Št. 30.
V Ljubljani, četrtek dne 6 februarja 1919.
Leto lil.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo to 'prevalitve v Ljubljani, Frančiškanska ulic« »tov. 6, L naduto.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina r po polti s dostavljanjem na dom za celo loto K 42 —, za pol leta K 21'—, za Četrt leta K 1CC60, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
tnseratl: Rnostopna peti« vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za Ust so poštnine proste.
Ppsamezna Številka 30 vinarjev.
Ali se varamo?
Slovenci še nismo nikdar poznali prav praktičnega dela. Vsa zgodovina nedavne minulosti, ker davne kot samostojen organizem sploh nimamo, nam priča in bridko dokazuje, da smo tratili svoje moči v malenkostih in se prodajali politično in gospodarsko svojim sosedom ter jim služili. In ko je razpadla Avstro-Ogrska, dobili bi bili lahko svobodo in si jo zagotovili, če bi znali trenutek praktično izrabiti. Toda tega ne umemo, zato si nakopavamo] okolo in okolo sovražnike, s svojo politiko silimo svoje mogočne sosede, da se združujejo proti nam, da nam gro>ze in nas eventualno tudi napadejo in obenem izstradajo.
Cchj ravnajo povsem drugače. 2ive v dobrih odno-šajjhz vsemi svojimi sosedi ter skušajo ohraniti najintimnejše zveze z zavezniki, ki so jih poiskali že pred polomom monarhije. Mi tega nismo napravili, zaradltega |e igračkanje z vnetljivim orožjem za nas le še bolj nevarno kakor za Čehe. Ne maramo preiskovati, kje tiči pravi vzrok tej politiki, a to trdimo smejo, da je vojna za nas Prav slabo orožje, če bi tudi abstrahirali od svojega na-čfllnpga stališča.
Toda ne le to. Naše meščanske stranke imajo pri vsem tem še drugačen namen. Vedo namreč, da Je navdušenje za vojno prav majhno, zato je treba to navdušenje šele ustvariti s — politiko. In če vojaštva ne bodo Potrehovall za svoje sovražnike zunaj meja. ga bodo ba — morila — potrebovali doma za nepokorne državljane. To je načrt, ki meri zlasti za tem, da bi pridobil v driavi ves.vpljv nekj »demokratski« koaliciji.	.
Po vseh državah se sicer res vrše taki politični boji. Povsod so pošle stare zakrknjene nazadnjaške stranke zppet do sape in sedaj delajo na vse kriplje, kako bi zopet monopolizirale politično oblast in izključile malega kmeta, meščana, obrtnika in delavca od političnega vpliva. Zlasti je ta politični boj naperjen proti socialnode-tubkratični stranki, ker je ta dosledno zvesta svojim lemokratčnim načelom in se zavzema za socialno pravičnost.
Pray tako sc giblje tudi vsa gospodarska politika. Provociramo bojkot, kjer le moretno, ter tako pospešujemo občo draginjo.
Kam zavede slovenski narod ta malenkostna meščanska politika, je težko povedati.
Polit ka, ki stremi za kiikarstvom doma, zunaj pa si ne zna ustvariti pozicije. Je a priori zgrešena. In prav taka je danes slovenska polit‘ka, ker ni zasnovana na širšem obzorju in ne na demokraciji.	x
S konference soc. dem. stranke Hnntske in Slavonije
y Zagrebu, dne 26, 27. In 28. januarja.
(Dalje.)
Sodrug Korač (desnica) nato povdarja historij-sko važnost namena konference. Povdarja, da je treba soc. revolucijo spraviti na pravo pot in da oni, ki se bore za zmago revolucije postanejo nezmerni s svojo radikalno taktiko in efekt jo reakcija, kontrarevolucija. Meni, da rii naloga stranke provocirati meščanskih .bojev In motiti pozitivnega dela za zgradbo novega društva. Soc. revolucija je šele zrela, kadar so zreli ekonomski faktorji in so proletarske mase najbolj prosvetljene. Rusko revolucijo imenuje bolj meščansko kot socialno, ker je proletarijat dosegel svojo moč šele ob priliki razsula ruske lačne vojsko in se je v prvi vrsti stre-milo po agrarni reformi in ne po soc. komunizmu. Na revolucijo zmagovite entento se ne moro računati in ravno zmaga njenega imperializma nam je prinesla narodno osvobojenje. Naša politika mora za zdaj biti realna in gledati je treba nato, da se zadobijo kar največje pravice in koncesije in s tem se izpodbija kontrarevolucijo. Z revolucijo sc ne more obvladati reakcije, ki bi nastala, in to bi pomenilo samo napeljati vodo na mlin imperialistov. V novi državi dobivamo srbsko ustavo, in s tem precejšnje sloboščine, kar je tudi pozitivni strankin uspeh. Glede agrarne reforme pravi, da je pri nas z revolucijo pač še neizpeljiva, zato pa se je ne sme krat-komalo prepustit; buržoazijj v izvrš.tv, ampak vplivati nanjo v toliko, v kolikor se naj plača manj odškodnine. f*o njegovem globokem prepričanju bo vstop Stranke v vlado samo ojačil delavski razred, ker je v Evropi im-
perij za enkrat šo zmagal. Ruska revolucija utrjuje zmago socializma, antantna imperialistična zmaga pii kontrarevolucijo. Široka in popolna demokracija, soc. in drugo reforme so za zdaj maksimum uspeha, s katerim se je treba za enkrat žadovoljiti. Kadar dvigne tudi pro-ietarijat Francoske, Anglije, Amerike in Italije svojo' revolucionarno zastavo, bomo ini njihovi prvi pomočniki. Na zapadu je proletarijat najmočnejši, pa ni izbruhnila nobena revolucija. V Rusiji ekonomski odnošaji niso tako razviti in tu vlada komunistična ali boljševiška stranka s terorjem, opustivši princip soc. dem. razrednega boja. Zmaga socializma zavisi od ekonomske in politične zrelosti proletarijata. Soc. dem. stranka nima vojaške sile, goloroki delavec pa bi doživel poraz. Nadalje zahteva svobodo tiska, društvenia in druge svobode za vse stranke. Obsoja in poživlja v boj zoper domači in kakbršnikoli imperializem in dokazuje, da je ravno vsled tega potrebno ostatj v vladi, da se na ta način slabi buržpazijo in ■ evrstj proletarijat. ^aroduo osvobojenje je plod pol. dogodb v Evropi in to je treba vpoštevati. Parlament je vrhovna oblast v državi in mora biti voljen potom popolno vojilnp pravice vseh moških in žensk kj so prestopili starost 20. jet. Poziva ponovno, da ostane stranka prj sedmin takt.ki, $a se na ta način doseže kar najyeč komisij. Splošno posoja taktiko levice in zanikuje III. internacijopalo, ki bi delovala brez ameriških, francoskih, angleških in italijanskih socialistov.
Nato prevzame besetjo sptjrug Bortiemissa (lev.). Najprvo Obrazloži položaj projetajskega razretja v Jugoslov. pod bivšo monarhijo, kjer je bij proletarijat in domača buržoazija tlačena qd madžarske in nemške ekspanzlvne buržapztjc. Domača je potrehovala zaveznika v proletarijata proti tuji buržoazlji in sc vsled tega kazala napredno, demokratsko in svobodomiselno. Za časa prevrata so bili interesi domačega proletarijata in domače buržoazije isti t. j. zrušenje gnile Avstro-dgrske in naše zaiedniško osvobojenje.
