UTRIP OBČINE LU KOVIC INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS Poštnina plačani J225 Lukovldi sejmu je vedno kaj zanimivega... ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo krajevnima skupnostima LUKOVICA in PREVOJE, ki sta prisluhnili naši prošnji za sponzoriranje finančnih sredstev socialno šibkejšim družinam, in sicer za udeležbo njihovih otrok na taborih oziroma v šoli v naravi. Obe krajevni skupnosti sta namreč prispevali sredstva in tako omogočili, da se bodo vsi otroci lahko udeležili težko pričakovanih taborov in šole v naravi, kjer spoznavajo kraje, njihove znamenitosti, življenje z naravo, vrednote medsebojnega druženja in prijateljstva. Otroci so naše največje bogastvo, naš ponos, so naše zrcalo in upanje prihodnosti. Tega se vsi zavedamo in ravno zato je otrokom tako težko odreči udeležbo na taborih in jih s tem prikrajšati za delček veselja, ki sije iz oči tistih, ki se vrnejo domov polni lepih doživetij. OŠ Janka Kersnika Brdo Svet staršev VABILO Leto je minilo in radi bi vam spet zapeli; pesem bo zadonela v petek, 18. maja 2001, ob 20.00 uri, v Kulturnem domu v Šentvidu. Z nami bodo zapeli tudi naši prijatelji iz Šentvida pri Planini, ki prepevajo v mešanem pevskem zboru Zarja. Ljubitelji petja in vsi, ki bi radi preživeli lep majski večer, PRISRČNO VABLJF.NI! MePZ Šentviški zvon ŠE VEDNO PREMALO ODMEVOV Mesec praznikov je naokoli in novi Kokovnjač prihaja v vaš dom. Kako smo praznovali, je težko reči, saj je večina praznikov skrila svojo podobo pred Ro-kovnjačevimi očmi. Imeli smo pomladni koncert Lukoviške godbe, na katerem pa ni bil omenjen noben praznik. Godba je počastila delavski praznik na predvečer po nekaterih krajih, vendar Kokovnjač ni bil povabljen zraven. Bilo je kar nekaj kulturnih dogodkov, vendar ne v okviru praznovanj. So morda za nas postali prazniki le dela prosti dnevi? Posebnih sporočil o delu občine tokrat nismo prejeli. Nekaj odmevov na prejšnjo številko je bilo, vendar bomo uradne dobili šele za naslednjo izdajo Rokovnjača. Dogodkov pa vseeno ni manjkalo in nekaj smo jih uspeli zabeležiti. Ljudje pa vseeno govorijo o vrtcu in vodi, pa o Rokovnjaški noči, samoprispevku, zdravstvenih storitvah, šoli, boli jih nezaposlenost. Vprašanj, ki bi terjala odgovore, pa kar ne dobimo. Mislim, da se premalo zavedamo, da za javno besedo vedno stoji človek, in od resničnosti le-te je odvisno naše zaupanje in morda tudi naše odločitve. Samo pogovori, brez poštene besede in dostikrat tudi z zlonamerno dezinformacijo, nam ne bodo lajšali življenja. Najavljeni počitniški avtobus je skoraj poln. Tisti, ki se do sedaj niste prijavili, le pohitite. Po dosedanjih prijavah sodeč, pa je kar veliko staršev, ki jim je spoznavanje domovine pomembna stvar. Še dober mesec in počitnice bodo tu. Nemir med mladimi raste in se včasih pokaže na prav neprimeren način. O dogodkih ne pišemo, ker se oškodovancem zdi primerneje o tem molčati. Upam, da so prav presodili. Gospodarski uspehi so redki ali pa smo redko obveščeni o njih. Pnega smo tokrat zabeležili. Nekateri pa o svojih uspehih kar nočejo spregovoriti, kot bi se bali, da bo država njihove izjave obdavčila. Vendar bi uspehi posameznikov lahko prinesli več optimizma med nas, saj se vse preveč ljudi že predaja malodušju, ki pa zagotovo zavira vsako pobudo. Upam, da bo ta uvodnik doživel odmev v obliki vaše pošte. Tako boste v naslednjem Rokovnjaču lahko prebrali več stvari, ki vas zanimajo. Tudi kakšen stalni dopisnik hi nam prav prišel. Urednik Uredniški odbor: CJlani: Maja Smrkolj, Joško Jakopič, Iztok Obreza, Marta Lavrič, Marijana Grošelj Lektor: Ivica Ogorevc Tehnični urednik: BoŽO Stupica Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob Kokovnjač izhaja v nakladi 1600 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 1225 Lukovica www.Lukovica.si Tisk: Kočevski tisk VPRAŠANJA ŽUPANU Krajana iz '/.gornjih Lok bi rada vedela, kdaj bo tudi njihova vas dobila označevalno tablo in znak za omejitev hitrosti skozi naselje. Tudi javna razsvetljava je bolj borna, pa še tista jtonavadi ne sveti. Kdaj bo v Blagovici zopet postavljena hišica na avtobusni postaji? 7Mnima ju tudi, /m še marsikoga, kdaj bo KS Blagovica dobila kabelsko televizijo. Vas Vranke je dobila cesto. Vaščani prejemajo tudi položnice za odvoz smeli. Do tU bi bilo vse lepo in prav, vendar nimajo zabojnikov in smeti tudi nihče ne odvaža. Kdaj bodo tudi oni prišli na vrsto za javno razsvetljavo? Nadalje bi V vasi tudi radi izvedeli, kdaj bo />ri njih in pri Borjanih izvedena podzemeljska električna napeljava. Skozi vas 1'etelinjek. pelje lokalna cesta v višje ležeče vasi. Nekateri vozniki ne prilagajajo hitrosti svojih vozil skozi vas in bi za to bilo zaželeno narediti kakšno hitrostno oviro. Ali je to mogoče? Odgovori • Kdaj naj bi naselje Zgornje Loke dobilo tablo in znak za omejitev hitrosti skozi naselje, je v pristojnosti DRSC, ki je upravi j alec te državne ceste, zato se je potrebno obrniti na upravljalca. • Javna razsvetljava v občini Lukovica je nadstandardna in se redno vzdržuje. V naselju Zgornje Loke pa se ta investicija zaradi velikega posega v vas (izgradnja AG) še ne bo izvedla, saj tO zaenkrat ne bi bilo gospodarno. • Hišico na avtobusni postaji v Blagovici pa mora ob dokončanju del urediti DDC. • KS Blagovica bi lahko dobila kabelsko televizijo takrat, ko so gradili telefonsko omrežje, vendar predstavniki KS Blagovica niso izrazili potrebe |«> njej. • Odvoz smeti iz naselja Vranke je naloga JKP Prodnik d.o.o. iz Domžal, javno razsvetljavo pa bodo dobili v sklatiti / načrtom, podzemni električni vod pa je naloga podjetja Hlektro Ljubljana. • Za hitrostno oviro v naselju Peteli njek je potrebno poslati vlogo Komisiji za varnost v cestnem prometu. Vse naloge pa je potrebno reševati v KS Blagovica in njihovimi investicijskimi načrti. Občina Lukovica je do setlaj namenila največ sredstev KS Blagovica, v primerjavi z drugimi KS v občini. Zupan: Anastazij Živko Burja JI 1* RAZPIS 5. SRAUFOVEGA SPOMINSKEGA POHODA ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA, Krašnja 14. a, 1225 LUKOVICA datum: SOBOTA, 19. maja 2001 KRAJ: KRAŠNJA (stari in cilj pri Gasilskem domu) PRIJAVE; na DAN POHODA med 5.30 do 8. ure PRIJAVNINA: odrasli 1.000,00 sit otroci 500,00 SIT DOLŽINA POTI: daljši pohod 7 ur krajši pohod 4.45 ure OSTALO: • POHODNA trasa bo OZNAČIL na • na DALJŠI TRASI bodo MORALI POHODNIKI vtisniti ŠEST, na KRAJŠI PA PET KONTROLNIH žigov • PREDVIDENA sta dva 15 MIN. odmora pri ga|no - SADNIH OKREPČEVALNICAH IN 30 min. za MALICO IZ LASTNl'.ga NAHRBTNIKA • vsak POHODNI k bo na CILJU NAGRAIHN s SPOMINSKIM OBESKOM in TOPLIM obrokom iirane • za VARNOST na POHODU BODO SKRBEL] REŠEVALCI GRS LJUBLJANA in Člani gb radio kluba "VRTINEC" DOMŽALE • vsi UDELEŽENCI POHODA HODI JO na LASTNO ODGOVORNOST in iz KLJUČNO PO OZNAČILI POTI • in por maci Ik PRED PRIREDITVIJO: - tel. 723 40 64 Marjan Štrukelj - tel. 723 41 32 pisarna društva - vsak Petek meti 19. in 21. uro • KRAJŠA SPOMINSKA SLOVESNOST l'a BO V PETEK, 18. maja, ob 19.30 uri v avli oš KRAŠNJA. Predsednik IO ŠI) Krašnja: Marjan Štrukelj GLASBENA S0LA DOMŽALE Objavlja v mesecu maju razpis za vpis v šolskem letu 2001/2002 ODDELEK BRDO instrument prosta mesta klavir 4 harmonika I (pouk v Domžalah ) violina l (pouk v Dpmžalah) kitara 1 (pouk v Domžalah) klarinet i trobenta 1 tolkala I ( pouk v 1 )omžalah) petje 1 (pouk v Domžalah) Preizkus elementarnih sposobnosti za oddelek BRDO bosta v soboto, 19. maja 2001 in v soboto, 26. maja 2001, od 9. do 12. ure v Glasbeni šoli v Domžalah. SKUPINSKI POUK ODDELEK DOMŽALE prosta mesta 15 (letnik 1996) 2 (letnik 1995) 12 (letnik 19')4) Mala glasbena šola I. Mala glasbena šola II. Pripravnica VPIS v Malo glasbeno šolo I. in II. ter Pripravnico bo potekal od 4. junija 2001 do 8. junija 2001: ponedeljek, 4. junija in torek, 5. junija od 9.-12. ure ter 16.-18. ure, sreda, 6. junija, četrtek, 7. junija in petek, 8. junija od 9.-12. ure, v tajništvu Glasbene šole v Domžalah. Informacije dobite na tel. št.: 7241-412, vsak dan od 9. do 12. ure. A AI/TOCMER VAMHtE...... Trgovina in servis Zg. Loke 23, 1223 Blagovica SUBARU Avtocenter Vadjunec d.o.o. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUZUKI in SUBARU Zgornje Loke 23 1223 Blagovica Telefon: 01 7234 158 Fax: 01 7234 008 GSM: 041 634 263 E-mail: z.vadjunec(a),siol.net Internet domača stran: http://www.avto-vadjunec.si od 8h do 12h SUZUKI — Delovni čas ponedcljek-petck od 8h do 16h sobota NOVEMU DESETLETJU NA POT Spoštovani pohodniki in planinski prijatelji, štejemo že leto 2001. v preteklem stoletju smo organizirali 10 nočnih rokovnjaških pohodov. Preti nami je enajsti in prvi v novem tisočletju Prisrčno dobrodošli! Kamniško - bistriški in ljubljanski meddruštveni odbor planinskih društev vas vabita 26. in 27. maja 2001 tla se udeležile 11. NOČNEGA ROKOVNJAŠKEGA POHODA, ki bo potekal otl Trojan, preko hribov in dolin v Lukovico, center obujenega rokovnjaštva. Start bo - kot vedno - ob 20.30 uri preti Gostinskim podjetjem TROJANE, nato pa bo pohodnike pot vodila preko Borij - Mlinš - zasavske Sv. Gore - čez Slivno - Miklavža - Murovico - Buven - v Tuštanj - na cilj pred Gostilno in pizzeri-jo FURMAN v Lukovici. Pol bo tlolga, votlila bo po poljskih in gozdnih poteh in je namenjena pohod nikom z dobro psihofizično kondicijo -tistim, ki zmorejo 12 tlo 13 tir nočne hoje. Tudi letos bodo pohodniki deležni dobrot, ki jih prispevajo podjetja, ki še razumejo zagnanost prostovoljcev. Na koncu poti pa bo pohodnike čakal okusen rokovnjaški golaž. Vsak pohodnik prejme diplomo in žig v izkaznico pohoda. Pohodniki, ki se bodo pohoda udeležil) desetič, pa spominsko diplomo s podelitvijo imena "Rokovnjač". Tudi letos bo pohodnike na Trojane iz Lukovice odpeljal poseben avtobus, zalo lahko pustijo svoje avtomobile na Trojanah. Startnina (všteta je tudi avtobusna vozovnica Lukovica - Trojane) bo: 1.200 SIT za odrasle, za mladino otl 12. do 18. leta 600 SIT. Za otroke do 12. leta starosti startnine ne bo! Udeleže nci pohoda naj imajo ustrezno opremo: uhojeno obutev z narezanim podplatom, nepremočljivo vetrovko, ohlapna oblačila, čelno svetilko, pohodniške palice in rezervno perilo. Pohoti bo ob vsakem vremenu! LIPA PETRA PAVLA GLAVARJA Na Brdu pri Lukovici so se zbrali čebelarji vse Slovenije. Poleg njih so bili prisotni tudi predstavniki občin Komenda, Trebnje in Lukovica. Pred Čebelarskim izobraževalnim centrom so posadili lipo Petra Pavla Glavarja, čebelarja, ki je prevedel prvo knjigo o čebelah in čebelarjenju, ki jo je napisal Anton Janša, čebelar avstrijskega dvora. Dopolnil jo je s svojimi spoznanji o čebeljem življenju in s tem usmeril delo čebelarjev tudi za današnji čas. Slovesnost se je pričela s kulturnim programom, ki so ga izvedli člani pevskega zbora iz Komende. