Te dni "oo preteklo leto odkar so Savcjci zbežali iz naših krajev. Kakor smo se tega razveselili, tako nas je po drugi strani zabolelo in razočaralo novo suženjstvo pod kičem rdečili lervolokov. Kač namen ni, delati "bilanco vsega gorja, ki nam ga jo v enem samem lotu povzročil komunizem, ne komo govorili o razdejanih, in požganih vaseh, o uničenih cerkvah in umetninah, ne o oropanih kmetijah in o popolnem uničenju vsega narodnega premoženja, nočemo naštevati stotine in stotine nedolžno pomorjenih in pobitih, kajti d*o preveč žalostnih, da, do obupnih zaključkov bi prišli.
■Oglejmo si rajši, -kaj ki v tem lotu lahke zgradili, če ki partizanov ne kilo, če ki kil slovenski narod posnemal druge zrelejše narode, vzemimo za primer kar Čehe, ki kodo skoraj brez žrtev preživeli to naj*-hujšo vojno in kodo gospodarsko in moralno mečni in neizčrpani stopili v novo dobo miru.
češki komunisti niso potegnili svoje domovine v krvavo notranjo revolucijo, zato pa na češkem ni porušenih cestži in mostov, ni porušenih mest in vasi, ni uničena industrija, pač pa obratno, sredi vojne vihre so tam zrasla nova naselja, novi voleobrati, Se nove tovarne so zgradili in tako Sc povečali njihovo že itak velikansko industrijo. Čehi sc se namreč •dobro zavedali, da bodo o usodi malih narodov odločali drugi, zato so tudi vedeli, da so žrtve notranjih neredov in revolucije popolnoma brezplodne, da je vsako upiranje popolnoma brezsmiselno, da narodu nikakor ne more koristiti, pač pa ga obratno lahko uniči.
3 prav tako zrelimi očmi bi morali gledati mi Slovenci, pa ne bi bilo pri nas krvave komunistične revolucije, enako blagostanje kot pri
y	^
Cehih bi moglo kiti tudi pri nas, strašno gorje, ki se je razlilo čez našo domovino, ki nam bilo odvzeto , o človeških žrtvah skoraj lic bi mogli govoriti. Kajti v bivši italjonski vojski je Primorskih Slovencev padlo
'tako malo, da ob pregledu vseh sedanjih žrtev pridejc komaj v poštev. In
•> t
Če se zavedamo, da je til odpoklic letnikov od 1900 dc 1915 in od 1924 \ dolje le posledica partizanskega rovarjenja, moremo z gotovostjo trditi, da ti tili vsi družinski očetje in nedorasli fantje ostali doma, Če ne ti tile paotizanev. Tako danes žene in matere ne ti tile v skrbeh za svoje može in sinove, ne ti se tale za njihova življenja, kajti tili-bi doma in ti mirno obdelovali svoja polja. In poleg tega ti tile pc vseh vaseh slovenska Sole, pc mestih ti tile slovenske srednje Sole in učiteljišča, vsemogočo slovenske kulturne ustanove ti delovale, kajti vse te*kar
■ »
so Italjani na3emu narodu celo pod kaznijo zabranili, so nam Nemci pustili in nas celo podpirali pri naših težnjah. Seveda st se t-Ukoj oglasili rdeči zlikovci iz gozda., da jo. to sodelovanje z okupatorjem in izdajstva nad narodom, fri tem sc „tovariSi1' spet dokazali, da jim nared in njegov l dobrobit nista- mar, da jim je mar le krvava revolucija. Tudi slovenska civilna-uprava ti tila vzpostavljena. Ta ti se zares mogla zavzeti za na-Sega človeka in tako bi zasijalo zadovoljstvo in blagostanje iz na3ih domov.
Samo zasluga partizanov je, da je danes čisto drugače. Samo zasluga partizanov je, da je danes pri nas takšno razdejanje, da je preteklo toliko nedolžne krvi, da je pri nas toliko gorja. Toliko grobov nedcl -žnih žrtev kliče po maščevanju. Zlota in sovraštvo rdečili izgubljencev in zapeljancev sta presegli vse meje.
Primorski narod pa to stopil v doto miru ves šibak, razbičan, pol izkrvavljen in onemogel, namesto da ti stopil krepak, trden in dozorel.
Hvala vam, rdeči!