Dokler je bilo Narodno vječe revolucionarno, t. j. zasledovalo ta dva cilja ie bilo potrebno, dp smo vstopili v njega. Ko sta sc pa ta cilja uresničila ip je buržoazija začela snovati centralno vlado, po mnenju levice nima soc. demokracija ničesar več skupnega z buržp-azijo in njepo vlado. Noša resolucija- poslana N. V-propadla, ker je buržoazija slujlla, da so bo mogla \z-državati samo v monarhističnem sistemu. j(aj še Išče soclrug Korac v Bplgradu? Bil je v avdljpnci pri regentu Aleksandru in ta se je izrazil, da je panjeten človek- Od tega komplimenta nimamo ničesar. KoraŽ ie sodeloval pri izdelavi adrese in postal minister. ^li smo M s.’ jem podpirat monarhistični sistem?! Pozitivnih uspehov nf, nego samo to je, da nosimo pred narodom soodgovornost in sokrivdo za vsak vladin akti Ponovno naglaša, da nima stranka z buržoazijo ničesar skupnega in da se je bo slednja samo bala, kadar bo naša stranki močni. Naš nalog je prosvetlenje in organiziranje širokih sjpjev mas. Pri nas je ostalo vse pri starem in prva skrb buržoazije je utrditev militarističnega sistema. Kadar bo ta močan, bo buržoazija Koraču pokazala vrati. Stranka noče reform za cilj, nego popolno osvobojenje proletarijata iz buržoazijskih okovov. Vsak slepec mora uvideti, da smo danes plen italj.-franc. kapitala, ctdnošno entente. Buržoazija je v- bistvu imperialistična in taka io tudi naša. Plodonosneje bi bilo, če bi se Korač povrnil k prolet. masam, organiziral jih, Jim pisal iti govoril, kakor pa da krati čas z modrovanjem s svojimi ministrskimi kolegi, katerih večina zastopa resort, o katerim nima niti pojma. Sumljivo ie, da sc zaplenjujejo časopisi, kot belgrajske »Radničke novine«, kljub temu, da sedi v ministrstvu socialisti ~ 10.000 orožnikov bo v državi in čemu? To jo pač znak buržoazljske vlade, sistem policajev in orožnikov, ki bo tudi nas preganjali Stojimo na razpotju; al| politika kompromisa z burio-azijo ali poL razrednega boja organiziranega proletarijata. Korač pravi, da je narod neprosvetljen in nesposoben vladati. Ali misli, da med predstavniki proletariata v Jugoslov. res ni vlade sposobnih mož, ah so morda duhovniki, buržoaji in veleposestniki Požrli cek> modrost sveta?! Trditev, da hočemo s pomočjo terorja priti do oblasti je nepravilna. Nego hočemo pripravljati se za čas, da bo mogel organ, proletarijat prevzeti državo, kadar bodo dani zato pogoji. Ententinc države niso sposobne za revolucijo? Proletarijat se bo vrnil domov, zmage pijana buržoazija ne bo hotela o njem
več slišati in nastal bo popolnoma drug položaj. Na vsak način izbruhne revolucija, četudi v par letih; saj jo cela Evropa bila že pred vojno pred svetovno revolucijo. Proti združeni buržoaziji se mora združiti jugoslov. proletarijat. Mlnisterjalizem razdvoja stranko. So-drugi iz Bosne, Hercegovine in Srbije nočejo soodgovornosti za politiko današnjo vlade. Korač omenja pariški kongres leta 1900., treba pa pomisliti, da smo mi zdaj v letu 1919. in to po strašni vojski in po ruski revoluciji. Ce bi pa že tega ne bilo, moramo vpoštevati naše principijelno stališče glede agrarno reforme, ki je komunističnol Vlada naj rešuje reformo brez Koračal Končno naglaša, da se levica nahaja v polnem teku svetovno revolucijo; treba je osnovati povsodi delavske, kmetske in vojaške svete in se pripravljati na čas, ko JugosL stopj v red svetskih soc. republik, soc. demokracije. Nato se sprejme enoglasno njegova resolucija, pozdravljajoča socialistično, sovjetsko Rusijo in Nemčijo, socialno revolucijo v Avstriji in na Mažarskom in vseh drugih deželah. V socialističnih revolucijah, je svoboda proletarijata in triumf socializma. Govornika |o levica burno odobravala.
Korak naprej.
Prejeli smo in priobčujemo;
Dne 3. februarja t. 1. se je sestalo goriško učiteljstvo nahajajoče se tu v begunstvu pri »Zlatem rogu«, da se pogovori o svojem gmotnem položaju. Zborovanje je otvoril učit Gregorič s primernim nagovorom. Zborovanju je predsedoval učit. Lavrenčič. Sprejelo se je predlog in izvolil odbor treh članov, da posredujejo pri šolski oblastj glede draginjske doklade za leto 191«. in tekočih plač. Zborovanje je bilo precej burno toda plo-donosno zakar gre v prvi vrsti vsa Čast učiteljicam, ki se zavedajo današnjega položaja, kakor njih nekateri kolegi, ki se ne morejo še otresti starih šeg.
B.la je soglasno sprejeta Gregoričeva resolucija, ki protestira proti ital. imperializmu In zavzema stališče samoodločbo narodov.
Goriško učiteljstvo se je pokazalo, da umeva svoj tesni poležal s tem, da je z s/» večino sprejelo resolucijo* učit. Macarola, ki se glasi:
»Goriški učitelji - begunci zbrani na sestanku 3. febr. t. 1. v Ljubljani obsojajo notico učiteljskega sveta »Poziv slovenskemu učiteljstvu« priobčen v slov. časopisju v prvi polovici januarja t. I. v kateri poziva vse slov. učiteljstvo, da prijavi svoj pristop k stanovskim organizacijam, ki sta Zaveza jugoslovanskega učiteljstva in Slomškova zveza, sicer bi imeli neorganizirani hude posledico.
Protestiramo najenergičneje proti takemu terorizmu in absolutističnemu nasilstvu učiteljskega sveta zavedajoč se, da se nahajamo v demokratični državi.
Kot taki ne priznavamo ne ene in ne druge kot svoji organizaciji, ker vidimo v tem slovensko učiteljstvo delleno v dva politična tabora — v liberalce tn klerikalce.
Delali bodemo na to, da se ne uveljavi več to načelo, ki jc le v škodo in zasmeh vsega slov. učiteljstva, temveč protežirali misel združenja vsega učiteljstva državo SHS v enotno strokovno organizacijo s svojim strogo strokovnim glasilom ne oziraje se na politično in versko naziranje posameznih članov.
Poživljata se obe organizaciji, da so sprijazneta s to moderno in času potrebno mislijo, katera obvladuje večino slov. učiteljstva, da rešimo enkrat za vselej čast in ponos vsega učiteljstva in da ukreneta vse potrebno v dosego tega cilja.