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije gospod Lojze Peterle je v svojem nagovoru poudaril pomen Glavarja za čebelarje in njihovo delo, kakor tudi njegov prispevek k umnemu kmetovanju našega človeka. Peter Pavel Glavar je v svojem času ogromno prispeval k naprednejšemu gospodarstvu slovenskega kmeta. Njegova spoznanja o življenju čebel pa bodo koristila še mnogim rodovom, zato je prav, da ohranimo živ spomin nanj in na njegovo delo. Župan Komende gospod Drolc in Lukovice gospod Burja, sta zatem posadila lipo. Poudarila sta, da naj bo ta lipa trajen Glavarjeva lipa spomin na velikega čebelarja in vez med ljudmi, ki se bodo srečavali ob njej. Čebelarski dom bo v prihodnjem letu zgrajen. Veliko prostovoljnih delovnih ur še čaka čebelarje, preden bo Čebelarski izobraževalni center polno zaživel, a v uspeh njihovega dela ni potrebno dvomili, saj so vendar čebelarji. Leta 2003 DO v Sloveniji svetovni čebelarski kongres in do takrat bomo prebivalci Črnega grabna že pozabili na leta razpadajočo stavbo, ki ni bila nikomur v ponos. Po slovesnosti so se predstavniki društev zbrali na prvem občnem zboru v Lukovici, kjer so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in se dogovorili za delo naprej. Tokrat je bil občni zbor še v dvorani v Lukovici, kmalu pa bodo taki zbori lahko v Čebelarskem izobraževalnem centru, kjer bo tudi sedež Čebelarske zveze Slovenije. V. G. IZOBEŠANJE SLOVENSKE ZASTAVE ZA GEOSSU Slovensko grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo je že enajstič pripravilo svečano izobešanje zastave na gometričnem središču Slovenije v Slivni nad Vačami. Letos mineva 153 let od prvega izobešanja slovenske zastave v Ljubljani, ki jo je takrat izobesil študent prava Lovro Toman. Na prireditev so bili povabljeni vsi poslanci, predsednik države, predsednik vlade in predsednik parlamenta, župani vseh slovenskih občin in predstavniki političnega in družbenega življenja pa tudi cerkveni dostojanstveniki. Ob tej priložnosti je nadškof Rode za vse verujoče daroval sveto mašo na Vačah. Popoldanske slovesnosti pa se je udeležilo malo povabljenih, kot bi se ne zavedali pomena zastave za narod in državo. Policijska godba, častna četa slovenske vojske in zastavonoše so poleg udeležencev spremili zastavo na Geoss. V slavnostnem programu po izobešanju zastave so sodelovali kulturni delavci iz okoliških krajev in pevski zbor. V programu je sodeloval in ga vodil g. Tone Kunt-ner. Slavnostna govornika sta bila predsednik parlamenta g. Borut Pahor in prvi Tudi naša zastava je bila poleg predsednik vlade v samostojni Sloveniji g. Lojze Peterle. Oba sta govorila o strpnosti in nujnosti dialoga med vsemi. Poudarila sta potrebo po večji narodni zavesti in dvigu moralnih in etičnih vrednot. Aplavz ob zaključku govorov pa je pokazal, da je bilo med navzočimi največ pristašev pomladnih strank, česar ni presegel niti simbol, ki je bil slovesno izobešen. V dobro vseh Slovencev upam, da bodo besedam, ki so bile izrečene na tej slovesnosti, sledila tudi dejanja. Upam, da bo naslednje leto ob tej prireditvi navzočih več poslancev, županov in drugih predstavnikov naroda, ki naj ga slovenska zastava združuje in povezuje. V. G. n usma s Na podlagi Id. člena 1'ravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila i/, sredstev proračuna občine Lukovica (Uradni vestnik Občine lukovica, št. 3/2000) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU STANOVANJSKIH POSOJIL IN SOFINANCIRANJI' OBRESTNE MIKI ZA STANOVANJSKA POSOJILA IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE LUKOVICA 1. Razpisana vsota posojila /naša 40.000.000,00 SIT, Posojila se plasiralo preko Banke Domžale d.d. I1S NI.H, s katero ima občina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo. Doba vrar anja posojila je S let, obrestna mera jcToM i [% ii [o let, iako tla kreditojemalec vrača kredit prvih pet let po subvencionirani Obrestni meri TOM < 1%, naslednjih pel let pa po takral veljavni obrestni meri za stanovanjske kredite, znižano za (),S odstotne točke. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreni krediti se Zavarujejo po bančnih pogojih. Najnižji znesek odobrenega posojila je praviloma 500.000,00 SIT. Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s Pogodbo, ki jo podpišejo z. banko 2. Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije, ki prvič ustrezno rešujejo slanovanjsko vprašanje na ob nu i« in i ibi ine Luki »vica: • z. nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše, • z. gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, • s prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki Poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo še naslednic pogoje: - da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen hivalni standard, glede na število družinskih članov; - da imajo veljavno odločbo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali slano vanjskega objckla; - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo; - da so sami oziroma njegovi soplačniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka: - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko med vrednostjo dosedanjega in novega stanovanja in bodo ob milu i'lvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja; Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna Stanovanjska površina ali Število bivalnih prostorov v okviru slani ivanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za oblekle z gradbenim dovoljenjem nad 10 let). - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja :|li stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi kol SO: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, inštalacij, [Made, stavbno pohištvo (za objekte, Starejše i »i I 20 lc-t) }. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje Stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in 'anltarnln prostorov še toliko spalnih prostorov, da /adoM potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. ('lede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih norma livov; 1 član /|/| m' 2 člana S2 itP 3 člani 63 m' 4 člani 74 m' 5 članov 85 m' 6 članov 98 m2 /a vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še lOm•'. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite od prejšnje občine Domžale, samoupravni' stanovanjske skupnosti občine Domžale delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada. Osnova za Izračun višine posolila |e cena za nr stanovanjske površine, in sicer: za nakup stanovanja 145000,00 SIT/m' /a Individualno gradnjo 90.000,00 SIT m - za prenovo oz. revitalizacijo 60.000,00 SIT/m2 4. Do posojila niso upravičeni občani: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu. - najemniki V Stani rvanju z možni »siji i < nI k u pa pii Slani»vanjskem zakonu. - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca). 5. Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo: - primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, - premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, socialno in zdravstveno slanje prosili a in njegove družine, - namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike In laza gradnje. Ob Upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posolila: - mlade družine, - družine z. večjim številom otrok, - razširjene družine - enostarševske družine, - mladi, - družine z. manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z. Invalidnim članom oz. otlokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Lukovica. 6. Poleg zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložili le: potrdilo o državljanstvu Za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju), - overjeno kupoprodajno pogodbo ali pred pogodbo, sklenjeno V letu 2()(l(l in 2001 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje), - odločbo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastnislvi 1, ki ni Starejše od - d mesecev potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, potrdilo o Stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Lukovica, - kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah, - dokazilo 11 cm »Starševski družim, - potrdilo delodajalca, občine ali Mano Vanjskega sklada Republike Slovenije o visini Že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu. - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana, potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duievtieni ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana. 7. Občani, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasne je do vključno 20. junija 2001, z oznako na kuverti "STANOVANISK1 KREDIT 2001". Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA LUKOVICA, Lukovica 46, 122S LUKOVICA ali osebno oddajo V času uradnih ur na občinsko upravo Občine Lukovica. Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v občinski upravi občine Lukovica. Nepopolne vloge in vloge, prejete po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. 8. Po zaključku razpisa bo Odbor za gospodarstvo, obrt kmetijstvo in turizem obravnaval popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa sprejel sklep o odobritvi posojil. Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sred stev bo strokovna služba občinske uprave Občine Lukovica v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. OBČINA LUKOVICA ŽUPAN Anastazij Ž.ivko Burja l.r Številka: 820/2001 I latum: d. maj 2001 Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI LUKOVICA 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 27.000.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in p< »mi i ž 11 i 11 i 'I ijektov; b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah; c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah; d) za nakup opreme za namakanje in odvodnjavanje; e) za nakup kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč. 0 za nakup plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, lastniki kmetij na območju Občine Lukovica, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno-razvojnega programa, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec. Kraj Investicije mora biti na območju Občine Lukovica. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem: - ki bodo lahko z. dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, - prosilcem, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, - prosilcem s področij, kjer so težji obdelovalni pogoji, - kmetom, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka. Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri dodelitvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 5. člen Letna obrestna mera je TOM +1 %, najmanjši znesek posojila pa SOO.000,00 SIT Skupna doba vračanja posojila znaša S let, z možnostjo enoletnega moratorija. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku d mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, tega ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 20. junija 2001, na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako "posojila za kmetijstvo". Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključi tve investicije. 8. člen Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. posestni list za celotno posestvo; 2. potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; 3. izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta; 4. gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del; 5. predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev; 6. overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč;oziroma plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz, sredstev občinskega proračuna za razvoj obrti, podjetništva in turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 2/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA RAZVOJ OBRTI, PODJETNIŠTVA IN TURIZMA V OBČINI LUKOVICA 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 51.000.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene. 1. nakup, urejanje, opremljanje zemljišč, pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov 2. nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov 3. nakup opreme 4. uvajanje nove tehnologije in izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi 5. razvoj in pospeševanje turizma 3. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, SC posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: - rešitev samozaposlitve - odpirajo nova delovna mesta - dajejo pozitivne ekonomske učinke - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini - so izvozno usmerjeni - SO turistično perspektivni - gre za deficitarne dejavnosti Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri dodelitvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 4. člen Posojilo ali sofinanciranje obresti se lahko dodeli: - samostojnim podjetnikom - malim podjetjem v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 10 oseb. Sedež samostojnega podjetnika oziroma podjetja in kraj investicije mora biti na območju Občine Lukovica. 5. člen Letna obrestna mera je TOM +1 %, najmanjši znesek posojila pa 1.000.000,00 SIT skupna dona vračanja posojila znaša 4 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 7. usmeritveno razvojni program kmetije in ocena kmetijskega svetovalca (Kmetijski zavod Ljubljana, KSS Lukovica) o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne bomo upoštevali. 10. člen Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva potika roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v IS dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu razpisa, 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Hranilno kreditna služba Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo, OBČINA LUKOVICA ŽUPAN Anastazij Ž.ivko Burja I.r. Številka: 818/2001 Datum: 9. maj 2001 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če ga v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 20. junija 2001, na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 16, 1225 Lukovica, z oznako "krediti za razvoj malega gospodarstva in turizma". Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok z.aključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 8. člen Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji (obrtno dovoljenje oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register) 2. dokazilo o plačanih davkih in prispevkih 3. overjena kupoprodajna pogodba (pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov in pri nakupu poslovnih prostorov) 4. gradbeno dovoljenje oziroma odločba o priglašenih delih, zemljiškoknjižni izpisek ali izjava lastnika oziroma upravljavca poslovnih prostorov, da soglaša z nameravanimi deli in sklenitvijo najemne pogodbe (najemna pogodba mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila) 5. predračun pooblaščenega zastopnika (pri nakupu osnovnih sredstev) 6. samostojni podjetniki, zasebniki in drugi -zaključni račun za zadnji dve leti (odmera oziroma napoved če odmera še ni bila izdana) in bilanca uspeha in bilanca stanja 7. podjetja in družbe - zaključni račun za pritekli dve leti 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se ne bodo upoštevale. 10. člen Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu razpisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izva ja Banka Domžale del., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, s katero Občina Lukovi ca sklene ustrezno pogodbo. OBČINA LUKOVICA ŽUPAN Anastazij Živko Burja I.r. Številka: 819/2001 Datum: 9. maj 2001 NEGOTOVA POT OBČINSKE BALIRKE IN 0VIJALKE (RAZMIŠLJANJE ŽUPANA) Včasih ima človek občutek, da želja po ustvarjanju dobička in materialnih dobrin daleč daleč presega željo po zagotavljanju dobrin za dobro ljudi. Za pomoč ljudem, našim občanom pri njihovem delu, ne glede ali gre za obrtnike, kmete ali delavce, (irenak priokus ostaja, ko se zavemo, da ji' naša želja pomagali zvodenela, se razblinila v nič ali pa se spremenila v nekaj, česar nikoli nismo želeli. Nekako tako se dogaja s kmetijskimi stroji, ki jih je Občina Lukovi« a pred štirimi leti kupila na željo kmetov in Strojnega krožka Kadomlja z enim samim namenom - pomagati svojim občanom kmetom pri ballranjU in ovijanju sena. Pri zmanjševanju stroškov, torej pri hitrejšem in cenejšem baliranju. Ker gre za drage stroje, ki jih posameznik sicer težko kupi oziroma pri tem "nima računice" le za lastne potrebe, je obi i na želela za dostopno, mnogo manjšo ceno storitve omogočiti baliranje sena vsem kmetom na svojem območju. Namen je bil torej jasen, povpraševanje kmetov pa tudi veliko. Usoda dveh strojev je tako začela pot pri Strojnem krožku Kadomlja, uradno registrirani pravni osebi, s katero je občina sklenila najemno pogodbo. Seveda brezplačno in brez kakršnihkoli obveznosti do občine kot najemodajalca, razen odgovornosti za manjša tekoča vzdrževalna opravila. In z. obveznostjo baliranja našim kmetom z nižjo ceno kot bi jo morali plačati drugim. Računica je bila preprosta, osnovno vodilo pa čim manjši stroški naših kmetov in seveda kvalitetno opravljeno delo. Za strojni krožek torej delo, za katerega bi ob upoštevanju načela dobrega gospodarja lahko ustvarili celo minimalni dobiček, če upoštevamo dejstvo, da so s strojema razpolagali tako rekoč zastonj. Edini strošek je bilo redno vzdrževanje in nabava osnovnega materiala za baliranje. Pa kljub temu ni šlo brez. težav; le-te so se kopičile iz dneva v dan. Izguba, nekvalitetno opravljeno delo ter nezadovoljstvo samih kmetOV je botrovalo odločitvi občinskega sveta, da dejavnost baliranja za eno leto opravlja občina sama v okviru režijskega obrata. Tedaj je bila Cena bale najnižja, pritožb pa je bilo malo. Kljub temu je naslednje leto dejavnost spet prevzel strojni krožek, na njihovo željo in z zagotovitvijo po dobrem delu. Zdaj teče peta sezona dela baliranja in ovijanja sena, pa ponovno, žal, ugotavljamo, da naša želja nI izpolnjena. Najemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v celoti, povišana je cena storitev in naši občani se vedno pogosteje odločajo za najem strojev iz. sosednje občine. V tem trenutku je nadaljnja usoda obeh strojev se na tehtnici; občina želi razdreti pogodbo o najemu in jo od prodati najugodnejšemu ponudniku, strojni krožek pa z. obljubami po kvalitetnejšem in cenejšem delu želi stroje obdržali. Sezona trka na vrata, balirka in ovijalka pa čakala. Ju bo prevzel nov lastnik, ki bo znal z njima bolje in gospodarneje ravnati ali bosta tudi letos povzročali sive lase sedanjemu lastniku in občanom? Tega zadnjega si gotovo ne želimo. Pa vendar se sprašujemo: kako danes ustreči vsem potrebam in željam? Kako prepričati ljudi, da delamo zanje, za njihovo dobro? Stroji niso sami sebi namen, kupljeni so bili za krnele Tako ali tako je njihov večni očitek, da zanje premalo naredimo, kljub temu, da niso prikrajšani niti za eno boniteto v primerjavami s subvencija mi in prihodki v bivši domžalski občini. Nekateri se tega dobro zavedajo, drugi pa vedno iščejo dlako v jajcu. Takšni smo pač ljudje. In nič ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. Še vedno živimo v času, ko je naš življenjski cilj ustvarili čim vei s čim manj dela, pa čeprav na račun drugih. Tudi z. obema našima strojema je tako - za vsako ceno jih Izkoristili tztrošiti in pri tem čim vi i z isluJriti No, zaslužili so pri tem res posamezniki, saj je strojni krožek letno naredil 9.000 bal in tako zaslužil približno 13,S mio SIT v treh letih. Pa saj sta stroja vendar "družbena" ali pa občinska, glavno je, da nista "moja", zato se tudi skrb dobrega gospodarja bolj ali manj izniči. Pri tem pa nas čudi tudi dejstvo, da stranka, ki naj bi zastopala interese kmetov, pri tem drži roke križem in jih ta problem ne zanima. PEREGRINOV SEJEM Zadnji petek v aprilu je bil v Lukovici zopet semanjl dan. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica je pripravilo Pere-grinov sejem nekoliko drugače. Začetek je bil sicer podoben kot v prejšnjih letih, le da |e bilo sejmarjev več pa tudi za red so imeli manj posluha. Kar trije prodajalci suhe robe gotovo niso bili preveč navdušeni nad tako konkurenco. Torbic in čevljev tudi ni manjkalo, čeravno niso vsi ponujali kvalitetnih izdelkov, kot naš čevljar Dragar. Oblačila so Imela močan vonj po Madžarski, le cena je bila malo višja. Mogoče je bilo kupili tudi razne kreme, ki naj bi pomagale pri vseh težavah. Naš poštar Matjaž pa se je predstavil kot umetnik. Njegove poslikave strešnih opek so prav prijetne za oko. Alojz Pestator pa |e predstavil vezanje ločja, kar je bila DO drugi svetovni vojni kar donosna obrt, Pri Marini (Irbanija pa je bilo moc dobili seme za najrazličnejše jedilne in okrasne buče. Kakšne bodo zrasle, pa bomo videli na Lukovem sejmu. Aktiv podeželskih žena je bil s svojo stojnico med bolj obiskanimi. Različne vrste kruha in peciva pa skuta in .še kaj, vedno pritegnejo največ pozornosti, le premalo je bilo teh dobrot. Tudi čebelarji niso pozabili predstaviti pridnosti svojih čebel in svojega ravnanja Z njihovim pridelkom. Kobett iz. Kosez, pa je s kvaliteto svojih salam doka zoval, da ni kar tako že dobil priznanja za ta fOČEJNJE OZVOČENJE ^CISERVIS ELEKTROSERVIS ELEKTROS -LOV8EK PRELOVŠEK Srečanje harmonikarjev svoj izdelek. Morda bi se na sejmu lahko predstavil še kakšen domačin. To bi gotovo povečalo zanimanje za sejem. V popoldanskem času pa so se predstavili harmonikarji. Srečanja se jih je udeležilo kar štirideset. Nekateri Že precej v letih, drugi pa zopet zelo mladi, so izvabljali prijeme zvoke iz svojih harmonik do poznega popoldneva. Veliko je bilo mladih bar monikarjev in nekaj od njih tudi zelo talentiranih. Vsekakor je bil njihov nastop prijetna p< izivitev sejma. Nekateri obiskovalci so spraševali po živini. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o tej ponudbi za naslednje sejme seveda. Na Lukovem bomo menda videli tudi pridelke' naših kmetij, kaj bo pa še zraven, za sedaj še ne vemo. Prireditev je vsekakor uspela, rokovnjaški golaž, redni spremljevalec luko-viških sejmov, prav tako in upam, da bo takih sejmov še več, ljudem v veselje in občini v ponos. V. G. PRED 7. KONGRESOM SDS Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja bo v Celju potekal 7. kongres SDS, kar bo logično nadaljevanje kongresa iz Portoroža. Kongres ne bo sprejemal novega programa, temveč bo dopolnil sedanjega z nosilno resolucijo, volilo se bo tudi nove organe stranke. Lukoviški občinski odbor SDS bo glede na število elanov na kongresu predstavljal 1 delegat. Socialdemokrati ugotavljamo, da je energija, ki je bila prisotna v Slovencih Ob ustanovitvi samostojne slovenske države;, izgubila žar, namen, cilj in jiozi tivne vrednote. V zadnjih osmih letih vladanja so nam pokazali, kako se ne bi Smelo ravnati: zgrešene naložbe, divje lastninjenje, odpuščanje delavcev, padec življenjskega standarda in s lem tudi Socialnega stanja državljanov. Namesto Vrednot, poštenosti in prijaznosti, pravice do dela, pravic do resnične in realne obveščenosti v medijih nam tudi sedanja Vlada vsiljuje edino vrednoto hlastanja PO dobičku na račun prebivalcev Složnije. Ustvarjeni dobiček pa gre v žepe (zbranih posameznikov in v zmerom več-Jo državno birokracijo. Socialdemokrati se zavzemamo za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in varuje delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Prosti trg in njegove zakonitosti omogočajo učinkovito gospo darjenje, razvoj In gmotni napredek, vendar ustvarjajo tudi velike socialne razlike, ki bi brez demokratičnega uravnavanja ogrožala duhovni in gmotni razvoj družbe in prosti trg. Demokracija naj bi vzpostavljala enakopravno politično odločanje, ne glede na gmotni ali socialni položaj človeka in tako omogočala smiselne popravke pri delitvi dobrin, ki izhajajo i/, svobodnega trga. Najpomembnejši cilj SDS |e ustvarjanje nove kakovosti življenja in ne politična oblast za vsako ceno. Večjo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, medsebojno spoštovanje, učinkovitega gospodarjenja, svobode in solidarnosti. Politične oblasti v SDS ne sprejemamo kot cilj, temveč kot sredstvo, s katerim bomo v skupno dobro ustvarili podlago za večjo in širšo udeležbo pri odločanju različnih doslej odrinjenih slojev posameznikov. Vsi ljudje se rodimo enakovredno, ne glede na raso, vero, spol ali socialno okolje. Kes pa je tudi, da se vsak posameznik rodi v družbo, ki ima Izoblikovana pravila in vrednote, to pa ne pomeni, da ne more vplivati na njihove spremembe.Vsak posameznik lahko prispeva delež skupnosti na svoj način.Vse to nam omogoča demokratično odločanje, ki pa ne pomeni le vladavine večine, temveč tudi enakopraven in strpen dialog na podlagi argumentov ter varstvo interesov manjšin. Socialdemokrati OO SDS Lukovica smo se na 7. kongres vključili zelo delavno. Dne 31. 3. 2001 smo v Kulturnem domu v Lukovici pripravili OKROGLO mizo na temo sds danes in jutri, za vse občane občine Lukovica. Na vprašanja občanov, simpatizerjev in članov oo sds Lukovice sta odgovarjala poslanca si >s v državnem zboru g. Branko Kelemi-na in g. Jože Tanko. Udeležili smo se tudi Športnih tekmovanj, ki SO bila razdeljena na vzhodno in zahodno divizijo. Ekipni in posamezni zmagovalci iz desetih športnih panog bodo nastopili v finalnih bojih v Celju, 19. 5. 2001, kjer se bo odvi jal tudi kros za vse starostne kategorije članov in simpatizerjev sds. Pripravili smo programsko konferenco oosds Luk« ivica, 26. 4.2001. Na konferenci smo obravnavali kongresne dokumente, odgovore na nove izzive sds kot načelne sredinske stranke, predlog sprememb statuta si )s, ki temelji na boljši organiziranosti, pravic in dolžnosti članov, nove spremembe organov sds, teritorialna organiziranost, druge oblike organiziranosti, finančno poslovanje ter prehodne in končne določbe. Programsko konferenco je vodil izvoljeni delovni predsednik g. Andrej Kržan, slavnostni gost pa je bil poslanec sds dr. Cukjati. Nekaj predlogov oo sds Lukovica smo pripravili za kongresno odločanje. Naj|->omembnejši sklep konference je, da za kandidata za predsednika stranke podpremo Janeza Janšo, za delegata na konferenco je bil izvoljen predsednik OO sds Lukovica g. Andrej Kržan s Prevoj pri Šentvidu. Predstavnik OO SDS Lukovica za stike z javnostjo Danilo Kastelie Malo je bilo zanimanja JAVNA OBRAVNAVA ZAZIDALNEGA NAČRTA L6 Dne 18. aprila je bila javna obravnava zazidalnega načrta 1.6, Lukovica jug. Poleg delavcev občinske uprave in izdelovalca zazidalnega načrta, se je obravnave udeležilo le štirinajst krajanov, predsednik KS in podžupan gospod Hrovat. Gospod Ulčar je pojasnil strnjenost naselja in namensko gradnjo. Predvidena je stanovanjsko poslovna gradnja, ki naj bi dovoljevala mirno podjetniško dejavnost, trgovine in podobno. Srednji prostor novega naselja naj bi bil o/.elencn. Krajane moti električni vod. ki še vedno poteka nadzemno. Gospod Cerar pojasni, da bo mogoča pokablitev po nasutju, ki je za celotno naselje predvideno v višini 1,5 metra. Nekatere krajane še moti prevelika obremenitev naselja Lukovica, ki bo nastala z dodatno gradnjo Menijo, da bo s tem kraj izgubil preveč zelenih površin. Ne bi jih pa motila gradnja naselja v Zavici, akoravno bi to razvrednotilo krajino in precej bolj grobo poseglo v neobremenjene zelene površine kot pa predlagani prostor, ki je za ohranjevanje flore in favne neprimeren zaradi avtoceste. ODPRTJE CEST V ZLATEM POUU V sredo, 25. aprila, so prebivalci zlato-poljskih vasi pripravili svečano odprtje cest, ki so dobile v preteklem letu asfaltno prevleko. Podpredsednik KS Zlato Polje je v uvodnem nagovoru pohvalil župana in občinske svetnike, cla so prisluhnili njihovim prošnjam in jim tako omogočili ureditev cest, ki so bile najbolj izpostavljene vremenskim vplivom. Krajani so s svojim delom in sredstvi sicer prispevali veliko, vendar brez pomoči občine, bi bil njihov trud zaman. Posebej je še pohvalil operativno pomoč gospoda Cerarja in pripravljenost za pogovor in razumevanje gospoda Anastazija Zivka Burje. Gospod župan je pohvalil krajane za njihovo prizadevnost pri urejanju vseh krajevnih zadev, zlasti še njihovo pripravljenost, da vedno poprimejo za delo, ko je to potrebno. Opozoril je, cla vedno skrbi za Verjetno bi v to novo naselje spadali prostori gasilskega doma, ki je sedaj na neprimerni lokaciji. Tudi