TUDI ANGLEŽI SO SITI „TITOVEGA ZAVEZNIŠTVA"
Angleški tednik uTagblut" je objavil članek o Josipu Brozu -Tit« ter o njegovi vladi. Izraža se zelo porazno o vrednosti Titove vojske in o vsem, kar je v zvezi s Titovim pokretem. Tednik objavlja tudi razne izjavo Titovih funkcionarjev, is katerih se jasno,vidi, da Titov svcbodilni polerot stremi izključilo za tel jševizaci jo vse bivše Jugo sla-, vije.
ZA SLOVENSKO VOKAČiJO l
(Hagradna uganka)
Pisali smo Ko o Ionih OP in smo dejali, da jo to talco dober denar, da se lira ali marka proti njemu niti,primerjati ne more in da mora za-to vsak zaveden (pomeni isto kot; zapeljan) pristaš ali somišljenik OP partizane podpirati samo z boni, t.j. z njihovim denarjem. Enako vrednost kot boni imajo tudi,,obveznice" raznih »posojil", ki jih OP razpisuje in jih terenci in terenke po deželi izterjujejo. 0 silni vrednosti in priljubljenosti teh obveznic priča naslednja zgodba!
»Pastirček Marko je na Tolminskem na paši srečal partizane, Ni se mogel načuditi, toliko jih je bilo. Poln pašnik jih je bil, je pravil pozneje. Komandant je stopil k njemu in ga vprašal za neko pot. Pionir Marko mu je odgovoril, nato pa skočil v koše. Ko »e je vrnil h komandantu, mu je izročil umazan zavitek.
»Drugega nimam, malo jc 400 lir, prihranil sem jih v dveh letih.Vi rabite denar bolj kakor jaz." Komandant .ga je presenečeno pogledal. Izročili so mu obveznico. »Da, to je pravi denar!" je dejal Marko, jo spravil pod srajco in si jo pritisnil na srce.
Vidite, Tolminci, tako dragocene in priljubljene so partizanske »obveznice" ! Zgodbic ne pove , ali je to lato kot bon ali pa kaj drugega,vse-kakor partizanski denar, ki ga- je tolminski pastir Marko dobil za 400 lir in si ga je od samega ginjenja pritisnil na srce!
T.a zgodba je dobesedno prepisana iz partizanske brošurice: ,t Kladi puntar", glasilo Zveze slovensko mladine za Primorsko, leto I. št. 1, avgust 1341 na strani 19.
Zdaj 3e začne uganka:
1.	Kateri pa3tir na Tolminskem 30 imel od avgusta 1941 do avgusta I943 - torej v dveh letih - tako plačo, da si je v tej dobi mogel prihraniti 4001ir?
2.	Kateri pastir na Tolminskem je bil toliko neumen, da si je partizansko »obveznico" pritisnil na srce, namesto da bi j c kravam vrgel?
Tolminci bodo dejali: »Da se partizani tako iz nas norca delajo,te--ga pa res nismo vedeli," Veliko jo bilo partizanskih mitingov po Tolminskem, pa noben govornik te zgodbe ni povedal na Tolminskem, ker bi poslušalci takoj lahko vprašali: »Čigav,pa je tisti Marko, ki si je partizansko obveznico pritisnil na srce" in bi ga pri priči lahko vtaknili %alt v mrzlo vodo, da bi se ohladil. Pač pa so na mitingih po Tolminskem tr\ bili, kako silno navdušeno je ljudstvo za partizanske obveznice po dru^ . T slovenskih krajih - in Tolminci so verjeli in noreli.In kurirji «£- Sp - m-Vilko »Mladega puntarja" prenesli v druge kraje, kjer so ljudje skriva-, brali in se čuedili: »Joj, kake dragocene so partizanske obveznice, na Tolminskem si jih ljudje devljejo na srce,kakor njega dni lapuh na rJ&ju "~ in so noreli še oni. Tako je nevidni režiser iz grmovja dosegel, da so po vseh slovenskih krajih ljudje noreli in noreli - za racalo. Vi, ki ima* te partizanske obveznice in bone, nesite jih terencem in terenkom in jim jih krepko pritisnite na -srce!
Odgovore na gornja vprašanja še vodno ;’>yz prijaznosti sprejema: Rus* di.Kljukec, Tolminska jama, pritličje desno*
KAJ PRAVIJO 0 NAG...? V Žabčah pri Tolminu ao te dni domobranci HM Žgali v hiši ’4 ženske, - Drugim ljudem se je posrečile ubežati.