Goriško učiteljstvo ie povedalo odločno, da noče baviti več ona pota nazadnjaštva, ki jih hočcio diktirati voditelji Zaveze in Slomškarije: Zaveda se, da klerikalizem in liberalizem škodujeta učiteljstvu in da noče o drugem več vedeti kakor le o strokovni organizaciji za celo državo. O tem b| Imeli mnogo povedati, pa raie odložimo za pozneje.
Konštatiramo pa že danes, da terorizem gospodov voditeljev Zaveze in Slomškarije ravno na nasprotno naleteli in upamo, da ne izostane ostalo učiteljstvo za goriškhn.
Želimo goriškemu učiteljstvu, da se njih ideje uresničijo in da bo bodoča organizacija učiteljstva nad-krilila druge, kar bo le v lastno korist, korist naroda m države.
Politični pregled.
> Železničarska stavka v Trstu in Hallani. Trst, 4. febr. (Lj. k. u.) Včeraj so železničarji nadaljevali stavko in jo nadaljujejo tudi danes. Oblasti so izvršile celo vrsto aretacij, ki so v zvezi s stavko. Po listu *La Nazione« je bilo doslej aretiranih 39 železničarjev (večinoma Slovencev), ki so se udeležili stavke. Ta laško-radikalni list nesramno hujska proti slovenskim in nemškim železničarjem in jih denuncira, češ, da stavka ni bila proglašena iz ekonomskih razlogov, nego iz političnih po takih elementih, ki so sovražni italijanski upravi. So-cialno-demokratično glasilo »II Lavoratore« in »Edinost« ostro obsojata to zavratno pisanje italijanskega radikalca in fanatika. Mimo drugega piše »Edinost« k umazani pisavi omenjenega lista: »Ne, »La Nazione« se ne upa reči kar naravnost, temveč se zvija kakor gad in skuša zasaditi svoje strupene zobe — kam? — v živo telo našega naroda.« Železničarski stavki — po »Nazione« Stavkajo večinoma slovenski in kvečjemu še nemški železničarji — podtika namene, ki naj bi, ako bi bili resnični, dovedli stavkovce v ostro navzkrižje s. kazensko oblastjo in zakaj to podlo ovaduštvo vprašuje nadalje »Edinost«. Ker so stavkujoči železničarji baje večinoma Slovenci ali kvečjemu še Nemci 1 Za železničarji pa naj bi prišli na vrsto drugi ljudje, ki so se bavili s politiko itd. Preiskave, zapor, internacija, Izgonf Ud. Hinavčil zaključuje »Edinost«. »Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant!« Tržaška »Nazione«, ki se izza prvega dne svojega izhajanja naravnost koplje v ovaduštvu, naj si pač ta izrek zapiše neizbrisno za ušesa«.
*— Iz našega ministrstva. Belgrad, 3. febr. (Lj. k. u.) Za čas odsotnosti finančnega ministra Nlnčlča ga bo nadomestoval v njegovih vladnih poslih minister za javna dela Kapetanovič.
— V Julijski Benečiji so prepovedani žigosani bankovci. Zagreb, 5. febr. Jugoslov. dop. urad poroča: Kakor poročajo iz Trsta, Je izdal kraljevi namestnik v Julijski Benečiji naredbo, v kateri Izjavlja, da italijanska vlada ne priznava po Jugoslaviji žigosanih bankovcev in da jc promet s temi bankovci prepovedan.
— Nova stranka. Sarajevo, 5. febr. (Lj. k. u.) V Sarajevu se je osnovala nova stranka pod imenom »Narodna- demokratska stranka«. Stranka odklanja dosedanje politične organizacije, ki slonijo na verskih, plemenskih ali zgodovinskih temeljih in se postavlja odločno na stališče popolne narodne enotnosti vseh Jugoslovanov. Stranka bo zastopala idejo popolnega državnega centralizma.
—» Dalmacija protestira proti Italijanom. Iz vseh različnih krajev Dalmacije nam prihajajo poročil?, o protestnih shodih proti italijanskemu nasilju. Resolucije, pošiljajo dr. Trumbiču, dr. Ti;esič- Pavičiču in VVilsonu.
— Ameriška komisija v Rožni dolini. Celovec, 5. febr. (L), k. u.) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: K vestem o obisku ameriške komisije v.Rožni dolini se dodatno javlja, da je bila v Št. Jakobu v- Rožni dolini 1. februarja od več sto oseb broječe množice navdušeno sprejeta. Zbrani so bili ločeni v dva tabora. V Št. Jakobu se je združilo iz vse okolice nemško in Nemcem prijazno prebivalstvo, ki je v veličastni manifestaciji Izrazilo željo po nedeljivosti. Koroške. Kot govornik znatno manjšega števila jugoslovanskih pristašev je nastopil od vlade SHS imenovani deželnosodni svetnik Sital. Dne 3. febr. je komisija obiskala kraje Rožek, Ledenice, Malestiče .Brnce in Podravlje. Deputacij ni sprejemala. Komisija se je omejevala na to, da je nagovarjala posamezne potnike. V vseh krajih se je istočasno ponavljala že znana koroška slika. Večina prebivalstvi Je vztrajala na nedeljivosti Koroške s prlklopitvijo k Nemški Avstriji.
— Slovenski dijaki izključeni Iz dunajskih visokih šot Dunaj, 5. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Danes dopoldne je bil na tehniki shod zaradi mariborskih dogodkov. Dijaki so poslali k rektorju deputacijo, kateri je rektor izjavil, da so z današnjim dnem vsi jugoslovanski dijaki s tehnike izključeni na odredbo rektorata. Nato so odšli tehniki k univerzi, kjer se le vršil v veliki slavnostni dvorani univerze shod nemškega dijaštva. Tekom zborovanja ie izjavil rektor, da Je akademični senat sklenil, izključiti iz dunajske univerze vse jugoslovanske dijake, katerim se potrjuje z današnjim dnem zimski semester kot popoln semester.
~ Italijani so se naveličali vojaščine. Split, 4. febr. (LJ. k. u.) Po zanesljivem poročilu iz Šibenika, so Italijani doslej ustrelili 36 svojih vojakov, ker so ti izjavil, da se nočejo več vojskovati, ker Je tukaj Jugoslovanska zemlja, o čemer so se uverili na svoje oči. Kar se v italijanski vojski opaža nezadovoljstvo, izdaja italijansko zapovedništvo najstrožje odredbe, da ostane vse to tajno. Orobarju plačajo za vsakega ustreljenega vo^ jaka pet kron, da molči.
— Prepiri med Poljaki In Ukrajinci. Stanislavov, 4. febr. (LJ. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Angleška misila je dospela v stan ukrajinskega višjega vojaškega poveljništva, da posreduje pri pogajanjih za premirje. Medtem, ko zahtevajo Ukrajinci, naj se kot demarkacijska črta določi reka San, zahtevajo poljske oblasti z ozirom na dosedanje posestno stanje in 14 Wll-sonlh točk črto reke Bug. Angleška misija hoče predlagati določitev nevtralnega ozemlja v širini 20 km.
