ssoG: -
stolec ► [s'tolec] 'stol'; izpeljanka iz leksema stdl, pslovan. *stori (SES: 700). Pl: stolac, -Ica, m. dem. stol; 1) das Stühlchen ~ ssKJ: stdlec -lca m (o) 2. star. stol ~ GPA: stdlec m stolček ~ CB: stolec stol brez naslonjala (tri- ali štirino-žni) ~ ssoG: stolec -lca m stol
strpeti ► [str'peti] 'potrpeti, počakati'; izpeljano iz leksema trpeti, pslovan. *tbrpeti 'biti trd, otrpel, nepremično prenašati, trpeti' (ESSJ IV: 235-236). Pl: strpeti, -im, vb. pf. - s. se, sich enthalten, Mur., C. ~ ssKJ: strpeti -im dov. (e 1) 2. star. potrpeti ~ GPA: strpeti se potrpeti, počakati ~ CB: - ~ ssoG: -
svaja ► [s'va:ja] 'prepir, razprtija'; izpeljano iz leksema *s^väd'a, kar se je razvilo iz *s^väditi 'prepirati se' (SES: 713, ESSJ III: 344). Pl: sväja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt. ~ ssKJ: sväja -e ž (ä) nar. vzhodno prepir, spor ~ GPA: sväja ž prepir, spor ~ CB: svaja prepir, zamera, spor ~ ssoG: sväja -e ž spor
svajevati se ► [svajü'vati, sva'jüvati] 'prepirati se'; izpeljano iz leksema *s^väd'a, kar se je razvilo iz *s^väditi 'prepirati se' (SES: 713, ESSJ III: 344). Pl: svajeväti, -üjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.-M.; sväjati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig. ~ ssKJ: svajeväti se -ujem se nedov. (a ü) nar. vzhodno prepirati se ~ GPA: -, toda svajüväti se nedov. prepirati se ~ CB: — ssoG: -, toda svajüvati se -lem nedov. prepirati se
svetek ► [s've:tek] 'praznik'; izpeljano iz leksema svet 'sanctus', pslovan. *sv^t^ 'svet', kar se je razvilo iz ide. baze s pomenom 'praznovati, slaviti' (ESSJ III: 349). Pl: svqtak, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.--Valj. (Rad) - tudi: svetak, Valj. (Rad). ~ SSKJ: svetek-tka m (e) 1. star. praznik ~ GPA: svetek m (cerkveni) praznik ~ CB: svetek praznik ~ SSOG: svetek -tka m praznik
svetešnji ► [sve'te:šji] 'prazničen'; izpeljano iz leksema svet 'sanctus', pslovan. *sv^tv 'svet', kar se je razvilo iz ide. baze s pomenom 'praznovati, slaviti' (ESSJ III: 349). Pl: svetešnji, adj. festlich, ogr.-M., vzkŠt.-C. ~ SSKJ: svetešnji tudi svetešnji -a -e prid. (e; e) star. prazničen ~ GPA: sveteji a -o prazničen; nedeljski ~ CB: ~ SSOG: svetešji -a -o prid. prazničen
svisli ► [s'vi:sli] 'leseni obitek pri strehi'; pslovan. *s^vislib je izpeljano iz prid. *svvislv 'viseč, pravokoten, navpičen'; prvotni pomen leksema je 'del podstrešja na tramovih, ki štrli iz hišnega pročelja' (SES: 716). Pl: svisli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; - 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C. ~ SSKJ: svisli -i ž mn. (T) prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena ~ GPA: svisli ž mn. (čelni) leseni obitek pri strehi (hiše ali hleva) ~ CB: svisli del ostrešja »cimprane« hiše ~ SSOG: svisla, svisel, ž mn. svisli
škaf ► [š'kaf] 'manjša lesena posoda z dvema ušesoma'; prevzeto iz stvnem. skaf, skapf, srvnem. sckaf 'škaf'. Pl: škaf, škäfa, m. das Schaff - prim. stvn. scaf, Mik. (Et.) ~ SSKJ: škaf škäfa m (a a) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma ~ GPA: škaf m lesena posoda, škaf ~ CB: škaf 1. škaf (lesena posoda za prenašanje in hranjenje tekočin) ~ SSOG: -