zdravstveni dom bo Z leti potreboval nekaj več prostorov, pa tudi parkirna mesta ob njem ne bi bila odveč. Ne nazadnje pa bi primernejše prostore potrebovala tudi Občina. Tudi parkirnih prostorov v Lukovici primanjkuje. dobro vseh občanov, čeravno nekateri trdijo drugače. Pri tem pa se ravna po načelu, da je potrebno pomagati najprej tam, kjer ljudje s svojim delom in sredstvi pripravijo pogoje za takšno pomoč. Ljudje pa dostikrat nočejo razumeti, da je sredstev malo. Tisti, ki imajo urejene ceste in drugo osnovno infrastrukturo, enostavno nočejo razumeti, da je še kar nekaj ljudi, ki teh dobrin nimajo. Zato bo še naprej skrbel, da bodo vsi občani dobili vsaj te osnovne pogoje za življenje, šele nato bodo investicije krenile v drttgo smer. S simboličnim rezanjem traku so bile ceste predane svojemu namenu. Bogato zakusko so pripravile zlatopoljske go spodinje in ob njej se je razvnel pogovor o potrebah kraja. Najprej bi želeli popraviti povezovalno cesto Brdo - Zlato Polje -Šmartno, ki je hkrati tudi njihova glavna cesta. Ta sedaj ni več varna za promet, saj ima kar nekaj udorov, ki močno ogrožajo Pripomb v to smer pa nismo slišali, zato upamo, da bodo delavci občine in svetniki bolj mislili na krajane in bodo te pomanjkljivosti vnesli v zazidalni načrt in tako dali kraju primernejšo in funkcionalno podobo. v. <;, Župan: Vesel sem, kjer delovnim ljudem lahko pomagam promet. Pozneje bi si želeli tudi kulturni hram, pa še.... I Ipam, da se bodo Zlatopoljt■cm, pa tudi drugim občanom, želje kmalu začele uresničevati. V. G. Ob vsakem dežju je cesta v Brezje nad Tmjavo dobila novo podobo. Vsakič je bilo potrebno več ur pridno popravljati, da se je ohranila prevoznost. Sedaj je temu konec. V začetku aprila so bile narejene zadnje mul-de, tako da je sedaj asfaltirana cesta varna pred nalivi. Tudi deli cest, ki prej kljub samoprispevku niso bili asfaltirani, so sedaj dobili novo obleko. Odprtje cest je z. blagoslovom pospremil krašenjski župnik g. Anton Potokar. Zupan g. Burja pa je v svojem govoru poudaril pomembnost sodelovanja med krajani, saj ie-to zagotavlja uspeh in omogoča napre dek. Kar osem svetnikov se je udeležilo odprtja, kar je dogodek še polepšalo. Seveda je bilo govora tudi o problemih. G. Cerar je povedal, da so še vedno nekatere težave pri izgradnji vodovoda. Morali pa bomo misliti tudi na kanalizacijo, saj varovanje okolja nujno zahteva tudi to investicijo. Vedri zvoki harmonike Urše Jere so pomagali, da se je .slovesnost zaključila veselo in razigrano. ASFALT TUDI V TRNJAVI Trak je prerezan naj varno steče promet CISTO OKOUE, NAŠ PONOS Vsestranskemu projektu in pomladni akciji OČISTIMO OKOLJE smo se v ŠI) Zlato Polje odzvali še bolj obširno kot prejšnja leta. Z mladimi (šoloobvezniki) smo se odločili očistiti odpadke, odvržene ob cesti Brdo/lato Polje. Kar dvajset mladih se je udeležilo delovne akcije in pridno očistilo brežine ob cesti. Starejši smo le lotili bolj zahtevnega dela, čiščenja divjega odlagališča smeti v KS Lukovica, pod vasjo Cep-Ije, na tako imenovanem RJAV K M OVINKU. S traktorji in gradbenim strojem smo izvlekli zavržene avtomobile ter ostalo odpadno pločevino. Ob cestišču smo pripravili kar zajeten kup navlake za odvoz na pravo mesto. Moram poudariti, da je v breznu ostalo še veliko odvrženega, da smo opravljali delo v velikem smradu, saj je vanj odvrženo prav vse (ocl govejih in svinjskih kož. do poginulih živali), razvidno iz. ležečega okostja. Da bi onesnaženi del zelene narave sredi gozda očistili v celoti, bi bilo potrebno še precej dobre volje in t ruda, lokalne oblasti pa bi morale poskrbeti, da se v bodoče strogo kaznuje vse tiste, ki ne spoštujejo opozorilnih napisov na tablah. Velika graja velja tistim, ki se lotevajo slednjih, saj smo priče, da so prenekatere žal odstranjene. V Športnem društvu /lato Polje Srno ponosni, da smo tudi tokrat sodelovali pri velikem projektu, katerega pobudnik in nosilec je Turistična zveza Slovenije, veseli smo svojega prispevka k čistejšemu okolju, ko obeležujemo svetovni dan čistih voda ter dan Zemlje. T. Habjanič Mladi so se z veseljem odzivali skupnemu fotografiranj Brez strojev nebi uspeli v toliki meri NA TROJANAH NI LEPO Oni graben vidno spreminja podobo. BlagOViŠkem je lani zrasel ktt|) lepih lovih hiš, uredilo se je križišče in pas za Zavijanje v Petelinjku. V Krašnji se sedaj dela pri avtobusni postaji, popravlja se pesta v Lukovici, ki ima že tri urejena križišča, dva celo s .semaforjem. T'udi v Irnjavi in Kompoljah imajo prehod za Pešce. Na Trojanah pa se vzhodni del duši v Prahu in hrupu dan in noč, prebivalci Zgornjega dela so v strahu pred posledic a nl' gradnje predora pod njihovimi do- movi. Verjetno je pri nas največje avtocestno gradbišče. Gradi se avtocesta, a kraj sam že več kot desetletje nazaduje. Ali veste, ostali občani, da na Trojanah sploh nimamo prehoda za pešce? Niti ne vemo, kaj je to semafor, pločnik in križišče Kakšna je dvorana za kulturne prireditve, tega si pa sploh ne prestavljamo. Najprej pričakujemo nujno potreben pas za zavijanje od magistralne teste na regionalno za Zagorje in desno v gostišče in v tej bližini prehod za pešce. Hela Direktor Franc Strmšek nim orodjem. Poudariti moram, da mi je bil vseskozi v veliko pomoć oče, ki mi tudi sedaj vedno sloji oh strani. Najprej sem posodobil očetovo delavnico z novimi mizarskimi stroji, kajti tudi lesni izdelki, razne vrtne U te, balkonske ograje in ostali lesni izdelki so moje področje. Kasneje sem kup\\ kombi, kajti osebni avto je postal premajhen za prevoz orodja in delovne sile. Naslednja investicija je bil nakup tovornega vozila MAN s hiabom, ki sem ga kupil s pomočjo kredita za razvoj malega gospodarstva v občini Lukovica. Kasneje sem posodobil delavnico za kleparska dela in kupil stroj za krivljenje obrob. Zadnja večja investicija je bila lansko leto nakup viličarja Linde, ki mi bo v veliko pomoč prav sedaj, ko odpiram trgovino z. gradbenim materialom "Vse za streho". V vseh teh letih se je podjetje razvejalo na pretežno krovsko kleparska in tesarska tlela, to je izdelava ostrešij s pokrivanjem ostrešij z. različnimi kritinami na željo stranke (Bramac, bobrovec, salonit, tegola...). Povedati moram, cla sem tudi pooblaščen pri podjetju Velux Slovenija za vgrajevanje strešnih oken velux in roto. Na leto prekrijemo od 1(1.000 do 12.000 kvadratnih metrov streh. Med referenčnimi objekti so navadne individualne stanovanjske hiše, ostrešja poslovnih objektov, trgovin, gostinskih objektov, cerkve sv. I.tika v Praprečah. Prva leta delovanja sem bil zaposlen sam, sedaj smo redno zaposleni trije. V kratkem času nameravam zaposliti še nekaj delavcev, ves čas pa mi pomagajo še trije delavci po pogodbi. Redno je zaposlen tudi klepar, tako da delo poteka neodvisno, v dobro stranke. "Vesel sem, da gredo moji načrti v pravo smer in želim si samo, tla bi bilo tudi v prihodnje tako". V kratkem kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali: Adela Ramovš, Matej Kotnik in Vili Golob. Zupan Anastazij Zivko Burja je v svojem nagovoru pohvalil gospodarnost in preudarnost mladega podjetnika in nato prerezal Irak na vhodu v skladiščni prostor nove trgovine VSI', ZA STREHO v Prevojah. v. G. Odprtje trgovine VSE ZA STREHO Podjetje TLSAR & CO d.o.o. praznuje svojo desetletnico. Direktor Franc Strmšek je povedal, da so bila to naporna leta, ki bi jih ne zmogel brez pomoči očeta, matere in žene. Z njihovo pomočjo pa je podjetje napredovalo, tako da ima sedaj možnost širitve obsega svojega delovanja Še na trgovino. Kako je pravzaprav mililo teh deset let. gospod Strmšek? "Po opravljeni pripravniški dobi sem ostal brez zaposlitve. Porodila se mi je zamisel, da bi nadaljeval očetovo delo -delo tesarja krovca, kajti imel sem že nekaj delovnih izkušenj in tudi delo me je veselilo. Odprl sem podjetje, katerega danes praznujemo desetletnico delovanja. Začetki so bili težki, bil sem sam, neizkušen, opremljen s skromnim tesarskim in gradbe- Nova trgovina na Prevojah SKORAJ POZABLJENA OBRT Dan pred Peregrinovim sejmom v Lukovici sem obiskala gospoda Alojza Pestatorja iz Gradišča blizu Lukovice, ki je že nekaj časa razmišljal, kako bi ljudem predstavil starodavno, danes že pozabljeno obrt, imenovano "štukador" ali Tako se plete trstičje "loč". Z njo se je začel ukvarjati že njegov pokojni oče, ki je bil po poklicu zidar, saj v zimskih mesecih z zidarstvom ni bilo zaslužka. Kot zidarski mojster je posel dobro poznal, zato je v zimskih mesecih s pomočjo družinskih članov začel izdelovati loč, ki so ga v obliki mreže napeli na lesene strope in je služil kot dobra podlaga za ometavanje z apneno malto. Prikaz izdelave štukadorja smo imeli priložnost videti na Peregrinovem sejmu v Lukovici, kjer je Alojz, postavil vse pripomočke, cla je lahko ljudem obrazložil izdelovanje in uporabo ločja. Povedal mi je, da ločja ni bilo lahko dobiti, saj sta ga v času druge svetovne vojne skupaj z očetom vozila iz zasavskega močvirja blizu Litije. V domačem kraju ga ni bilo. Nekaj malega se ga je dobilo v prevojskem bajerju, je povedal Alojz. Prevozno sredstvo so bili konji in navaden voz. Cesta mimo Peč, Vač in nato do Litije je bila makadamska. Do cilja sta potrebovala en dan vožnje. Z napovedanim dogovorom pri tamkajšnjih lastnikih, kjer je raslo ločje, sta morala zanj tudi nekaj malega odšteti. Ločje sta žela nekaj dni. Povezala sta ga v butare. Bilo je veliko trpljenja, je povedal Alojz. Na voz sta naložila približno trideset butar. Domov sta se vračala po drugi poti, skozi Lilijo, llotič, Kresnice-, Dolsko in Ihan. V 1 lotiču je bil velik klanec, zato sta morala pogosto |)ri tamkajšnjih kmetih zamenjati konja. Približno 90 km poti in poln voz ločja je bilo za konje velik napor. V času vojne je bila policijska tira, zato je bilo treba