— Nemške ladje za dovoz žMl v Evropo. Berlin,
5. febr. (Lj. k. u. — Brezžično.) Na podlagi pogodbe o podaljšanem premirju z dne 10. januarja bo nemška vlada predložila aliirancem zapisnik nemških trgovskih ladij, ki bodo od 16. februarja naprej ententi na razpolago za prevoz živil v Evropo. Po sprejemu tega zapisnika bo posebna komisija amerikanskih častnikov obiskala na ameriški bojni ladji nemška pristanišča, da se prepriča o stanju označenih trgovskih ladij.
— Boji v Bremenu. Bremen, 4. febr. (LJ. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Včeraj popoldne In zvečer so se začeli boji v okolici mesta. Bremenčani so imeli 7 mrtvih. Na strani divizije Coratenbergove je bilo 12 ljudi mrtvih. Število ranjenih je na obeh straneh približno 40. Danes zjutraj se ie začel napad z vsemi sredstvi moderne vojne tehnike. V prvih, popoldanskih urah je delavska stranka ustavila boj in se začela umikati ni Gropslingen. Male čete se še branijo y mestu. Ob šestih so vladne čete vdrle v mesto in so zasedle (Jlavni trg, »Mestni dom« in borzo.
— Načrt za zvezo narodov. Haag, 4. febr. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada poročajo iz Pariza, da bo v kratkem objavljen načrt za zvezo narodov. Prež-snočnjim sta predsednik VVilson in polkovnik House izgotovila načrt, ki bo dodan mirovni pogodbi, čim ga odsek za zvezo narodov sprejme v seji.
— Grške zahteve. Grčija je zahtevala na mirovni konferenci po Venezelos-u severni Epir, južno Albanijo, Tracijo in Carigrad. Za slučaj, da Grčija ne dobi Carigrada, naj se to mesto internacionalizira in postavi pod protektorat zveze narodov. Nadalje: otok Bodekaneza in Ciper; v Mali Aziji: zapadne province, del vilajeta Ai-dina in luko Smirno. Armenija z vilajetom Trapezun-tom in Adano naj postane posebna država, katere upravo naj prevzame velesila, določena za to po zvezi narodov.______________________________________   v_________
Priredba obče pridobnine ža leto 1918.
Kakor znano, je priredba pridobnine v zmlslu avstrijskega zak. o oseb. dav. teoretično zamišljena tako, da' se porazdeli zakonito določena celokupna svota (»glavna svOta«, prim. § 11, zak.) najprej na »davčne družbe«, ti dolni zneski, takozvani družbeni kontingenti pa potom reparticije na davkoplačevalce. Želeč zvišati glavno svoto, Je jbivše avstrijsko finančno ministrstvo to delo za leto 1918 toliko časa odlašalo, da ga je končno prehitel državni preobrat.'Naši vladi Je bilo toraj rešiti vprašanje, ali naj izvrši za svoje področje lastno kon-tingentacijo ali pa si na drug način pomaga iz zadrege, ki se je pojavila vsied omenjene zamude.
Načelno bj bilo gotovo, voliti prvo pot. Težkoče iz-I peljave so pa deloma nepremagljive — laška okupacija ( in negotovost političnih mej na Koroškem in Štajrskem! — deloma pa so v sedanjih razmerah, ko še nedostaja statističnih in podobnih stvarnih pripomočkov, tako velike, da bi se itak že hudo zakasnela priredba zavlekla še za precelšen čas, ko bi se kontingerttacije resno in temeljito lotili; ne pa je vzeli kot gole formalnosti, da se zadosti črki zakona. Iz tega razloga se je naša vladži v polnem soglasju z mnenjem, kj se je izrazilo tudi od ugledne strani, stoječe izven finančne uprave, odločilo za to,’ da za leto 1918 opusti kontingentacijo, ki sama po sebi ni ravno najboljši plod avstrijskega davčnega zako-nodajstva. S kontingentacijo pa odpade ib roč, ki veže vse mehanizem priredbe, in ker le korenita reforma v tako kratkem času tudi izključena, ni preostalo drugega, kakor da se priredba za leto 1917 kolikor mogoče obdrži tudi za leto 1918.
V to svrho določa naredba »Uradni List« štev. 37, da je vobče predpisati predpisati pridobnino s tistim zneskorti, kakor za leto 1917. Ker se je pa odmera za to leto izvršila z ozirom na obratne razmere lota 1916. in ta podstava v posameznih slučajih ne bo več odgovarjala zahtevam pravične in enakomerne porazdelbe davka, dovoljuje naredba, da se Izjemoma na predlog davkoplačevalcev ali pa, ako davčno oblastvo spozna to za potrebno, uvede nova priredba, ki bodo za njo merodajne obratne razmere leta 1917. Davkoplačevalci, ki se žele poslužlti te možnosti, morajo pa vložiti predpisano pridobnlnsko Izjavo in sicer najpozneje do 17. t, m. Sicer njih pfedloga ni več treba upoštevati. Za vse druge odpade ta za leto 1918. pridobninska izjava in prisod-beno postopanje sploh, izvzemši da je davčno oblastvo to izrecno odredilo.
Dopisi.
Stalna oskrba vojnih vdov in sirot ter Invalidov. Pod
tem naslovom razpravlja nekdo v 31. številki »Jugoslavije« o invalidih in o razdeljevanju veleposesičv. Da le to, kar on predlaga, puhlost, to spozna vsak še tako nerazumen človek. On svetuje, da se pri razdeljevanju veleposestev upošteva invalide. Ako dobi pohabljeni, pa za kmečko delo sposobni, zadostno veliko posestvo doma, mu Je treba podporo ustaviti, ker dokler bo dobival podporo od države, ne bo hotel delati, dočim se bo drugače takoj posvetil kmetijstvu. Vprašamo, koga se smatra sposobnega za vsako delo? Enemu manjka roke, drugemu noge, tretjemu so zadane težke poškodbe na glavi, je slep itd. Alj naj potem tak revež tekmuje z zdravim in čvrstim človekom? Cndlmo se, da ss med
našim občinstvom najdejo še take zeljnate glave. Čudimo se pa tudi, da se še dobi pri nas tak list, ki take budalosti objavi. Dvomim, da bi bil kak drug list ta članek objavil, kakor ravno »Jugoslavija«. Radostno nas je presenetila ta novica, da bi se tudi invalidom nakazala primerna posestva, da bi isti mogli postati samostojni gospodarji. Ali kako naj pride ubog pohabljenec do dobrega stališča, če se mu odtrga državna podpora, ki mu gre po naravni in človeški pravici? Zavračamo odločno take predloge. Zahtevamo, da se ne vmešavajo taki v naše stvari, ki niti pojma nimajo v naših težnjah! Pozivamo vse merodajne činltelje, da nam v tefn oziru gredo na roke; da bodo zaščitniki in ne rušilci naših pravic. Opozarjamo pa tudi občinstvo, da v lastnem interesu podpira naše pravice, ker drugače bo vse preplavljeno z berači in reveži, ki se bodo obupno borili z življenjem in smrtjo, dokler ne bodo gladu in slabosti počepali na cestah. Država nas mora zadostno podp rati in nam pripomoči do samostojnosti. Pri nas se na bodočnost invalidov malo misli. Da bi se invalide v vseh strokah učilo in vežbalo, tega pri nas ni. In zakaj ne? Zato, ker tisti, ki odločujejo, mislijo, da je za invalida dobro, če se zvrne v cestni jarek in tam pogine.