štalinka ► [šta'li:nka] 'svinjak'; izpeljano iz leksema štäla, prevzetega iz srvnem. stall, -lles 'prostor za živino, hlev' (DLS: 227). Pl: — SSKJ: štalinka -e ž (T) nar. vzhodno svinjak ~ GPA: štalinka ž (v hlevu) ograjen prostor za svinjo ~ CB: štalinka svinjak, sestavljen iz tesanih brun ~ SSOG: štalinka -e ž navadno stranski svinjak, manjši hlev
tetica ► [te'tica] 'teta'; izpeljano iz leksema teta, pslovan. *tetä, kar je prvotno otroška beseda (SES: 762). Pl: tetica, f. dem. teta; teta, f. 1) die Mutter-
schwester, Meg., Alas. ~ SSKJ: tetica -e ž (e) ljubk. teta ~ GPA: tetica ž teta ~ CB: tetica teta ~ SSoG: -
težak ► [te 'ža:kj 'najet kmetijski delavec, plačan na dan'; izpeljano iz nar. sloven. teg 'dnina', pslovan. 'vleka, vlečenje'(SES: 763). Pl: težäk, m. 1) der Taglöhner ~ SSKJ: težäk -a m (a) 1. // dninar ~ GPA: težäk m dninar, delavec ~ CB: -, toda težaki 1. delavci, ki opravljajo težaška dela ~ SSoG: -
tunka ► ['tünkaj 'okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti'; leksem je manjšalnica od tünja, kar je prek srvnem. tunna 'kad, čeber, sod' in stvnem. tunna prevzeto iz srlat. tunna 'sod' (ESSJ IV: 792). Pl: tünjka, f. dem. tunja; ein kleiner Kübel, C.; der Fettkübel, Št.-Valj. (Rad). ~ SSKJ: tunjka -e ž (ü) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti ~ GPA: -, toda tuja ž lesena posoda za zaseko, mast ~ CB: tüja ali tünka lesena posoda (v obliki odrezanega stožca) za shranjevanje zaseke in prekajenega ali posušenega svinjskega mesa ~ SSoG: tünka -e ž navadno lesena, spodaj širša posoda za shranjevanje zaseke, prekajenega in popečenega mesa, raznih klobas in masti
večerko ► [ve'če:rkoj 'popoldne, od 3. ure do večera'; izpeljano iz leksema večer, pslovan. *večer^ (ESSJ IV: 286-287). Pl: -, toda več^rka, f. der Nachmittag (von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt. ~ SSKJ: -, toda večerka -e ž (e) nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu ~ GPA: - ~ CB: - ~ SSOG: -
vekati ► [?j 'glasno jokati'; izpeljano iz onopatopeje ve', pslovan. ki posnema pri jokanju nastale glasove (SES: 811). Pl: vqkati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien ~ SSKJ: vekati -am nedov. (e) nar. (glasno) jokati ~ GPA: - ~ CB: - ~ SSoG: -
vnožati se ► [v'n0:žati sej 'ne imeti veselja do česa, ne ljubiti se'; leksem izhaja iz pslovan. *m^nožati 'preveč biti' z narečnim prehodom vzglasnega sloven. mn- > vn- (ESSJ IV: 333). Pl: vnožati se, -a se, vb. impf. ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mu^., Cig., Jan., Mik., vzhŠt. ~ SSKJ: vnožati se -am se nedov. (ö) nar. vzhodnoštajersko ne ljubiti se, ne dati se ~ GPA: vnožati se nedov. upirati se, ne se ljubiti ~ CB: -, toda vnožaje obotavljanje, brezvoljnost ~ SSoG: vnožati se -am nedov. ne ljubi se
vratnik ► [vrat 'ni:k] 'ozara'; izpeljano iz leksema vrät 'kos zemlje na koncu njive, kjer se orač s plugom obrača nazaj, ozara', pslovan. *ob-vort^, *v^z-vort^, *u-vort^, *vy-vort^ in *-vort'b 'obrat, obračanje' (ESSJ IV: 351-352). pL: vratnik, m. 3) die Ackerwende, C. ~ ssKJ: vratnik -a m (1) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug ~ gpa : vratnik m ozara ~ CB: vratnik ozek travnat obračalni pas na koncu njive ~ ssoG: -, toda vrati -i ž, mn. ozare
vrbača ► [vr'bača] 'vrba'; izpeljano iz leksema vrba, pslovan. *vbrba (in *vbrbä) (SES: 833). pL: vrbäca, f. der Weidenbaum, Mur., ogr.-C., vzhŠt. ~ ssKJ: vrbäca -e ž (a) nar. vzhodnoštajersko vrba ~ gpa: vrbača ž (stara) vrba ~ CB: - ~ ssoG: vrbäca -e ž stara vrba