Naša borba"
, Vsem je znano, da so tovariši prignali našega kmeta na rob gospodarskega propada* Saj so z rekvižicijami oropali deželo skoraj vse živine, ki je pri nas glavni vir dohodkov, taltb da se ne bodo mogli naši Imetje, ki bi bili pri današnjih razmerah, ako bi jim bila ostala živina,lahko obogateli in se gospodarsko in materialno visoko dvignili, rešiti revščine vsaj ca eno desetletje. In glavno besedo pri uničevanju narodnega premoženja so imeli zopet domači tsrenci,
ha ne bodo razni malozaslužni partizanski mogotci zakrulili, da je vse to le belogardistična propaganda, prinašamo Članek t, ione črnega glasu", vestnika OP z dne 15 ,/7. pod naslovom; „ Premagajmo poslednji napor", -kjer pravi dobesedno: V osvobojeni vesi okoli cerkna, ki šteje 14 močnih gospodarjev, imajo samo še en par vdov. In to načrtno delo (.rekvizicija Sivine!!!'op.ur,) je uspelo le zato, kor je v vasi,dober terenski deluveo OP, ki ve, da ni samo zato, da rešu^je^politična vprašanja, marveč misli tudi na gospodarsko p lat svoje vasi .Seveda je ta človek pomagal ne le vaščanom, marveč tudi našim borcem."
Mislimo, da morajo biti sovaščani res navdušeni za tako vrlega to-renea, ki je tako dober gospodarstvenik, da jc osvobodil vas kar 13 parov volov od Štirnajstih, ki jih je imela. Da je s tom koristil narodnim borcem, ki so se na račun ubogih kmetov nasitili c izbornim mesom rokvi-riranih volov, kaj radi ver jamčimo.
EM ODG ODDA
Primerno je, da se v našem tolminskem li3tu spomnimo tudi naših nedolžnih žrtev brezbožnega komunizma. - Dne 5. februarja je bil med drugimi v Ceriaiom „likvidiran" tudi naš rojak kaplan Ludvik Sluga iz Bače pri Sv.Duoiji.Kmalu nato so partizani izdali sledeče poročilo:
Varnostna obveščevalna služba OP javlja, da je dno 5.II.1944 bila. justificirana protinarodna izdajalska skupina v Cerknem:
1)	Piščanec Lado, kaplan
2)	Sluga Ludvik,
(itd. sledi jih 15 po številu, mod njimi 4 Ženske)
Vzroki:
1)	Organizirali sc pretinarodno organisaoijo z namenom, da slovenski narod razdvojijo in odtrgajo od OP slovenskega naroda.
2)	G svojim delovanje!., so hoteli zanetiti na Primorskem državljansko vojne, po vzgledu izdajalcev v Ljubljanski pokraiini.
3)	Organizirali so vohunsko službe v prid okupatorju.obirali so podatke o partizansld.h edinicah in aktivistih OP, katere so dajali nemškemu okupatorju.
4)	Vslod njihovega izdajalskega početja so bile bombardirano in požgane slovenske vasi in streljani najboljši sinovi in hčere alovjnaroda,
5)	Utrjevali 30 nemško oblast v naši zemlji s tem, da so predstavnike slov,narodne oblasti ovajali okupatorjem.
6)	Ovirali so in hoteli preprečiti mero, ki so jih naše oblasti podvzele za zaščito naših edinio,
7)	Organizirali so nemški napad na šolo v Cerknem in so preskrbeli vodnike, ki so po skrivnih poteh pripeljali nemško vojsko do šole.
8)	S svojini izdajalskim dejanjem ao neposredno povzročili smrt 47 najboljših mladih slovenskih ljudi,
9)	Da bi svoje pretinarodno delo lažje opravljali so se nekateri vrinili v vrste OP ter pod krinko sodelovanja z OP delovali za korist okupatorja.
5
10} Blatili eo našo narodno oblast in zasmehovali našo slavno UOV in POJ.