Rogaška Slatina, »Slovenski Narod« in »Nova Doba« napadata posiajer.ačelnika Rogaške Slatine kot nemškutarja in hujskača kmetov proti Jugoslaviji, kar je seveda popolnoma izmišljeno. Ne zagovarjamo nobenega Nemčurja. Pripomnimo pa, da imamo nekoga drugega, ki bi moral prvi oditi iz Slatine: g. dr. Franc Muli. Na večer, ko se je streljalo na čast sv. Cirilu in Metodu, je vprašal tukajiniega župana: »Herr Biirgermeister, ha-ben die VVindischen Erlaubnls, hier herum zu schiessen?« Njegov sin, ki še hodi v šolo, ščuva svoje druge: »Gehn wlr die windischeen Hunde durchpriigeln.« Odkod ta v3-goja? In za takega Nemca hodijo gotove osebe v Ljubljano solze pretakat, da ostane g. dr. na svojem mestu!
Iz Hrastnika. V soboto, dne 1. t. m. se je vršilo V Hrastniku ogromno obiskano predavanje, na katerem )© predaval sodrug P e t e j a n o nalogah prolterijata v Jugoslaviji.
Iz Zidanega inosta. V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil i v Zidanem mostu shod delavcev iz cementne tovarne, na katerem sta poročala sodr. P e tej a n in Pečnik. Navzoči so soglasno sklenili ustanoviti skupino kemič-| nih delavcev v Zidanem mostu. ,
Iz Radeč. V nedeljo popoldne se je vršil pri nas shod delavcev in delavk iz tukajšnje papirnice, na katerem je poročal sodrug P e t e j a n o potrebi strokovne jy|rganizacije. Navzoči so sklenili ustanoviti skupino ke-iTničnih delavcev v Radečah. Izvolil so je odbor podružnice, kateremu načeluje sodrug Kervol Anton, za blagajnika je sodrug Krarnžar Alojzij, za. tajnika sodrug Slak Jožef.
Iz Novega mesta nam pišejo: Dne 3. t. m. zvečer je bil v Novem mestu shod železničarjev, na katerem Je poročal med drugim tudi sodrug Perdan iz Ljubljane o poteku in uspehu kontrolnih komisij, ki so preiskovale dne 27. januarja v Ljubljani zaloge prekupčevalcev in verižnikov. Ker sodrug Perdan kot član te kontrolne komisije Zvezarskemu radovednežu Kravanji ni mogel pojasniti, kaj je vlada z najdenimi zalogami naredila, — sodrug Perdan pač ni član vlade —, se je imenovani Kravanja povspel do trditve, da je vlada sodruga Perdana in druge člane komisij gotovo — podkupila, da molče. Stvar je tako smešna in abotna, da se Je pač le v Zvezarski glavi lahko porodila. Priobčimo Jo le, da javnost izve, kaki možici so Kravanja in tovariši in kako neumen je njih način boja.
Koroška Bela. Kako dobro skrbita tukajšnji župan in župnik Košir za tukajšnje občinske reveže, dokazuje sledeči slučaj. Ze pred osmimi meseci je zgubila vdova Ivana Bohinc, s tremi nepreskrbljenimi otroci stanovanje. Ker pa ni tnogla dobiti drugega, se je naselila začasno kar v neki šupi. Ko pa je nastopil mraz, začela je tudi kuriti kar v šupi. Voljo nevarnosti ognja so bližnji posestniki vložili prošnjo na županstvo, naj ji že vendar enkrat preskrbi stanovanje, da ne bodo v vedni nevarnosti. Toda župan Mulej in župnik Košir sta ostala gluha. Naš župan se briga bolj za vojne dobičkarje in mesarja Hrovata, kakor pa za občinske reveže. Še ni dolgo, kar se je izrazil, da noče te babe v stanovanje, rajši pusti vse svoje posestvo. Radi mu verjamemo, ker on berača še na cesti ne more videti, kako bi ga šele gledal v svoji hiši! Svetujemo, naj ne zagovarja vojnih dobičkarjev, kaki poštenjaki da so, temveč pogleda naj malo po občini, kako gostilničarji izvršujejo ukaz narodne vladel Gostilne so po cele noči odprte, kjer se zabavajo uradniki in tudi boljši občinski odborniki, kf kaj radi nemški kramljajo. Našim orožnikom povemo, naj puste lačne delavce v miru, saj ne gredo zato na Savo, da bi delali kravale, temveč zahtevajo samo to, kar jim gre. Tudi se ne izplača stražiti tovarniškega skladišča za živila. Rajši poglejte, koliko časa da so gostilne odprte 1
Dnevne vesti.
— Konlinacija ljubljanskih Nemcev. Deželna vlada je kot odgovor na konfinacijo 9 Slovencev, naših državljanov, v Gradcu od strani graške vlade, dala konfini-ratl, kakor poročajo časopisi, devet ljubljanskih Nemcev, med katerimi pa ie vsaj nekal takih, k| so na
•ozemlju države SHS rojeni in torej niso državljani Nemške Avstrije. Z drugo besedo: vlada Je konflnirala lastne državljane. Ml se ne strinjamo z represalijami take vrste in pripominjamo, da momentano ne sodi v deželni vladi v Ljubljani noben zastopnik naše stranke; zato tudi za ta sklep vlade ne nosimo soodgovornosti.
— Zamena v konllnaclji. Konfiniranega generala pl. Kleiuschrodta so v Ljubljani izpustili ter konfinirall mesto njega trgovca Josipa Hudoverniga.
— Zdravstveno stanje mestno občine ljubljanske v času od 26. januarja do 1. februarja 1919. Novorojencev ie bilo 19, 2 mrtvorojenca. Umrlo Jo 18 oseb, in sicer 14 lomačinov in 4 tujci. Za vratico Je obolela 1 oseba, za .etiko 4 osebe, za mrtvoudom 1 oseba, za različnimi boleznimi 12 oseb. Za kužnimi boleznimi Je obolel za vratico 1 tujec, za malarijo 7 vojakov.
— Uradni list št. 46. Je izšel 3. februarja 1919.
— Tečaj za-žensko blgljeno, ki ga priredi »Akademija«, se prične v petek, dne 7. t. m. ob pol 8. na realki ‘11. nadstropje. Vpisovanje vsak dan, razen nedelj in Praznikov v Stinon Gregorčičevi knjižnici. Pristopnina 20 K, na zahtevo se tudi zniža. Pridite točno!
— Politična šola »Svobode« v Trbovljah. V soboto, dne 8. t. m. se prične politična šola v Trbovljah. Priredi Jo krajevna podružnica »Svobode«. Vsi sodrugi in so-
. , družice, ki jo hočejo obiskovati, se naj obrnejo toza-a j devno na odbor. Predavanja in pogovori se bodo vrš.li •j vsako soboto. Poslušalci naj prineso seboj papir in sv.nč-I n*k, preskrbe si naj tudi »Komunistični manifest«, šolo e bo vodil sodrug Milan Lemež.