vrhnje ► ['vr:xje] 'smetana'; izpeljanka iz leksema vrh, pslovan. *vbrx^ 'vrh' (SES: 835); k temu tudi vrhnje, vrhnja 'smetana, kajmak' (Skok III: 624). pL: vrhnje, n. = smetana, das Obers, der Rahm, Guts., Mur., Št.-Cig., Jan., Mik., C. ~ ssKJ: vrhnje -a s (f) nar. vzhodno smetana ~ gpa: - ~ CB: - ~ ssoG: vrhje -a sr smetana
zabrojen ► [zab'rojeni] 'zapackan'; izpeljano iz leksema broja 'mešanica, motnjava, umazanija'; prim. še prid. brojav 'umazan' (ESSJ I: 47). pL: -, toda zabroditi, -brgdim, vb. pf. 2) beschmutzen (bes. mit flüssigen Speisen); z. se, sich besudeln, SlGor^.-C. ~ ssKJ: — gpa: zabrojeni -a -o 'umazan s hrano'~ CB: -, toda brodeje 2. stresanje hrane iz ust ali iztekanje sline po oblačilu ~ ssoG: -, toda broditi 2. polivati s tekočo hrano, posebno otrok ali starostnik
zamet ► ['zamet] 'otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi'; v nam dostopnih etimoloških slovarjih leksem ni pojasnjen. pL: zamet, -mqta, m. 1) dasjenige, was zur Mengung mit dem flüssigen Schweinefutter dient (Mehl, Kleien u. dgl.), Št. ~ ssKJ: zämet -i ž (a) nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi ~ gpa : — CB: — ssoG: -
zavekati ► [za've:kati] 'zajokati'; tvorjenka iz leksema vekati, kar je izpeljano iz onomatopeje pslovan. *v^, ohranjene v sloven. ve, ki posnema pri jokanju nastale glasove (SES: 811). pL: zavqkati, -kam, -čem, vb. pf. aufschreien, aufquäken, Cig. ~ ssKJ: zavekati -am dov. (e) nar. (glasno) zajokati ~ gpa: - ~ CB: - ~ ssoG: -
zdavanje ► [z'da:vaje] 'cerkvena poroka'; tvorjeno iz prastarega iterativnega glagola dävati 'dajati' (ESSJ I: 95). Pl: zdävanje, n. die Trauung, Mu^., C., vzhŠt.-Valj. (Rad) ~ ssKJ: zdävanje -a s (a) nar. vzhodno cerkvena poroka ~ GPA: zdävaje s poročni obred, poroka ~ CB: zdavaje cerkveni poročni obred, poroka ~ ssoG: -
zmeziti ► [z'me:ziti] 'zganiti'; dovršna oblika glagola meziti 'gibati, stresati' (ESSJ II: 182). Pl: meziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig. ~ ssKJ: zmeziti -im dov. (e) nar. počasi, komaj zaznavno premakniti ~ GPA: — CB: — ssOG: meziti -im nedov. neprestano se premikati pri stanju, sedenju ali ležanju
židan ► ['ži:dani] 'svilen'; izpeljanka iz leksema žida 'svila', prevzetega iz stvnem. sida v enakem pomenu (DLS: 251). Pl: židan, adj. = svilnat, seiden ~ ssKJ: židan -a -o prid. (T) star. svilen ~ GPA: židani -a -o svilen ~ CB: — ssoG: -
žlahta ► [ž'la:xta] 'sorodstvo'; prevzeto iz stvnem. slahta, srvnem. slahte, slaht 'pokolenje, pleme, rod' (DLS: 252). Pl: žlähta, f. 3) die Verwandtschaft = die Verwandten - prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C. ~ ssKJ: žlähta -e ž (a) 1. pog. sorodstvo, sorodniki ~ GPA: žlähta ž sorodstvo, rodbina ~ CB: žlahta soordstvo ~ ssOG: -
žmetno ► [ž'me:tno] 'težko'; pslovan. *žbm^nt- 'stiskajoč' (ESSJ IV: 471). Pl: žm^tdn, -tna, adj. = težek, Cig., vzhŠt., Volk., Zora. ~ ssKJ: žmeten -tna -o prid. (e) nar. vzhodno težek ~ GPA: žmeten -a -o težek, naporen ~ CB: žmetno težko ali odveč ~ ssOG: žmeten -a -o prid. 1. težek 2. težaven