11) 2 razširjanjem sovražne belegardi3tišne in domobransko Utora« turo so hoteli r slovenskih prebivalcih omajati vero v našo zmago in za« upanje v našo oblast.	'
Voditelja te zlošinsko skupino sta bila kaplana Piššanec in Sluga,
*
ki sta ob vsaki priliki vršila svoje razdiralno piotinarodno delo. -Kjerko« li sta mogla, sta škodovala naši osvobodilni borbi in sabotirala odredbe naših oblasti. Organi naše slovensko narodne oblasti so jih ponovno sva« rili naj prenehata s svojim protinarodnim dolom, vendar vsi ox>omini niso zalegli. Slovenski narod jo odlošen trdno ustrajati na poti neizprosne b»rbe proti okupatorju in vsem, ki bi za svojo sebišne namene predajali interese slovenskega naroda. Sodba naj bo vsem, ki še mislijo z okupator« jevo pomoŠjc tsrorizirati slovenski narod in dušiti njegovo osvobodilne te« %ijo poslednji opomin in mejnik v njihovem protiljudskem sodelovanju z o« kupatorjem.	-	...
Kateri zavod en slovonski fant v bljišnjl tolminski in svotolucijski okolici ni poznal Slugovega Ludvika iz Baše? Znan in priljubljen je bil v svoji fari, kjer si je dobil naklonjenost vseh ljudi s svojim veselim in lepim znašajem. Daloš okrog so ga fantje poznali, ko je s svojim dovtipom razveseljeval njihovo drušbe. Delal jo samo za vero in narod, zato Jo pa moral umreti, kajti ravno vera in narodnost sta dva bodeša trna v peti komuniotiŠnih partijoev. Vse ono, ki so ga poznali, danes kllšomo na sod« bo kaj je kaplan Ludvik Sluga jnogol narediti narodu škode. Umorili so ga in morda prav tisti ljudje, ki so Se v 25 letih pod Savojoi tega dobro priušili. 'Doda ura obrašuna še bi jo. Slovenski narod Še pomota partizansko komandante in komisarje. Ves ta izmešek mora izginiti ako šelimo v bodo^ še mirno in pošteno šiveti.
Zagotovilo za tc in za.na^o svobodo pa man jo odloŠna domobranska vojaka, ki je biser in ponos našega naroda.
• • »
' Šid N3KAJ O 1US. ..V Sebrol jah so tolminski domobranoi razbili ta« bernakelj, razmetali hostije, polomili oltar. (^Jtfaša borba”30./6.1944 str.fc)
- 6
Sporni "'7 pauj!£&sn' n. S u
9° 3
U.,
V noči od 27. no. 28. avgust je zločinska roka nastavila peklenski str"j poveljniku domobranske posadke v Kanalu Šuligoju Teodorju pod njegovo posteljo in mu tako končala ziv -1jenje.Zgodaj, prezgodaj je omahnil naS Teodor; padel je zato ker je ljubil slovenski narod in slovensko zemljo jc umrl, z lastno krvjo je zapečatil svojo ljubezen.
Pio so te prišli kropit,naš dragi Teo,d°r> #e mlado de>* kie zaj -kalo iz duše in srca, takor da sem jo strme spra -seval:!;Kaj-j ste posneli nagega Teodorja? - Začudil sem se, ko mi je odgovorila, Ida nf.A prav tifto mi je pristavila: . Kdo bo. ne jokal ob mrtvem junaku? Saj se mi zdi,kot bi jaz sama ležala tu na mrtvaškem odru,kot da bi mi vsi bili mrtvi in z nami naša zem?ja in domovina.Glejte, zo je simbol nas vseh, ta mrtvi junak."	v
Strmel sem ob teh besedah in se globoko zamislil: Živel si in ne živiš veČ, pa je bilo toliko idealizma in življenja v Tebi, dragi hore, toliko moči in vere, toliko lepe domovinske ljubezni. In sedaj! Sovraštvo se je zaklelo proti ljubezni, zločin bi rad premagal pravico, rdeči satanizem bi rad zavladal svetu.In, da ne bi zavladal, si se dvignil Ti, Kore, sem se dvigni jaz, mi vsi smo se dvignili in prijeli za orožje, kajti n? maramo biti sužnji.In mi smo narod, ki ne mara hiti suženj! Proč z V7e -Čim nasiljem, proč s satanskim sovraštvom, proč z novo kilvo verr', ki nas jo učijo komunisti!