— Tovarna g. Maksa Samassa z zvonarno vred Je kupila »Jadranska banka« v Ljubljani. Banka Je prevzeli °brat 1. februarja. Prejšnji gospodar tovarne se baje Preseli v Dunajsko Novomesto.
— Pojasnilo glede preskrbe mesa. Z dobavo živine za civilno prebivalstvo, kakor tudi za vojaštvo so nastale velike težkoče. Posestniki nočejo živine oddajati, deloma z izgovorom, da Je cena prenizka, deloma pa tudi za to, ker le nimajo. Od tistega časa namreč, ko se ie dovol.l prost promet s plemensko živino, je odšla in še gre iz slovenskih pokrajin velika množina živine na Hrvatsko, zlasti pa ozemlja zasedena po Italijanih. To Pa vsled tega, ker plačujejo živino drugod dražje, kot Pri nas. Druge živine, kakor plemenske, pa danes sploh ni in' se mora plemenska živina rabiti za zakol. Z ozirom na ta položaj so v mestnih in industrijskih krajih nastale velike težkoče glede preskrbe z mčsom. Dčlalo Se bo na to, da se temu čimpreje odpomore. Biti pa mora tako od strani lastnikov živine, kakor tudi od strani kon-zumentov malo potrpljenja in požrtvovanja.
—■ Železničarska vožnja LJubljana-Borovnica. S 5. svečanom se uvedejo med Ljubljano in Borovnico naslednji vlaki za osebni promet:	Vlak št. 5, odhod iz
Utibljane ob 7. uri 1 min. zjutraj; — prihod v Borovnico ob 7. uri 23 min. zjutraj. — Vlak št. 866 odhod iz borovnice ob 8. uri 6 min. zjutraj; — prihod v Ljubljano lob 9. uri zjutraj. — Vlak št. 823 odhod iz Ljubljane ob 5. uri 10 min. popoldne; — prihod v Borovnico ob 6. |M 9 min. zvečer. —• Vlak .št. 810 odhod iz Borovnice ob s. uri 37 min. zvečer; — prihod v Ljubljano ob 7. uri 3 nin. zvečer.
— Občni zbor osrednjega društva stavbinskih delavcev na slovenskem ozemlju, podružnica Ljubljana se ie vršil 3. februarja 1919. v »Narodnem domu« ob obilni udeležbi. Podružničnim uačelnikom izvoljen Je bil tovariš Anton Merljak. Podružnica in osrednje društvo niati pisarno na Reseljevi cesti št. 20, ter se posluje od MntraJ 8. ure do 2. ure popoldan in od 5. do 7. ure pop.; °b nedeljah iti praznikih od 9. do 12. ure.
— Društvo slovenskih obrtnikov ima v soboto, dne |8. februarja 1919. v Unionu v sobi (vse v rožah) prija-teliski sestanek ob 7. uri zvečer. Vabijo se vsi obrtniki, 'n sc prijateljskega sestanka udeleže, ker je v interčsu
rtnikov da se razgovore o zahtevah in željah obrt-. jštva. Za društvo slovenskih obrtnikov: Načelnik: En-telbert Franclietti.
— Darila za oslepelo vojake. Ker je prevzelo pover-eništvo za soc.alno skrbstvo vse agende glede osle-ilih vojakov, naj se darila za oslepele vojake, ki so
oddajala prvotno deželnemu odboru in nazadnje ko-hisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, bodoče pošiljajo na naslov deželne vlade za Slovenijo, ddelek za socialno skrbstvo.
in
je
/a
o-
la
:la
so
že
Ini
a-
in
ni
ie,
er
ile
lih
iai
la-
se
ki
to,
na
Shodi.
Protestni shod kovinarjev bo danes, v etrtek, takoj po delu v Mestnem domu. Dnevni ed: Novi plačilni pogoji in naša vlada.
to, taodi v nedeljo, dne 9. t. m.
ga /opoldan ob 3. v Križah pri Tržiču, poroča s. t0' Prepeluh;
lopoldan ob 9. v Kamniku, poroča s. Petejan; (opoldan v Makovljah, poroča s. Skobi; ■opoldan ob 3. v Borovnici, poroča s. Kopač; dopoldne v •Sevnici, poroča s. Zore, popoldne v Rajhenburgu, poroča s. Zore, dopoldne v Verdu, poroča s. Štebl, popoldne na Stari Vrhniki, poroča s. Štebi,
v Rogaški Slatini, poroča s. Rože, v Zatični, poroča s. Kocmur, dopoldne na Jesenicah, poročajo sodrugi dr. Korun, Erjavec, Uratnik,
popoldne na Dobravi, poroča s. Uratnik, popoldne na Javorniku, poroča s. dr. Korun.
Uro in lokal določi kraj. pol. org. — Dnevni red: Politični položaj.
Internacionalni socialistični kongres v Bernu.
Bern, 4. iebr. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja:	Mednarodna sociali-
stična komerenca. (Nadaljevanje.) Gustav Miil-ler, član vodstva švicarske stranke je izjavil, da odklanja njegova stranka odgovornost za stari siscom. Vse vlade, je dejal govornik, so odgovorne za vojno. — V današnji popoldanski seji mednarodnega socialističnega kongresa je govoril Kautsky in pojasnjeval stališče, ki so ga neodvisni socialisti zavzemali za vojne. Njegova stranka je hitro spoznala krivdo vlade in ugovarjala proti belgijski nevtralnosti in aneksionistični vojni. Sreča je, da ni zmagala Nemčija, ker bi sicer nemški narod popolnoma zapadel nemškemu militarizmu. Govornik je je nato razpravljal o razmerah v Nemčiji in je ugotovil, da je Nemčija republika proletarijata, ki se bo pa morda razvila v socialistično republiko. Kautsky je apeliral na pomoč ententnih socialisiov, ker bi drugače nemški narod postal suženj protirevolucije. Pričakuje, da bo socialistični Kongres v tem smislu pritiskal na pariško konferenco. — Martna (Estonska) je kritiznal srališce nemških socialistov večine po sklepu vojne, ker so trpeli, da so na Estonskem. Letonskem in v Livlandiji Nemci gospodarili kak.'r pred revolucijo. — Nemec (Čeli) je izjavil, da se o pravem krivcu vojne, Avstriji, sploh še ni govorilo. V tako kratkem roku, ki je določen za debato, to sploh ni mogoče. Ker vidim, je zaključil govornik, kako se na tej konferenci razlaga demokracija, se odrečem besedi. — Predsednik je odgovoril, da je ta ob-dolžitev neutemeljena, ker se še vedno vrši '•'debata o dnevnem redu in bo Nemec imel še priliko, govoriti o krivdi Avstrije. Kot zadnji govornik v popoldanski seji je povzel besedo dr. Friderik Adler (Avstrija), ki so ga zborovalci burno pozdravljali. Govornik je obrazložil vprašanje krivde in naglašal, da od vsega po-! četka ni dvomil, da je Avstrija precej zakrivila i izbruh vojne. Krivda pa ne zadeva proletarijat, i marveč edinole vladajoče kroge. Avstrija je ! vojno pripravljala po načrtu še pred atentatom v Sarajevem. Ravnotako je jasno, je dejal govornik, da si Avstrija brez sporazuma z Nemčijo ne bi upala tega. 5. julija 1914 je bil v resnici odločilen dan. (Medklici.) Dokazano je, da je ta dan prišel v Berlin poseben sel s pismom cesarja Franca Jožefa cesarju Viljemu in da sta 5. julija 1914 cesar Viljem in Bethmann-Holl-\veg sklenila vojno. (Medklici.) Dne 7. julija 1914 je Avstrija odobrila ta sklep, in izza tega dne je smotreno delovala na vojno. Avstrijski ultimat Srbiji je bil v sporazumu z Nemčijo tako sestavljen, da je bil nesprejemljiv, in rok nalašč tako kratek, da je izključil vsako posredovanje nevtralnih držav. Pozabiti pa ne smemo, je nadaljeval dr. Adler, da vladajoči krogi v drugih državah tudi niso bili nedolžni. Imperialisti v Parizu in Petrogradu so delovali na vojno, toda občutki krivde gredo na rovaš osrednjih držav. Res je pa tudi, da je avstrijsko delavstvo vedno smatralo, da počenja carizem nevarnost za demokratični razvoj Evrope in posebno nevarnost za Avstrijo. Govornik je naposled izjavil, da ni boljševik, da pa nikakor ne gre, da konferenca mednarodnega proletariata izreče kakoršnokoli obsodbo o nenavzo-čih. Zaradi tega prosi za odklonitev Tlioma-sove resolucije.