žmikati ► [ž'mi:kati] 'mečkati'; prvotno *žbmykati je tvorjeno iz pslovan. *ž^ti, ^žbmešb 'pritiskati, stiskati' (ESSJ IV: 471). Pl: žmikati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken ~ ssKJ: žmikati -am nedov. (T) 1. nar. vzhodno mečkati, tolči ~ GPA: žmikati nedov. mečkati (v dlaneh) ~ CB: — ssOG: žmikati -am/-čem nedov. 1. SSKJ
Iz prikazanega gradiva je razvidno, da je le peščica Potrčevih pokrajinsko oz. narečno obarvanih izrazov, s katerimi »živo in pristno piše o kmečkem, bajtarskem ali kočarskem življenju, kakor ga je doživljal in spoznaval na
območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter Slovenskih goric« (Čeh 2006: 17), danes splošno knjižnih in nevtralnih; večina jih je namreč zvr-stno, časovno ali ekspresivno zaznamovana. Besedje, s katerim se potrjuje Potrčeva izrazna pestrost, z vidika izvornosti ni pretirano raznoliko. Slovanskega izvora je 94 od 124 obravnavanih leksemov (75 %), 21 leksemov (17 %) je v različnih časovnih obdobjih prevzetih iz sosednjih stičnih jezikov, germanskega (67 %), romanskega (28 %), od tega polovica prek nemščine, in madžarskega (5 %), devet pa jih ostaja etimološko nepojasnjenih.
Na osnovi opravljenih primerjav in preverb v slovarjih, s čimer osvetljujemo dokumentiranost in semantiko obravnavanih leksemov ter njihovo živost v sodobnem prleškem narečju, je mogoče ugotoviti, da je izmed pregledanih slovarjev najbogatejši SSKJ, ki beleži 120 od 124 leksemov. Od tega jih je 114 pomensko prekrivnih, štirje pomensko prekrivni, a delno izrazno različni (doklič, naton, podstenje, pošepniti), eden (svisli) ne izkazuje v narečju in pri Potrču izpričanega pomena, pri enem (ograd) pomenska prekrivnost ni nedvoumno izražena, štirje, v današnjem živem narečnem govoru potrjeni izrazi pa v slovarju niso zapisani (klučanja, pojas, stepati se, zabrojen).
V	Pleteršnikovem slovarju je zapisanih 112 leksemov, od tega so 103 pomensko prekrivni s pomeni, izkazanimi pri Potrču, šest jih je pomensko prekrivnih, a delno izrazno različnih (klečanja, naton, podsenje, skrajema, večerka), trije pa ne izkazujejo pri Potrču izpričanega pomena (dohtar, frka, prezati). Dvanajstih leksemov v slovarju ni zapisanih: hupkati, napevati, pošepetnoti, preprast, slatinka; opravka, pikola, slatinšek, spodbočki, štalin-ka; podojen, zabrojen. Prvih pet leksemov v današnjem živem narečnem govoru ni potrjenih, na pri Potrču v pripovedi izpričan pomen v slovarju nezapisanih deležnikov podojen in zabrojen pa kažeta pri Pleteršniku zapisana in v narečju živa glagola podojiti in zabroditi.
V	Rajhovem slovarju Gučati po antujoško je Potrčeva izrazna pestrost potrjena s 103 leksemi. Od teh jih je 83 pomensko prekrivnih s Potrčevimi, 12 pomensko prekrivnih, a delno izrazno različnih: ceker, gümla, ilov-ca, jenka, klečaja, kolomaja, majster, naton, slatinaršak, stepuh, svajüvati, tüja, šest jih ne izkazuje pri Potrču izpričanega pomena (hupkati, kamra, podsek, prezati, rabota, skraja), pri dveh (drežati, ogrebati) pa pomenska prekrivnost s Potrčem ni nedvoumno izražena. Dvajsetih Potrčevih lekse-mov, od katerih jih je v SSKJ osemnajst zvrstno (narečno) zaznamovanih: frka, jarčiti, jaskati, kajon, kraspati, napevati, navek, opravka, vrhnje, pošepetnoti, preprast, slatinka, slivkati, spodbočki, spodnjica, večerko, vekati,
Rajhov slovar ne potrjuje, na pomen v tem slovarju nezapisanega deležnika podojen pa kaže zapis glagola podojiti.