Samo to si hotel Ti in jas, samo to hočemo mi vsi, zato nas sovražijo, zato' nas hočejo uničiti, ker vedo, da smo mi nosilci edino lepe bodočnosti in rušilci rdečih vezi in krvavega jarma.A ker je ljubezen v nas . lika, to je ljubezen do zemlje, ki je in bo ostala slovenska, to je ljubezen' do naše besede, ljubezen do izročil naših rradedov, to je ljubezo1--do prave svobode, ki je Čisto drugačna od komunistične, to je ljubezen :'o vsega kar je slovensko, zato bomo vztrajali v naši sveti borbi, katere krona bo popolno uničenje komunizma na naši zemlji, 'klej Teodor, za to si se boril Ti, za to si padel Ti, za to si prelil svojo kri.Strašna bo kazen za zločince, krjti pošteni in dobri ljudje se vse bolj strinjajo okpli nf& in oni bodo sodniki!
V teh težkih dneh, ko nam je domovina okrvavljena, ko nam je sleherna ura polna gorja in groze, gledamo s ponosnim očesom v bodočnost, kajti Čutmo, da naš Teodor živi med nami, da se z nami bori za resnico in pra -vico! -V nas je pogum, ker vemo, da je kri mučencev zagotovilo za našo zm$-go.Kri, ki si jo prelil Ti, tihi neustrašeni, pogumni kanalski poveljnik, se pretaka po naČih žilah in je pripravi jena, da spet napoji našo zenljcf,
Če bo božja pnevidno.et hotela tako.
Tam na tolminskem pokopališču je grob in v njem počiva junak, ki s#-ni bal smrti, ko je šlo za domovino.Lirno spanje spi in pod njem poje Boca neutrudno in venomer svojo žalostno pesem o trpljenju in bolečini, poje pesem o junaku, ki se je boril za njene lepše dni.Poje in ne bo nehala peti vse do dne, .ko bo na junakovem grobu stal kamen in bo na njem napisano z velikimi Črkami: Tukaj počiva Teodor Bul igo j, junak, ki se n.3 bal v najtežjih časih darovati se vsega svoji domovini.Kete, ki prideš na nje! gov grob, vedi, da je padel zato, da ti še‘moreš ljubiti našo lepo slovensko zemljo, da ti še smeš govoriti pašo sladko materino besedo.
Tvoje mrtve ustnice, T'eodor, nam neprestano kličejo in tovorijo: 0 stanite zvesti svoji borbi! Obljubljamo ti, da bomo zvesti ostali do krp ca.Spomin na Tvojo dragoceno žrtev nam bo vedno le v nov pcmtm in v no ,e podvife.
Ta ni mi vo zn v$q .
TOLMIN: Dopolnolni tečaj za slovenske učitelje v Tolminu je ta teden končal.Naše mlade učiteljice in učitelji so pokazali V30 resnost in pridn nost zato pa tudi uspeh ni izostal.S hvaležnostjo so se poslovili od g. profesorjev, ki so jim s svojo požrtvovalnostjo dali marsikaj novega v lepih predavanjih. Is pit je uspešno o-pravilo 25 slušateljev.Iskreno jim čast itamc in v njihovi tako vzvišeni pa odgovorni službi jim želimo obilo u-s peha.
Slovenska akademija. Nedeljska akademija v Tolminu je prav lepo uspela. Zlasti so bili ljudje n avduseni nad otroškim pevskim zborom.Prav tako je žel polno odobravanja domobranski pevski zbor,Z jasnim in odločnim govorom je g.poročnik Jfeber povedal, zakaj smo tu na straši, kaj hočemo in kaj zahtevamo pa kaj pričakujemo od ljudi v naši težki borbi, Prav vsi navzoči 30 odobravali njegove besede .Primerne je bi bilo, Če bi orkester igral narodne pesmi namesto
riti tovarišice na tezo njene kazni. 2. V svojih poročilih morajo stalno navajati njeno zadržanje.
'3 ✓Tovarišica Volga je bila disciplinsko izključena iz .nase P*Z možnostjo rehabilitacije pri delu v tehniki. Tovarišica ne sme brez dovoljenja našega centra opravljati drugega posla, zlasti ne političnega.
Tako dobesedno. Podpisan je neki Marjan.Iz te kratke notice se vidi da ljudje, ki so iz golega idealizm odšli k. partizanom, tam nimajo U3pt h ha, oe nočejo poteptati narodne zavesti in vere..