Bern, 6. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Na mednarodni socialistični konferenci je sporočil Huysmans, da sta bili predlagani dve resoluciji glede vprašanja odgovornosti. Prvo resolucijo je predlagal Thomas, drugo pa nemški socialisti večine. O teh resolucijah bo razpravljala posebna komisija. Besedilo nemške resolucije se glasi: »K vprašaniu odgovornosti glede vojne izjavlja delegacija nemške socialne demokracije (struja večine) nastopno: Nemška socialna demokracija meni, da je bila svetovna vojna v splošnem posledica Imperialistične politike prošlih desetletij. So-cialn t demokratična stranka Nemčije odklanja
vsako odgovornost za izbruh vojne in za vojskovanje. Siranka ni hotela vojne. Med vojno je vedno delovala za mir in za sporazum med narodi. Zaraditega so jo vojni hujskači in anek-sionisti najhuje napadli. Delegacija nemške socialne d. in ok raci je izjavlja, da je bil vhod nemških čet v Belgijo kršitev mednarodnega prava. Z bridk!m pomilovanjem se spominja težkih muk, ki jih je moral belgijski narod več kot štiri leta trpeti. Mlada nemška republika nima vzroka, prizanašati nikomur, čigar krivda se dd ugotoviti. Z vsemi močmi bo delovala na to, da se krivci kaznujejo.« Ob 7. uri 20 minut je zaključil Branting sejo. — Prihodnja seja v sredo ob 9. in pol dopoldne.
Zadnje vesti.
Pričetek bojev na Štajerskem.
Ljubljanski kor. urad poroča z dne 5. februarja iz uradnega vira:	Ob 1. uri 20 minut
popoldne poročajo iz Cinureka: Sovražnik se zbira v Gazdišču in Misselsdoriu in baje pripravlja napad na Cmurek, ki se iina izvršiti nocoj, V Cmureku vlada mir. — Ob 1. uri 50 minut popoldne: Naše čete so danes zasedle most čez pritok Mure na severnem robu mesta Radgone. Prebivalstvo Radgone se je pri zasedbi deloma obnašalo sovražno. Obstreljevali so naše vojake Iz hiš. Napadli so Nemci, Madžari se napada niso udeležili, pač pa so Nemce zalagali z materijalom. — Drugod je položaj ne-izjiremenjen.
Stavka železničarjev v Trstu.
T r s t, 4. febr. (Lj. k. u.) V soboto zvečer je bilo v Delavskem domu številno obiskano zborovanje želzničarjev, večinoma bivše južne železnice. Govorniki so se pritoževali, da jim uprava italijanskih državnih železnic še do danes ni izplačala zvišane draginjske doklade, ki bi jo morali dobiti že začetkom leta. Doklada je bila sicer že dovoljena in vpisana v plačilno polo, iz katerih pa so jo v zadnjem hipu izbrisali. Na shodu so se mnogi železničarji pritoževali zaradi zaviačevanja rešitve> raznih njihovih zahtev, zlasti pa, ker še niso dobili nobenega odgovora na' spomenico glede na neupravičene odpuste L službe, ureditev plač in službenega razmerja. Po dclgtm posvetovanju se je shod zaključil s skl.epom, da se proglasi železničarska stavka. Ta sklep je bil sprejet z veliko večino. Sestavil se je takoj stavkarski odbor, ki obstoja iz 10 zaupnikov južne železnice in ravnotoliko zastopnikov bivše državne železnice. Stavka se je nato točno o polnoči pričela ter je bil vsled tega ustavljen želežniški promet. — Tekom dneva razširila se je skoraj po vsej Julijski Benečiji. — Uradniki, prideljeni železniški prometni službi, so se pokazali solidarne s stavkujočiini. Stavka se je včeraj nadaljevala. Stavkujoči so popolnoma mirni. Promet je deloma ustavljen, deloma pa ga vzdržujejo italijanski železničarji. Stavkarski odbor je v permanenci.
Češka sanitetna misija v Bdgradu.
Belgrad, 5. febr. (LJ. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: V Belgrad je došla češka sanitetna misija iz Prage in se stavila na razpolago ministrstvu za narodno zdravje.
Agrarna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, .5 febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada doznava »Az Ecst«: Predsednik Karolyi, ki je prisostvoval včerajšnjemu ministrskemu svetu, je izrazil odločno željo, naj se začne razdelitev zemljišč kar najhitreje, in sicer takoj po objavi reforme zemljiško posestnega zakona. Zahteval je, naj se prične razdelitev na njegovih zemljiščih. Kakor doznava »Az Est«, se bo začela razdelitev zemljišč že prihodnji teden, in sicer na zemljiščih predsednika Karolyija.
O sestavi nemške vlade.
W e i m a r, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslova-ški tiskovni urad poroča: V vladi bodo zastopane vse one stranke, ki so za vojne tvorile stranko večine, torej večinski socialisti, demokrati in centrum. Dosegel se je že važen uspeh s tem, da se je centrum izjavil pripravljenim, vstopiti v vlado. Prejkone bodo socialisti večine kot najmočnejša stranka zasedli tri predsedniška mesta, t. j. mesto predsednika nemške republike, mesto ministrskega predsednika in mesto predsednika narodne skupščine. Domneva se, da bo Ebert predsednik republike, Scheidemann pa ministrski predsednik. Za mesto predsednika narodne skupščine prideta v poštev ali socialno demokratični poslanec vra-
tislavski Lov/e, ali pa Wolfgang Heine, sedanji pruski minister za pravosodje. Kabinet bo imel 12 ali 14 članov.
Razširjenje stavke na Angleškem.