Cerkvenjaški besednjak beleži 70 od 124 leksemov; od tega jih je 51 pomensko prekrivnih s Potrčevimi, šestnajst pomensko prekrivnih, a delno izrazno različnih: ceker, dekline, gantari, gümla, ilofca, jenka, klečaja, koč-ka, kolomaja, naton, oprafca, pocije, pravača, sklizko, stepač/stepuh, težaki, pri treh pa pomenska prekrivnost ni nedvoumno izražena (osepnce, po-jas, rabota). V slovarju nezapisanih je 54 Potrčevih leksemov, od katerih na pomen pri Potrču zapisanih glagolov cmariti, črepati, opravlati, pipa-ti, vnožati se kažejo v besednjaku zabeleženi glagolniki cmareje, črepaje, opravlaje, pipaje, vnožaje, na pomen nezapisanega deležnika zabrojen pa kaže glagolnik brodeje.
Najmanj leksemov, 46 od 124, je zapisanih v Slovarju severovzhodnega ormoškega govora, kar je mogoče pojasniti tudi s tem, da slovar prinaša narečno besedje s Potrčevim rodnim zgornjeprleškim govorom nestičnega spodnjeprleškega govora.4 Od tega je 28 leksemov pomensko prekrivnih s pomeni, izkazanimi pri Potrču, petnajst jih je pomensko prekrivnih, a delno izrazno različnih: bogatun, dojitva, doklič, ilovača, jenka, klečaja, kokotič, krpele, naton, okinčiti, opravica, ra/ezpravlati se, svajüvati, vrati, meziti, dva ne izkazujeta pri Potrču izpričanega pomena (deklina, preza-ti), pri enem pa pomenska prekrivnost ni nedvoumno izražena (svisli). V slovarju nezapisanih je 78 v Potrčevi prozi izpričanih leksemov, od katerih na pomen v slovarju nezapisanega deležnika zabrojen kaže glagol broditi.
sklep
Potrč svojo v knjižnem jeziku in za vseslovenski prostor pisano pripoved zavestno barva z narečnimi in drugimi,5 zvrstno, časovno in ek-spresivno zaznamovanimi izrazi, saj hoče ostati »zvest svojemu človeku, njegovemu mišljenju, čustvu in nagonu« (Čeh 2006: 17). Med narečnimi izrazi prevladujejo tisti, ki kažejo na širše področje rabe (z označevalnikom
4	Slovenska dialektologija deli prleško narečje na štiri govore (Kolarič 1968: 631): spo-dnjeprleški (vzhodno od črte Ormož-Ljutomer), mursko-ščavniško-spodnjepesniški ali srednjeprleški (obsega tudi vse spodnje Ptujsko polje), zgornjeprleški (nad Ptujem, Dravo in Pesnico) ter kujleški (zavzema gornje Ptujsko polje med Dravinjo in Dravo do črte Ptujska gora-Pragersko-Rače-Šentjanž ob Dravi).
5	Od teh v tem prispevku obravnavamo tiste, ki so v prleškem narečju še danes živi.
nar. vzhodno), sledijo jim v več narečjih ali narečnih skupinah rabljeni izrazi (z označevalnikom nar.) ter pokrajinsko označeni (označevalnik nar. vzho-dnoštajersko). Med preostalimi so najštevilčnejši časovno (označevalnik star., raba peša, zastar., nekd.) in ekspresivno (označevalnik ekspr., ljub., slabš.) označeni. Sedem leksemov, v enakem pomenu kot pri Potrču potrjenih v živi prle-ški govorici, je danes splošno knjižnih in nevtralnih (bajta, cekar, gumno, ročka, spodnjica, škaf, težak).
Med narečnimi slovarji največ Potrčevih narečnih ali kako drugače označenih leksemov potrjuje severozahodni prleški govor, kot se govori na območju občine Cerkvenjak (Gučati po antujoško). Petnajst Potrčevih leksemov je takih, ki niso zapisani v nobenem od narečnih slovarjev, čeprav jih je štirinajst zabeleženih v SSKJ in tudi zvrstno (nar., nar. vzhodno, enkrat nar. zahodno) zaznamovanih, iz česar je mogoče sklepati, da jih pisci narečnih slovarjev niso zabeležili, da v prleškem narečju ne živijo več ali pa so širše pokrajinsko obarvani in jih je Potrč poznal ter v svojo prozo vpletel iz drugih (sosednjih) narečij (npr. jaskati, v Pleteršnikovem slovarju s pokrajinsko oznako jvzhŠt.).