biti doma, še preden je nastopila. Vožnja je bila zares naporna. Doma je delala vsa družina, pel otrok in starša. Loč so delali za prodajo posameznikom in tudi za trgovine. Po njem je bilo v tem kraju veliko povpraševanja. V Ljubljani je do druge svetovne vojne obstajala celo tovarna za Izdelovanje štukadorja. Zaradi razvoja in spremembe tehnologije gradnje hiš pa je ta obrt odšla v pozabe). Včasih še kje opazimo Strope, ki jih je, kol pravimo, "načel čas", pa se sprašujemo, od kje tak način gradnje. Gospod Alojz je na Peregrinovctn sejmu potešil marsikatero radovedno dušo s tem, ko je tako natančno prikazal domačo obrt izdelovanja štukadorja. Marta Lavrič JAVNA PREDSTAVITEV LETNEGA LOVSKOGOJITVENEGA NACRTA ZA KAMNIŠKO-DOMŽALSKO LOVSKOGOJITVENO OBMOČJE V občinskih prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici je potekala 2. aprila javna predstavitev osnutka letnega lovskogojitvenega načrta za Kamniško - domžalsko lovskogojitveno območje za lovsko leto 2001-2002. Predstavitev sta vodila gospoda Miha Marenče in Miha Znidaršič, oba predstavnika Odseka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije -Območne enote (OE) Ljubljana. Med povabljenimi gosti so bili poleg predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije tudi predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Ljubljana ter predstavniki Lovske zveze Slovenije iz konkretnih območnih enot. V imenu župana občine Lukovica je gospod TomaŽ Cerar izrekel dobrodošlico v upanju, da bodo tudi bodoče javne predstavitve lovskogojitvenih načrtov v občinskih prostorih. Gospod Miha Marenče je pozdravil vse prisotne in se za hvalil za vljudno povabilo. Pojasnil je, da je javna predstavitev namenjena podajanju pripomb, ki bodo sestavni del potrjenega lovskogojitvenega načrta. Sledila je predstavitev načrta po poglavjih, Na kratko je bilo predstavljeno lovskogojitveno območje in njegovi ekološki enoti. Ocena usklajenosti rastlinojede divjadi z. njenim okoljem je bila ovrednotena na podlagi objedenosti gozdnega mladja in izplačila škod na kmetijskih površinah. Zatem so bili predstavljeni Opravljeni in načrtovani ukrepi lovišč in Zavoda za gozdove Slovenije. Poudarek je bil na Posameznih vrstah divjadi - predvsem lovnih. Izpostavljena je bila analiza preteklega gospodarjenja in odstopanja od načrta, cilj gospodarjenja v prihodnosti ter konkretne usmeritve, kot so število načrtovanega odvzema, spolna in starostna struktura divjadi in drugo. Po tej predstavitvi je sledila široka razprava s konstruktivnimi pripombami v strpnem dialogu, ki jo je odprl gospod Vid Kadunc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Ljubljana. Najbolj ga je Zanimalo, ali so v analizo Izplačila škod Zajete vse škode, saj so po oceni kmetov c'ivji prašiči povzročili večjo škodo kot v Preteklem letu. Poudaril je, da sklep O dodatnem odstrelu nekaterih divjih zavali na Menini planini ni bil realiziran. Zelo ga skrbi stanje velike škode na Menini planini, saj že štirideset let ne pomni tako velike škode zaradi divjadi. S strani Zavoda za gozdove Slovenije je bilo pojasnjeno, da so prikazane škode povzete Po letnih načrtih gospodarjenja z. divjad )° po posameznih lovskih družinah. Opozorjeno je bilo tudi, da bo v bodoče Potrebno sistematično beležiti nastale škode. Na Menini planini je škoda na pašnikih v letošnjem letu zares velika, so povedali prisotni. Velik vpliv na to je imela zelo mila zima, ki je ugodno vplivala na zadrževanje divjih živali, zlasti divjih prašičev, na nezmrznjenih pašnikih. Gospod Anton Kadunc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice - OE Kamnik, je povedal, da se lovci očitno bojijo streljati starejše osebke divjih prašičev, še posebno samic, saj bi pri morebitni zmoti sledile ostre sankcije znotraj lovskih družin. Za jelenjad meni, da ni avtohtona vrsta na Menini planini, saj je nekoč tu ni bilo, zato se v bodoče lahko pričakujejo težave zaradi njene širitve. Glede načrtovanega odvzema divjih prašičev pa je pojasnil, da ni ustrezna realizacija. Gospod Janez Glavač, predsednik lovskogojitvenega območja Kamnik - Domžale je dejal, da |>ri odstrelu upoštevajo usmeritev, ki ne bo porušila spolne in starostne strukture. O nastali škodi na Menini planini se je strinjal z mnenji nekaterih in dodal, da je premalo zmrznjena zemlja na pašnikih omogočala nemoteno prekopavanje tal, pomanjkanje snega pa je onemogočilo samo izvajanje lova. Lovske družine so se po njegovem mnenju kar najbolj potrudile, saj so organizirale lov praktično vsako soboto in nedeljo, vendar je bil učinek lova zelo slab. Posledica slabe realizacije je zelo jasna, zato se ne izogibajo poravnavanju škode in jo bodo poskušali pravično poravnati potem, ko bo ocenjena. Govorit je bilo tudi o tem, da se vse preveč omenjajo težave na Menini plani- ni, manj pa o povzročeni škodi po divjih prašičih v občini Lukovica in drugih krajih. Predstavniki Lovske družine Lukovica so pojasnili, da zelo dosledno poravnavajo nastalo škodo, pogosto tudi s svojim delom. Sledila je replika na to izjavo, da gre na Menini planini za pašnike velikih kmetijskih površin v težje dostopnih predelih, ki jih ni tako preprosto ali skoraj nemogoče fizično urediti po nastali škodi. Gospod Peter Kos, predstavnik Lovske družine Lukovica, je opozoril na možnost preprečevalnega krmljenja in obvezno stalno zalaganje krmišč. To pa je po mnenju nekaterih slabo, saj dodatno krmljenje dvigne spolno zrelostno mejo divjih prašičev - samic že na eno leto. V razpravi so sledili zelo koristni nasveti krmljenja v obliki krmnih njiv, ki so na obrobju poljskih kompleksov in so jih kmetje že zdavnaj opustili. Škoda se tako usmerja tja, kjer je to dopustno. Potreben bo večji odstrel divjih prašičev, zlasti samic, konec koledarskega leta, ko še ne nosijo potomstva, je bil predlog nekaterih. To pa bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju škode. Predstavniki kmetijcev, gozdarjev in lovcev so biii s svojimi pripombami zelo jasni in so k osnutku načrta prispevali v tej razpravi veliko dobrih in uporabnih nasvetov. Zaključek razprave je bil konstruktiven, saj so lovskogojitveni načrt za leto 2001-2002 podprli in dobro dopolnili. Marta Lavrie ČISTILNA AKCIJA LOVCEV Letošnje čistilne akcije se je udeležilo 15 lovcev iz lukoviške lovske družine. Na tem območju so sodelovali še delavci komunalnega obrata. Nabrali so preko 30 kubičnih metrov raznih manjših odpadkov. Pripravili so tudi večje kosovne odpadke, ki v to količino niso všteti. Pri odvozu je pomagal tudi Janez Lavrič, ki je s pomočjo dvigala odvažal težje kose. Ugotovitev udeležencev akcije je bila, da se slanje v gozdovih izboljšuje, vendar nekateri ljudje še vedno raje odlagajo smeli v gozdu, kljub rednemu kosovnemu odvozu, ki je brezplačen. Predvsem je vse preveč odloženih akumulatorjev in oljne embalaže ter podobnega strupenega odpada, za katerega bo tudi orga- niziran brezplačni odvoz. Prav bi bilo, da bi ljudje končno dojeli, da smeti v gozdu škodujejo njim in njihovim otrokom, na kar gotovo ne pomislijo, ko odpeljejo odpadke v gozd. Morda bo potrebno za odvoz tako odloženih odpadkov zaračunavati stroške pobiranja in odvoza, da bo dozorelo spoznanje, da divja odlagališča ne sodijo v naravo. Šolarji so letos čistili okolico šol, nekateri pa so se udeležili tudi krajevnih čistilnih akcij. Pogostejša udeležba na podobnih akcijah pa bi gotovo ne škodila njihovi ekološki osveščenosti, Enako velja tudi za člane najrazličnejših društev, saj vsi živimo v tem prostoru, torej moramo vsi tudi skrbeti zanj, in to ne le z besedo. V. G. DELOVNI DAN KMETIJSKEGA SVETOVALCA Obiskal sem Tomaža Močnika v svetovalni pisarni v Lukovici. Pregledoval je LJradni list. Zazvonil je telefon in poslušal sem, kako je razlagal: Iz programa SA-PARD lahko dobi le tisti, ki ima zadostno količino zemlje na glavo živine. Sogovornik je očitno ni imel, zato mu je svetoval, da za zemljo, ki jo ima v najemu, sklene najemno pogodbo. Brez tega ne bo mogel kandidirati za sredstva. Spet je vzel v roke Uradni list. "Danes brez natančnega spremljanja odlokov, zakonov in uredb ne prideš nikamor. Stalno spreminjanje pogojev gospodarjenja onemogoča posamezniku, da bi optimalno sodeloval pri delitvi sredstev in si tako zagotavljal možnost razvoja. Kmetijstvo se še vedno financira pretežno iz dela kmetovalcev, ki je zato močno podcenjeno," mi je pojasnil. "Poseben problem so prostorski plani. Zemljišče v zemljiških knjigah je prevrednoteno. Strnjena naselja onemogočajo širitve gospodarskih poslopij. Vsaka širitev izven teh območij pa je izredno težavna, tudi zaradi nerealne ocene kvalitete zemljišč. Potrebna bi bila nova klasifikacija zemljišč, kar bi postavilo stvari na svoje mesto." Šla sva na ogled polj med Lukovico in Imovico, ki so bila zaradi nasutja za avtocesto poplavljena. Odvodni kanali so zamašeni in prav sedaj poteka gradnja novih. Tudi dokazovanje teh nujnih posegov mu je vzelo dosti časa. Ustavila sva se na kmetiji Lebar v Prevalji. Tu sem se prepričal, da do širitve na tem mestu ne more priti, ker ni nobenega prostora. Zaradi vode pšenica ni rastla Sreča je, da je gospodarju Stanetu uspelo prepričati državno administracijo o nujnosti širitve. Pridobivanje nadomestnega zemljišča je v zaključni fazi. Brez le možnosti bi bila kmetija obsojena na počasno propadanje, saj dvaindvajset glav živine ne omogoča preživetja kmetije. V Trnovčah sem videl podoben problem. Tam bodo nekaj pridobili s prestavitvijo gospodarskega poslopja, za kaj več pa ne dobijo soglasja. V Krajnem Brdu pripravljajo melioracijo travnika. S tem se zaustavlja zaraščanje in povečujejo možnosti boljšega izkoristka. Ves čas najinega potepanja se je oglašal telefon. Poslušal sem pogovore in, če ne bi vedel, da se vozim s kmetijskim svetovalcem, ki