C u r i h, 5. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung« iz Londona, je razširjenje stavkarskega gibanja povzročilo na Angleškem nenormalen položaj. Dokazano je ,da vlada med raznimi stavkarskimi središči sporazum, ki naj povzroči izbruh splošne stavke. Vodstvo »Trade Unions« jo izgubilo ves vpliv na delavstvo. Resnost položaja označuje dejstvo, da je ves promet na londonski podzemeljski 'železnici ustavljen.
Sovjetski kongres odklonil udeležbo pri mirovnih pogajanjih.
Rotterdam, 5. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad javlja: Kakor poroča »Daily Mail« iz Moskve, sovjetski kongres ni sprejel povabila entente, da se udelčži mirovnih pogajanj. Izjavili so, da morejo le pogajanja proletarijata s proletarijatom dovesti do miru.
Vestnik „Svobode“.
Jesenice. Tukajšnja podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 9. t. m. pop. ob 3. v salonu g. Werglesa sestanek otrok, na katerem bo bral sodr. Erjavec šolski mladini pravljice. Opozarjamo stariše, predvsem matere, da pripeljejo svojo deco v čim največjem številu. Vstopnina za člane »Svobode« 10 vin., za nečlane 20 vin. Otroci pod 10 let so vstopnine prosti.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. V četrtek, due 6. t. m. ob 7. otvoritvena predstava dramskega (bivšega nemškega) gle.dališča. Prvič na slovenskem odru se uprizori doslej od političnih oblasti vedno zatirana izvirna Jurčičeva tragedija »Tu gornic«, ki jo je priredil za oder Minko Nučič. V vlogi stare Vrze gostuje Zofija Borštnik-Zvonarjeva. Predstava se vrši izveii abone-menta. —. V opernem gledališču isti večer ob pol 8. izven abonementa opera »Prodana nevesta«. • — V petek, dne 7. t. m. ob pol 8. zvečer vopernemgle-dališču »Smrt majke Jugovičev« izven abonementa.
- V soboto, dne 8. t. in.: Dramsko gledališče ob 7. zvečer: Josip Jurčič »Tugomir« za »C« abonement. — ■ Operno gledališče: Ob pol 8. zvečer »Jevgenij Onjegin* za »B« abonement. — V nedeljo, dne 9. t. m.: oVa insko gledališče: zvečer ob pol 8.: »Charle-tova teta« izven abonementa. — Operno gledali-
~ Preklic.
Posestnik Janez Vidergar iz Lok pri Zagorju ob Savi prekliče s tem vse žaljivke, ki jih je izrekel o gospej Mariji Bolte iz Lok št. 56., ker so bili vsi očitki neresnični ter se zahvaljuje imenovani za odpuščene even. sodne posledice.
mmmmmmmmmmmummmmm
m m
m
m
m
m
m
a
m
Čevlji tovarne
Peter Kozina & Ko.
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz line teletine z gumijastimi pod,.lati po K 85'— za moške,
K 73f— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
šče: popoldne .»b pol 3. »Divji lovec« izven abonementa. — Zveče rob pot" 8. opera »Prodana nevesta« izven abonementa.
P. n. abonentom se sporoča, da se odslej dobe legitimacije za dramsko gledališče pri tamkajšnji dnevni blagajni, ki Je odprta od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne vsak dan. Ker se vrši’ že v soboto prva, abonement predstava, je potrebno, da si vsak še ob pravem času preskrbi novo legitimacijo.
Aprovizacija.
Mast za L okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za prvi okraj na rumena nakazila za mast v soboto, dne 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 320, od 3. do 4. štev. 321 do 640, od 4. do 5. štev. 641 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg masti. Kilogram stane 25 kr On.
Mast za VI. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajali mast za VI. okraj na rumena nakazia za m&st v petek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 320, od 9. do 10. štev. 321 do 640, od 10. do 11. štev. 641 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg masti. Kilogram stane 25 kron.
Mast za VII. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za VIL okraj na rumena nakazili za mast v petek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 200, od 3. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do 5. štev. 40} do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg masti. Kilogram stane 25 kron.
Mast za VIII. in IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za VIII. in IX. okraj na rumena nakazili za mast v soboto, dne 8. t. m. pri Miihleiesnu na Dunaj-
Mlinarja, pražilca,
ali dva zanesljiva delavca k mlinskim in pr«žilnim strojem sprejme
Kolinska tovarna, Ljubljana
Valentin Brezar,
valeč gornjih delov čevljev,
se c. g. čevljarjem vljudno priporoča za delo. Deia začasno pri g. Prešern-u, Spodnja Šiška, — Celovška cesta st. 82. .....■ —
mmmmmmmmmmnnnmmmmM
ski cesti. Določen je tale red: Vlil. okraj: dopoldne otf' 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štpv. 201 do konca. — IX. okraj: od. 10. do 11. ur& Stranka d$>i za vsako osebo po 40 dkg mastil Kilogram stane	25 klon.
Sladkor na izkaznice	štev. 51 in 52	se dobi	v trgo-
vini g. K r i v i c a, Dunajska cesta.
Krompir se deli v aprovizacijl JuL železnice, in sicer cela na osebo spadajoča kvota. Opozarjamo, da se pri naši aprovizaciji pozneje najbrže ne bo več dobilo krompirja.
Premog na bele izkaznice za peči v I1L okraju sc
bode oddajal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic ža peči se dobi pri g. Richterju Trnovskij ulica po 50 kg premoga, ki stane 6 kron 20 vin. in sicer.; Na št. 1 in 2 dne 8., Št. 3	in 4 dne 10., št. 5 in 6	dne	li-r
št. 7 in 8. dne IŽ„ št. 9 in	10 dne13., št.	U in 12	dne	14-
št. 13 in 16 dne 15. februarja.
Za tiskovni sklad »Napreja« smo prejeli: Nabrano na Silvestrovi veselici v Trbovljah 5 K 80 vin., člani nadzorstva Kons. društva v Zagorju 37 kron, nabrano na. shodu v Trnovem (Ljubljana) 35 K 28 vin., nabrano n& veselici »Svobode« v Ljubljani 56 K 40 vin., nabrano na shodu v Sp. Šiški 31 K 34 Vin., nabrano na seji zaupni: kov v Zagorju 43 kron, pazniško omizje v Zagorju 9 K. sodrug Zahorik nabral v Zagorju 14 K, nabrano v Trbovljah 22 kron, rudarska godba v Trbovljah 10 kron? nabrali delegatje na prvi glavni ustanovni skupščini Unije slov. rudarjev v Trbovljah 43 kron, delavci centralne delavnico v Trbovljah 113 kron. Skupaj 419 kroif 82 vin. Prej izkazano 849 kron 91 vin., vsega skuP&' 1269 kron 73 vin.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tlslt »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
Okrajna bolniška blagajna
v Ljubljani.
Ob
Pisarna: Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne, nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg-:
Dr. Breskvar Viktor, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni	od	1. do	2.	popoldne-
Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni	od	pol 11.	do pol 1-
opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanski« cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v bla gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2.
Člani, ki potrebujejo zdravnižko pomoč, in njih svojci vkolikor so	opravičeni	do	zdravniška
pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se ii-4 plačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan f)rej. Bolnike, ki se za-rojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja*
radi bolezni ne morojo dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.
Načelstvo.
:	it
regestrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vBoge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
3
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSO|il3 daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 lHs milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.