Krajšave in kratice virov
adj. - adjektiv, pridevnik, adv. - adverb, prislov; agr. - agronomsko; avstr. - avstrijsko; bav. - bavarsko; ben. - beneško; coll. - collectivum, zbirno ime; conj. - conjunctio, ve-znik; dem. - deminutivum, pomanjševalna beseda; dial. - v dialektu; dov. - dovršno; dvovid. - dvovidsko; ekspr. - ekspresivno; f, f. - femininum, samostalnik ženskega spola; fr. - francosko; furl. - furlansko; gl. - glej; ide. - indoevropsko; impf. - imperfectivum, nedovršen glagol; it. - italijansko; knjiž. - knjižno; kor. - koroško; lat. - latinsko; ljubk.
-	ljubkovalno; m, m. - moški spol; madž. - madžarsko; mn. - množina; n, n. - neutrum, samostalnik srednjega spola; nar. - narečno; nav. - navadno; nedov. - nedovršno; nekd. - nekdaj; nem. - nemško; pf. - perfectivum, dovršen glagol; pl, pl. - plural, plu-ralis, množina; pog. - pogovorno; prid. - pridevnik; prim. - primerjaj; prisl. - prislov; pslovan. - praslovansko; rom. - romansko; s, sr - srednji spol; sed. - sedanjik; sevit.
-	severnoitalijansko; slabš. - slabšalno; slovan. - slovansko; sloven. - slovensko; srlat. -srednjeveškolatinsko; srvn., srvnem. - srednjevisokonemško; star. - starejše; stcslovan.
-	starocerkvenoslovansko; stvn., stvnem. - starovisokonemško; štaj. - štajersko, vb. -verbum, glagol; vez. - veznik; zastar. - zastarelo; drugo: CB - Cerkvenjaški besednjak; DLS - Deutsche Lehnwörter im Slovenischen Striedter-Tempsove; ESSJ I-V - Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika; GPA - Gučati po antujoško; PL - Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar; SES - Snojev Slovenski etimološki slovar; SSKJ - Slovar slovenskega knjižnega jezika; SSOG - Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom
Viri in literatura
Viri
Ciril Paluc, 2010: Cerkvenjaški besednjak - Antujoški besednjak. Maribor. Ivan Potrč, 2012: Prepovedano življenje. Maribor. Bernard Rajh, 2010: Gučatipo antujoško. Maribor.
Ciril Vnuk, 2012: Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom. Ormož. literatura
France Bezlaj, 1976-2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana.
Jožica Čeh, 2006: O Potrčevi predvojni pripovedni prozi. Jezik in slovstvo, let. 51, št. 5, str. 15-23.
Rudolf Kolarič, 1968: Prleško narečje. Svet med Muro in Dravo, Maribor, 630-650.
Maks Pleteršnik, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894-1895): transliterirana izdaja. Ljubljana.
Petar Skok, 1971: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (A-J). Zagreb. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 1995. Marko Snoj, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana.
Hildegard Striedter Temps, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana.
Zinka Zorko, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor.
DIALECTAL ELEMENTS IN POTRČ'S PRE-WAR SHORT STORIES Summary
The article concentrates on dialectal features, mostly on lexis in Potrč's pre-war short stories. The collection of these stories was published under the title Prepovedano življenje (The Forbidden Life) by the Litera publishing house in 2012. Potrč wrote his works in the Slovene standard language and he consciously left out the phonetic, morphologic as well as word formation features of his native language. Therefore vocabulary, that was labelled by dialect, that was sometimes also chronologically and expressively marked and was excerpted from the richness of Prlekija vocabulary, can be found. Vocabulary that proves Potrč's expressive diversity is, from the point of view of its origin, not so diverse. 75% of lexemes are of Slavic origin, 17% were in different periods taken from neighbouring contact languages - mostly Germanic (67%), 8% of the lexemes is etymologically unexplained. Comparisons and checking made in vocabularies, which try to present the documentation and semantics of the researched lexemes vividness in the contemporary Prlekija dialect, show that the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene Standard Language) is the richest among the checked vocabularies, for it contains 120 of 124 lexemes used by Potrč. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene Standard Language) is followed by Pleteršnikovslovar (Pleteršnik's Dictionary) with 112 lexemes, Gučati
po antujoško (To Speak in the Northwest Prlekija Dialect) with 103 lexemes, Cerkvenjaški besednjak (Cerkvenjak Vocabulary) with 70 and Slovar severovzhodnega ormoškega govora (Dictionary of the Northeast Ormož Language) with 46 lexemes. Among the dialect dictionaries the most of dialect or otherwise determined lexemes used by Potrč can be found in the northwest Prlekija dialect spoken in the area of Cerkvenjak municipality (Gučati po antujoško - To Speak in the Northwest Prlekija Dialect). Fifteen of Portč's lexemes are not recorded in any of the dialect dictionaries, although fourteen of them are listed and their genre (dial., dial. east, once dial. west) is determined in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene Standard Language). Due to this fact one can conclude that the authors of dialect dictionaries did not record these lexemes, that they are not used in the Prlekija dialect anymore, or that they are regionally widespread and Portč knew them and he therefore also used lexemes from other (neighbour) dialects in his short stories.