Odziv na povabilo:
V nedeljo je naš g .narednik Ludvik Makuc dobil obvestilo, da ga "bo "prišel" obiskat v Tolmin s svo jimi junaki namestnik bataljonskega politkomisarja -Ludvik ga je čakal, čakal vse do druge are z jutraj.Ker ga pa le ni bii lo, se je g.narednik s svojo udarno desetino odločil, da'mu gre naproti. Krasno srečanje!V Zalaz-Žabčah jo maha petnajst rdečih,, vsi obloženi z
umetnih.
V Tolminu bi morali imeti se vec podobnih akademiji
Vsem, Tol m inčem, ki 3o s svojo udeležbo pri pogrebu našega padlega borca jPeodorja Šuligoja počastili njegov spomin,.se poveljstvo naj-
topleje zahval j uje .'Prav posebno zahvalo dolgujemo gg.pevcem, ki so tako lepo; zapeli našemu dragemu pokojnemu ob njegovem gr.obu.Na tem pogrebu smo videli, da napačno sodi tisti, ki morda misli da Tolmin ne zna častiti svojih padlih junakov.Tako velika in enodu-šna udeležba je to prav jasno dokazalo .
Konzorcij „T o 1 m i n -skega glasu" jo izdal zbornik „ Z a slovensko d o m a-Č i j oj' ki je prav zanimiv in pester. Trna 2 8 3trani ter obsega prozo in pe-s ii.Dobi se v naši propagandni pisarni Kdor bi ga rad dobil, naj pohiti, mer 3mo prepričani, da bo kmalu posel.
O tovarišici Volgi iz Tolmina .Dobili smo notico, ki dobesedno takole piše o Marici Petrinovi - Volgi: 1. Pravilen odnos do” rovart-Šice Volge.Na celičnem sestanku opozo-
uniču je jc na jbol jš
težkimi nahrbtniki.Zdaj pa jutrajni pozdrav iz brzostrelk in zbrojevk! Livno! Rdeči kot da so pozabili, da stoje na zorni ji .Kot bi imeli peruti, so hoteli odfrčati,Pa kaj, ko so krogle šo hitrejše! Gotovo so bili mrtvi štirje, da bi pa kateri od. ostalih odnesel zdrave pete, dvomimo.
Ko so se fantje vrnili, so bili nasmejani in so rekli: Drugič m j rajši pridejo v Tolmin, da, ne borne podplatov trgali za njimi!
CERKNO: Tam inv okolici razsaja med prebivaljstvom krvava griža, ki 30 jo, poleg vseh drugih in podobnih dobrot,, prinesli tovariši .Ljudje pravijo, da bodo vstavili v litanije:
(lPartizanske kuge, reši nas za vedno, o Gospod!"
KANA.L: V noči od nedelje na ponedeljek t. j .od 27*-28.avgusta) je v do-mobranski vojašnici eksplodiral peklenski stroj, ki je uničil življenje oovel .iniku ^uligo.iu Teodor .iu in laze ranil se tri druge fante .Okoliški ljudje se zgrazajo^nad novim, tako pobesnelim zločinom in vso bolj vidijo, kako sovražniki našega naroda e slcTr-sinove .
-8
3V. L TJ C I J A.Trije Pepeti so 51 i romat v Lom. Trije Pepeti iz Drobočnika kaj Ti di povečajo partizanske pr o 'luk te. Nobena pot j im ni prestrma, nobena uro prepozna, če imajo raz bo j niki kak miting, treh Pepetov pr..; v gotovo ne manjka,3c>to ni čudno, da smo jih videli tudi na mitingu v Lomu, kj®r je predaval tovariš Miklavž o grozodejstvih v oskrunjeni., cerkvi v šebreljah.
pa na vemo.
BO V3C.V zadnji ali predzadnji Številki partizanskega glasila,,!judska pravica." je nekje zapisano, da ne sme nihČo v nobeni reči in pod nobanim^pogojom sodolo v.-ti z okupator jam. Čudno se n..m zdi, da tukaj pri nas v Bovcu prav tisti, ki so najbolj trčeni na partizansko svobodo, sc deluje jo z okupatorjem, saj delajo V3ak dan v vojaški ka: Ker Bernikov Cepi prav dobro poz sarni gotova mizarska dola.Kako to, na pot v Sebrelje, saj je v onih zl« da ne poslušajo svojih evangelistov? tih časih, ko se ni pljuval n. 3vojo KAL priBOVCU. B o n o v a nevesta slovensko Čast in ko se ni zatajil	se jo prav hudo sprla s svojo tušČo.