prav lahko verjel, da je / menoj pravnik, saj tako so zveneli odgo vori. Ne, gospod Tomaž, prav nihče vam ne more zavidati vaše službe. Upam le, da boste našli ljudi, ki bodo vašim predlogom prisluhnili in jih podprli. TO bo gotovo prispevalo k smotrnejši rabi prostora in hkrati omogočilo preživetje in pravo poseljenost podeželja, V. (>. NEKAJ NASVETOV ZA VARNO DELO S KMETIJSKIMI STROJI Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med tiste delovne panoge, kjer so udeleženci izpostavljeni številnim nevarnostim. V Sloveniji so razmere posebno kritične v zasebnem sektorju. Neprevidnost in lahkomiselnost sta pogosto vzrok nezgod. Mnogokrat se zahtevna in nevarna dela opravljajo brez ustrezne usposobljenosti in potrebne zaščite. Vsako leto nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu terjajo preko 40 smrtnih žrtev. Ker največkrat umirajo gospodarji, so to pogosto nepopravljive družinske tragedije, ki vodijo v propad kmetij. Poleg tega se vsako leto lažje in težje poškoduje še več kot 6000 oseb. Kultura varnosti je pri nas na izredno nizki ravni. Previdnosti in varnostnih ukrepov ni nikoli dovolj. Za lastno varnost lahko največ naredimo sami. DELO S TRAKTORJI Prevrnitev traktorja je najpogostejši vzrok za smrt voznika ali sopotnika. V večini teh primerov traktor ni bil opremljen z varnostnim lokom ali kabino. V Sloveniji je kar 30% traktorjev brez varnostne zaščite. Toda za eno krsto dobimo dva loka, za dve krsti pa že kabino. In za krsto se vedno najde denar. Z zadnjima dvema stavkoma sem hotel poudariti, kakšen majhen strošek je nabava varnostnega loka oz. kabine v primerjavi s hudimi tragedijami, ki se dogajajo zaradi malomarnosti oz. pomanjkljivosti pri opremi traktorja. Pri prevrnitvi kabina ali lok preprečita kotaljenje traktorja in pokop voznika pod sabo. Kmetje večino delovnega časa preživijo na traktorju, kabina je delovno mesto. Le-ta naj bo klimatizirana, protihrupno izolirana in imeti mora ustrezen sedež. Vedno znova se dogajajo nezgode, tudi najhujše, ko otroci padejo s traktorja ali se na dvorišču znajdejo pod kolesi. Otroci pogosto vozijo traktor, ko temu še niso dorasli in nimajo vozniškega dovoljenja. Stroji otroke zelo privlačijo, vendar je treba storiti vse, da se ne igrajo ob njih in na nevarnih mestih. Na kmečkem dvorišču je vedno dovolj prostora, da imajo lahko svoj kotiček ali peskovnik opremljen s primernimi in varnimi igrali Kadar se ne moremo izogniti vožnji otroka na traktorju, naj bo zanje nameščen vzmeten otroški sedež z varnostim pasom. Ob tem bi rad opozoril tudi na voznike koles in koles z motorjem na spoštovanje cestno prometnih predpisov in uporabo varnostih čelad. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Marko Kladnik Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana ' (ddelek za kmetijsko kmetijska svetovanje Lukovica svetovalka m n? ic , ,z služba ICl. UI//Z-.iS-110 slovenije e pošla: kS3.iukovica@siol.net Datum: 24. april 2001 Kmetijska svetovalna služba obveŠ< a OBVESTILO! Vse- kar želite in morate vedeti o novi zakonodaji s področja kmetijstva in potekom uveljavljanja letošnjih sub vencijskih sredstev v kmetijstvu ter na činom izpolnjevanja obrazcev boste lahko izvedeli na inštruktazah po sledečem razporedu: • sreda 23. maj 2001 ob 9-30 uri in ob 15.30 uri • ponedeljek 28. maj 2001 ob 9.30 uri • sreda 30. maj 2001 ob 15.30 uri Vsa predavanja bodo v dvorani KI) Jankei Kersnik v Lukovici. Vabljeni! 'Ibmaž Močnik u.d.i. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE LUKOVICA V prostorih gasilskega doma na Trojanah je bil 7. aprila 2001 občni zbor Gasilske zveze Lukovica, ki se ga je udeležilo 24 predstavnikov GZ Lukovica ter 14 gostov. Po uvodnem pozdravu in nagovoru gostitelja predsednika PGD Trojane Primoža Smrkolja je bila prisrčna dobrodošlica namenjena gostom in delegatom občinskih Zvez občin Grosuplje, Mengeš, Lilija, Moravče in Domžale ter delegatu Gasilske zveze Slovenije. Sledil je dnevni red zbora in predstavitev poročil posameznih odborov. Predsednik Gasilske zveze Lukovica Matjaž Markov.šek je v svojem izvajanju Povedal, da so bili opravljeni vsi občni zbori posameznih društev in da so načrtovane nalogi- društev v glavnem reali zirane. Pozitivno je ocenil sodelovanje med društvi in gasilskimi zvezami, pokritiziral Pa sodelovanje z občino Lukovica, ki bi v marsičem bilo lahko bolj korektno, saj ved no tudi odgovorov na vloge ne dobijo. Opozoril je na nujnosl sprotnega izobraževanja vseh, še posebej mladih, sicer pa je delo zveze in posameznih društev ocenil kot dobro in pozval Člane, naj delo jemljejo resno in odgovorno tudi v bodoče. Poveljnik občinske gasilske zveze Blaž. Judež je podal poročilo o delu operative in reševalnih Intervencijah, I Ikrepali so v dimniških požarih v Spodnjih Lokah, Šentvidu, Gradišču in Lukovici, gozdnem požaru v Borjah, travniških na Očaku, Jelši, Spodnjih Lokah, Lukovici, Trnovčah in Veliki Lasni, tehničnem reševanju pri prometnih nesrečah ter opravili 1047 prevozov vode. Kljub številnim uspešno Opravljenim nalogam pa ugotavlja, da imajo v zvezi premalo strokovno izobraženega kadra, da je izdelan program izobraževanja, ki ga bo potrebno še finančno realizirati, kvaliteten, in da je pripravljenost gasilcev za delo do bra, to pa je naložba za uspešno delo v bodoče tudi zaradi novosti in zahtev, ki jih Predpisuje zakonodaja na lem področju. Sledila so še poročila finančnega in nadzornega odbora ter verifikacijske komisije. V.sem uvodnim poročilom je sledila vsebinsko bogata razprava, ki je izpostavila nekaj ključnih vsebin, med katerimi so kot rdeča nit najpomembnejše: - nova zakonodaja in prilagajanje društev novim zahtevam sodobnega časa - nenehna skrb za ustrezno izobraževanje članstva - stalna skrb za posodabljanje gasilske opreme in voznega parka društev - pestrost gasilskih oblek in uniform - natančno upoštevanje protokola na prireditvah in slovesnostih - strokovna analiza Intervencij - krepitev sodelovanja z občino Lukovica in krajevnimi skupnostmi. Delegat Gasilske zveze Slovenije, g. Božo Knez, je pohvalil zavzeto delo Gasilske zveze' Lukovica in povedal, da ludi GZS največji poudarek pri delu namenja izobraŽevanju članstva, tla se pripravlja nova gasilska izkaznica, ki bo služila kot dokument /a identifikacijo na gasilskih tekmovanjih, in opozoril, da je pri nabavi opreme, strojev in avtomobilov potrebno dosledno upoštevati predpise in standarde. Predstavnik GZ Komenda je povedal, da dobro pozna probleme, s katerimi se srečujejo manjše gasilske zveze, predstavnik GZ Mengeš je pohvalil dobro sodelovanje z GZ Lukovica na področju izobraževanja, predstavnika GZ Litija pa je čudile), da je tako malo sredstev namenjenih za usposabljanje mladih in povedal izkušnje) iz Litije, kjer so mladi zelo radi med gasilci, kar pripisuje dobrim poveljnikom, ki so istočasno dobri strokovnjaki in hkrati pedagogi Predstavnik GZ Moravče je pohvalil sodelovanje z Lukovico na raznih tekmovanjih in prireditvah. Župan občine Lukovica g. Anastazij Zivko Burja je z zamutio obiskal e)bčni zbor in tako zamudil tudi kritike na račun odnosa občine tlo gasilske zveze na področju financiranja. V svojem nagovoru je povedal, da čuti očitke gasilcev in ima slabe občutke zaradi takega stanja tudi sam in da denarja več kot toliko v občinski blagajni ni. Zaveda se, da post)dabljanje opreme in ve>znega parka veliko stane, primer je nabava novega vozila za PGD Trojane, za kalero bo občina prispevala 2 milijona, pa vozilo kljub visoki ceni ne bo najmodernejše. Člani Občinske gasilske zveze Lukovica in gostje so gostitelju PGD Trojane zaželeli uspešno izvedbo slovesnosti ob 90-letnici delovanja društva, ki bo 11. avgusta 2001, in na kateri bo svojemu namenu predano tudi novo vozilo. Gasilce in goste je za konec pogostilo še Gostinsko podjetje Trojane. Petra Hlebec GASILCI ČISTILI OKOLICO V prvih pomladanskih dneh, ko se narava prične prebujati, ko zemljo ogrejejo Prvi sončni žarki, so v naši okolici opazni Vsi odpadki, odpadni materiali in smeti, ki ■s<) jih razne zimske padavine prinesle v našo bližino. Da bi v novo pomlati vstopili s čistejšo naravo, smo se gasilci na dan, ko |e vsakomur dovoljena večja ali manjša 'až, zbrali pred gasilskim domom s prijet-"'"i namenom očistiti gasilski tlom in njegovo okolico. Pred tistim, "bolj resnim delom", seveda ni šlo brez kakšne prvo-aprilske šale, zanimive novice in kratkega klepet a, ki se je nadaljeval med akcijo. Razdelili smo se na več manjših skupin in s tem hitreje, predvsem pa temeljiteje očistiti dom in njegovo okolico. Od vseh odpadkov je bilo po pričakovanju največ raznih plastenk, papirja, vrečk in steklenic. Velik del smeti odvržejo vozniki s svojih jeklenih konjičkov med vožnjo, saj je to najbolj prometna cesta vendar sem prepričana, da tudi veliko domačinov papir in plastenke brezskrbne) odvrže na tla. Najbrž se sploh ne zavemo, da moramo z naravo živeti v sožitju, to pa je me)žnt> le ob njenem spoštovanju in negovanju. Vsak med nami se mora disciplinirati tlo te mere, da ne odlaga smeti v naravi, ampak na primernih mestih, ki so za to določena. Vsi smo zgled mlajšim, lahko tudi starejšim ljudem, zatt) z drugačnim ravnanjem opozorimo na njihove napake in jih skušajmo odpraviti. Pravijo, da jabolko ne joade daleč od drevesa, zato pokažimo in dokažimt) vsem, da smo sposobni boljšega ravnanja z naravo. Ne pozabimo: Človek je kljub vsem naprednim in razvitim komunikacijskim in tehnološkim dosežkom se vedno bistvene) odvisen od narave. Srčno upam, da bomo predvsem mladi znali očuvati našo neposredno okolico pred še večjo onesnaženostjo, zato pozivam vse krajane, da z lepo besedo, zgledom in odgovornostjo varujejo okolje in s tem pripomorejo k prijetnejšemu vsakdanjiku slehernega izmed nas. Vsak naj po svojih najboljših močeh skrbi za okolje in ga ohranja za naslednje rodove. Petra Hlebec SREČANJE SKUPIN DRUŠTVA JESENSKI CVET Na področju bivše domžalske občine je bila že pred sedmimi leti ustanovljena prva medgeneracijska skupina starejših za samopomoč. Lanske jeseni pa je bilo ustanovljeno tudi društvt) Jesenski cvet za domžalsko-kamniško področje, pod čigar okriljem skupine, ki se srečujejo enkrat tedensko, delujejo. V zadnjem letti je. kot posledica šolanja novih voditeljev, njihovo število občutno naraslo. Takt) se je povečalo tudi Število udeležencev na skupnem pomladanskem srečanju, ki je bilo letos že četrto po vrsti. Preko sto se nas je zbralo v sredo, 28. 