MUNDARTLICHE ELEMENTE IN POTRČS VORKRIEGSKURZPROSA Zusammenfassung
Der Artikel konzentriert sich auf die mundartlichen Eigentümlichkeiten, vor allem auf die Lexik in Potrč Vorkriegskurzprosa. Eine Auswahl dieser Prosa erschien im Jahr 2012 bei dem Litera Verlag unter dem Titel Prepovedano življenje (Verbotenes Leben). Weil Potrč in der Standardsprache schrieb, wobei er bewusst die Phonetik- und Morphologie-, manchmal auch Wortbildungsbesonderheiten seiner Muttersprache aufgab, ist in seiner Erzählungen der mundartliche, teilweise auch zeitlich und expressiv gezeichneter Wortschatz bemerkbar, den er aus dem reichen Prlekija-Wortschatz schöpfte. Der Wortschatz, mit dem Potrčs Ausdruckskraft bestätigt wird, ist aus der etymologischen Sicht nicht besonders vielfältig, denn 75 % der analysierten Lexeme sind slawisches Ursprungs, 17 % wurden in verschiedenen Zeitperioden von den benachbarten Kontaktsprachen übernommen, die meisten sind germanischen Ursprungs (67 %), 8 % der Lexeme sind etymologisch ungeklärt. Auf der Basis von den durchgeführten Vergleiche und Kontrollen in den Wörterbüchern, womit die Dokumentierung und die Semantik der analysierten Lexeme und deren Benutzung in dem heutigen Prlekija-Dialekt beleuchtet werden, kann man feststellen, dass unter den durchgesehenen Wörterbüchern das Wörterbuch der slowenischen Standardsprache (Slovar slovenskega knjižnega jezika) von dem Inhalt der reichste ist, denn er beinhaltet 120 von 124 Potrčs Lexeme. Es folgen der Reihe nach das Pleteršniks Wörterbuch (Pleteršnikov slovar) mit 112 Lexeme, Gučati po antujoško (Wörterbuch des nordwestlichen Prlekija Dialekts) mit 103 Lexeme, das Cerkvenjak Wörterbuch (Cerkvenjaški besednjak) mit 70 und das Wörterbuch der nordöstlichen Ormož/Friedau Sprache (Slovar severovzhodnega ormoškega govora) mit 46 Lexeme. Bei den mundartlichen Wörterbüchern werden die meisten von Potrč benutzten mundartlich oder anderswie markierten Lexeme als nordwestliche Prlekija-Dialekt, wie sie in der Cerkvenjak/Kirchberg in den Windischen Büheln Stadtgemeinde gesprochen wird, bestätigt (Gučati po antujoško). Fünfzehn von Potrčs Lexemen sind in keinem Mundartwörterbuch registriert, obwohl vierzehn im Wörterbuch der slowenischen Standardsprache (Slovar slovenskega knjižnega jezika) notiert und auch Varietätsbestimmt (nar. (Dialekt), nar. vzhodno (Dialekt öst.), einmal nar. zahodno (Dialekt west.)) sind. Man kann daraus schließen, dass die Lexeme von den Schreibern der Mundartwörterbüchern nicht registriert wurden, dass sie heute in dem Prlekija-Dialekt nicht mehr benutzt werden oder dass sie regional breiter gekennzeichnet sind und Potrč sie von den anderen (Nachbar-) Dialekten kannte und in seiner Prosa benutzte.