V3eh svojih idealov redno poseČal cen..V silni jezi jo jc celo pretepla.To kvene shode, mu bi svetovali, da bi sicer ni se tako čudno, saj pri nas
opuot-il vsaj en partizanski miting in bi čel v Oebrelje, pa bi zvedel, da je* partizanska govorjenje o oskrunjenju cerkve in o mučenju župnika grda in izmišljena laž, da se je ta laz javno demantirala v cerkvi in da r Sebrelajh ni bilo niti enega domo-ranca. Nasprotno, da a o domobranci, kamor-koli so prišli, lajšali ti-..to gorje, ki so ga povzročali partizani. Videl bo, da v Šebreljah partizani niso pusti-li niti enega letaka
se večkrat dogajajo taki slučaji. Čudno in nad vse zanimivo pa jc to, da jo taščo prav pošteno skloftala in vpila na ves glas, da smo jo vsi sli$Č»li 5 (.Doli z belogardistko! ",.Mi se borimo za svobodo!"
P K Sl S S J S. Srebrni? je pokopan pri Sv. Ahacu v .Brales ju in ne v Marijinem Celju,
S® LA. Partizani so pretepli neko go3po, kor je prinesla v Tolmin nek -j partizanske li~
> skrunjenju cerkve«, pač pa so širili teraturo.
Če se Tep* Dragi in ljubi „&ovariši" !.2akaj r-vno n«..m, ki smo t.-ko zelo ,(Zaslepljeni", ne privoščite svojega ev^n. golija, da bi iz njega spoznali re-
to samo po drugih krajih, eku zdi pot v oebrelje predolga naj a vpraša koga od tam in se bo 1-hka 'repričal o tem, kaj je res.
občine Sv.
Z a s t o p nik o m acija, zlastižupana se riajlepse zahvaljujemo za udeležbo na pogrebu našega padlega junaka 1’ e o do rja o ul i-,Pja.
L I V S K.25. m 30o julija so
anico.
KANALSKI HRIB I:T aiu-k-j ljudje govore, d- so v 3epov«..nu Angleži metali s padali partizanom kar žive konje.Tovariši pa sestradani in l^Čni niso ve doli za kaj naj bi
.moli v Livku lepo slovensko ak«.,demi~ jih rabili, so jih pobili in pojedli, j o v šolski dvorani. Oder je bil prmv Baje so konji to pasmo zelo užitni Topo okrašen, v sredi Brezi junaku, .-a- in okusni.
rija in okrog nje slovenska zastava.	CERKLJANSKI HRIBI,
porod je bil prav pester s	Partizani so hodili po vseh hišah in
l.Hej Slovenci,2.Domovini(dekla- popisovali vse žito, ki so ga lctoŠ-■ ia ci ja), 3. Skrivno po ta (dvo de j anka $,	nje leto pridelali, Talco j so ljudje
.Bo bitvi - S.C. (deklama ci ja) 5 <• Čudna morali oddati 30 i vsega pridelka,
•pči ja (burka v. onem dejanju), 6. F>- kar pa pravijo, da ne bodo upoštevali i 'ezniaca (burka v enem dejanju - pri nnd ljnih rekvizicijuh. y nstee vloge)', 7.Kmečki hiši S,C.	P 0 L J " B I N.Ta teden je bilo
• deklamacija), G.0 gospodični in dekle-V .Poljubinu zaplenjenega veliko voj (spevoigra - Vodopivec). ■'	nega materiala, zlasti • min, munic i jo za
Jed odmorom so otroci prepevali minometdlce. .Tri,,hajki "iz Sepovana so alovefiska narodne pesmi.Ljudje (bilo ves ta materijal mor li partizani pu-•v> do zadnjeg. kotička vse lu polnjeng) stiti v Pol jubinu.Odnesli ga pa tudi .o vsi. navdušeni spremljali vso pred-kasneje oniso ali ga pa niso hoteli /fcuvo. .-ondu so tudi tovariši prišli odnesti,Ca bomo psi mi'uporabili,saj Le dat, Če so bili zadovoljni ali ne, ga znamo boljo kot partizani.