Janko Samec:
Fantovske.
Dob ro jutro, ljubica moja! Kaj še nisi okna odprla in na morje se naše ozrla, koder plava barčica moja? —
I.
Kakor roža se zarja jutranja nad vrhovi nekje je razcvela in je hišico belo objela, kjer mi v okencu ljubica sanja
Dekle moje — ptička mlada, skrita sred zelenih vej — ali me imaš kaj rada, zdaj še enkrat mi povej.
II.
Ptička z gnezda se spustila in zletela bogvekam, dekle z okna odvrnila: „Pridi po odgovor sam"  . .
Jadra šepečejo,
zvezde trepečejo,
ljubica, v daljnih višinah neba.
Vali se dvigajo, padajo, švigajo, kot da se Adrija z njimi igra .
III.
Z vetri polnočnimi,
svati poročnimi,
rad bi zaplesal moj čolnič nocoj —
Deklica ljubljena, meni obljubljena: Pridi, ah, pridi na morje z menoj!


^e^T


~
3 t
"Ljubljanski zvon„ XXXVI. 1916. 9.
25