3. 2001, v gostišču Kovač na Količevem. V veselje in znamenje podpore nam je bilo, da SO se srečanja udeležili tudi direktorica Centra za socialno delo v Domžalah Nuša Šink ter predstavniki občin: iz. Lukovice župan Anastazij Živko Burja, iz Mengša župan Tomaž Štebe, iz Moravč direktorica občinske uprave Sonja Vraz, iz. Trzina referentka za družbene dejavnosti Andreja Kočar ter iz Domžal glavna urednica Slamnika Vera Vojska. Vse navzoče je pozdravila predsednica medgeneracijskega društva Jesenski cvet, mag. Majda Pučnik, ki je med drugim izrazila tudi upanje, da se v skupinah vsak teden nahranimo s pozitivni) energijo, z zaupanjem, ž, ljubeznijo do življenja in do bližnjega ter vse to ponesemo med svoje družine in prijatelje. Ustanoviteljica prve skupine, nato pa pobudnica za ustanovitev medgeneracijskih skupin in sedaj organizatorka te mreže ter strokovna voditeljica, naša rojakinja Majda Urovat iz Centra za Predstavitev skupine Korenine socialno delo, je uspešno in z občutkom vodila kulturni program ter predstavitev posameznih skupin. Najprej pa je sama predstavila vsebino dela posameznih skupin, kot so družabništvo, premagovanje osamljenosti in socialne izolacije, povezovanje več: generacij in s tem priprava sred- nje generacije na lastno starost. S kulturnim programom je začel 11-letni Miha, ki je zapel pesem "Mamica je kakor sonček", ter nato vsem prisotnim obeh spolov podaril nageljček. Sledila je predstavitev posameznih skupin s pesmimi, recitacijami, njihovimi tloživetji in pogledi, /e sama imena skupin so lahko zelo zgovorna: Naša srečanja, Cvetje v jeseni, Ljudje dobre volje, Veseli ljudje, Izvir, Lipov cvet, Sončni žarek, Trzinski izviri, Koraki, Kranjska lilija, Korenine. Kot najmlajša se je predstavila tudi skupina iz naše občine, ki je stara toliko kot letošnja pomlad. Deluje na področju vasi Koreno, od koder izhaja tudi njeno ime -Korenine. Razložili smo, da naše ime pomeni tudi trdoživosl ter vsidranost in klenost. Predstavili smo se s pevsko točko. Matičeva mama - Frančiška Zavbi je ob mrmranju ostalih članov skupine odlično zapela staro slovensko pesem "Ena ptička priletela". Po predstavitvi vseh skupin je za dobro razpoloženje poskrbel znani glasbenik prof. Stane Habe, ki nam je na harmoniko zaigral venček narodnih pesmi in s tem vse navzoče vzpodbudil k petju. Nato smo ob dobri večerji in prijazni postrežbi imeli še veliko možnosti za medsebojne pogovore in izmenjavo izkušenj. I )obre volje in obogateni ž mislijo, da na poti nismo sami, smo se vrnili na svoje biska se da sklepati, da novinarji tako dobro poznajo Občino Trzin in njene načrte, da jim je taka predstavitev povsem odveč. No, seveda ne vsem! Zemljevid občine je letalski fotografski pe>snetek, ki jo prikaže kot celoto. Več detajlnih posnetkov pa omogoča vsakemu Obiskovalcu, da najde željene) stavbo ali prostor brez dodatnega poizvedovanja. Gospod Peršak je še povedal, da nameravajo z novimi pe>snetki vsakih nekaj let omogočiti vsakemu natančen vpogled v razvoj in napredek občine. Predsednica Turističnega društva, gospa Valenčkova, ki je sodelovala pri pripravi zemljevida in prospekta, pa je pojasnila načrte za turistični razvoj. Predvsem želijo ohranjati kmečko arhitekturo, Odkupili naj bi Štistarčkeivo hišo in v njej uredili muzej kmečkega orodja. I > c -1 pre).ste>re)v bi namenili likovnim razstavam. Ohranjati želijo stara hišna imena. Pripravili bodo pe>t kulturne dediščine. Tudi gozdna učna pol je v načrtu. Z natančnimi oznakami poti naj bi spodbujali pe>hod ni.štve) in e>b teli poteh tudi domačije odprt ih vrat, kjer naj bi imeli turisti možnost seznanjanja z domačo kulinariko. 'kakšne poti naj bi povezovale sosednje občine. Pripravljajo izdaje) razglednic in krajevne) značilnih voščilnic. Vsako leto pripravijo štiri do pet večjih prireditev. Posebno skrbijo Za kulturne) življenje v kraju. Utečena prireditev so Florjanov sejem. Trzinska pomlad, ki traja ves maj in junij, Trzinska jesen, kjer predstavljajo kmečka opravila In Veseli december. Ob vseh prireditvah se vrstije) kulturne predstave za mlajše- in starejše prebivalce. Redne gle-ela Hške predstave so <> marca vsak tretji četrtek v mesecu. Tudi športni park nameravajo razširiti, saj sedanji pre>-stor ne- zadosti vsem potrebam. Velike) sem izve-ele-l e> življenju e>be ine-Trzin. Strnjene).st naselij, ki Imajo urejeno osnovno komunalno Infrastrukturo, otno- ge)ča uspešen razve>j kraja, pri čemer ve-liko krajanov tudi aktivnei sodeluje. Nehote sem se zamislil nad neenakim položajem naše občine, ki ji država namenja vse premalo sredstev, da bi lahke) uredila vsaj najnujnejše, tla bi potem lahke) sve>jo razvojno pot načrtovali podobno kot v krajih, kjer se> bili osnovni pe>ge>ji za življenje že v začetku kar nekaj pred nami. V. G. ZA VEGO VARNOST Niti eno kolo ni bilo popolno opremljeno V osnovno šolo na Brdu SO 2.3. aprila povabili otroke in starše, ki hi jih seznanili z zahtevami in potrebami za varno vožnjo mladih kolesarjev. Predavanja, ki sta ga pripravila Franci Vengust, peda- goški delavec na osnovni šoli, in policist Tomaž Florjančič, se je udeležilo le trinajst učencev in trije starši. Uvodoma je g. Vengust povedal, da je bilo v lanskem letu v Sloveniji 3682 ponesrečenih otrok kolesarjev. Veliko ponesrečenih je imelo težje posledice. V največih primerih je za to kriva pomanjkljiva oprema koles in kolesarjev, pa neprimerna velikost koles in neupoštevanje prometnih predpisov. Žalostno dejstvo, da precej otrok zaradi teh nesreč ostane trajno invalidnih, pa v našem prostoru Očitno ne vpliva na ljudi. Policist Florjane ič je opozoril, da dosedanje nc-kaznovanje kršiteljev stanje le poslabšuje, zato bo v bodoče izvajan stalnejši nadzor. Zelo malo otrok nosi kolesarske čelade. Luči na kolesih so redek pojav. Zavore so dostikrat le na enem kolesu ali pa jih celo ni. Vse to se mora spremeniti, če hočemo preprečiti invalidnost ali celo smrti mladih kolesarjev. Zavest, da |e če lada obvezna le do določene starosti, se bo morala umakniti zavesti, da je za večjo varnost nujna. Pri pregledu koles je sodeloval tudi g. Ivo Lenček s Prevoj, ki ima v svoji trgovini vse potrebno za varno kolo. Žalostno je dejstvo, da niti eden od trinajstih mladih kolesarjev ni imel popolne opreme. Kdo se tedaj, dragi starši, upa trditi, tla imate radi svoje otroke? Kadar imate denar za kolo, imejte ga tudi za zvonec, luči, dobre zavore in čelado. Pa tudi kolesarske rokavice ne bodo odveč. V. (,. FESTIVAL VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 2001 Tudi naša šola je bila izbrana na natečaju za predstavitev na festivalu vzgoje in izobraževanja 2001: Ustvarjalnost, inovativnost - nova kakovost, ki je potekal v Celju meseca aprila. Predstavili smo se z več aktivnostmi, ki jih ponujamo tudi drugim slovenskim šolam: • Kulturni dan na Brdu • Supervizija za strokovne delavce v vzgoji in iz.tibraževanju • Alkohol in mladi - delavnice za del O z. učenci • Bob in Počitnice na gradu -dramska uprizoritev. Učenci turističnega krožka ()S Janka Kersnika Brdo že več let sprejema-1 Jo skupine obiskovalcev in jim predstavljajo zanimivosti rojstnega kraja Pisatelja Janka Kersnika. Obiskovalci si 1 a 11 ko poleg umetnostno zgodovinskih objektov ogledajo Stalno zbirko v prostorih šole, v kateri je predstavljeno življenje in tlelo pisatelja in Zgodovina brdskega gradu. Na voljo je tudi učni list, s katerim se učenci seznanijo z. najpomembnejšimi zgradbami in ljudmi, ki so živeli na Brdu. I leni list je tudi v angleškem jeziku. Na šoli že osmo leto izvajamo kakovosten 45-urni izobraževalni program Supervizija za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, To je skupinska oblika dela, ki poleka celo šolsko leto in ravnateljem, svetovalnim delavcem in učiteljem nudi pomoč pri reševanju vprašanj, ki se porajajo pri opravljanju poklica. V letošnjem šolskem letu imamo Štiri skupine, dve za učitelje in svetovalne delavce in celo dve skupini ravnateljev. O dejavnostih v zvezi s projektom Alkohol in mladi smo vas seznanili že v prejšnji številki Rokovnjača. Tudi na celjskem sejmu so bile delavnice opazne in |->rcdstavniki Društva katoliških (pedagogov so nas povabili, da svoje izkušnje predstavimo v njihovi reviji Vzgoja; z nami pa je radio Ognjišče posnel tudi polurno oddajo Svel oblikuje mlade in mladi oblikujejo svet. V njej sta sodelovali z mentorico mladinskih delavnic Nives Ze-lenjak tudi učenki Nina Cigut in Mateja Omahna, ki sta razmišljanja mladih ponesli do poslušalcev. V Celju st> se odrezali tudi mladi igralci, ki so razpoložljivemu času prilagodili igrico Bob in se predstavili z. letošnjo igro Počitnice na gradu. Žal organizator ni zagotovil ustreznega števila gledalcev. Upamo, da se boste domačini bolje odrezali, ko sevam bo "mladi rod" predstavil v mesecu maju v Kulturnem domu v Lukovici. Sodelovanje na festivalu prinaša obilo dodatnega dela. Zadovoljni smo, ko svoje uspehe delimo z drugimi, ki od nas dobijo tudi kakšno idejo za svoje delt). To je tudi čas, ko lahko navežemo stike z drugimi šolami in se dogovarjamo za nove oblike strokovnega sodelovanja. Zato se zahvaljujemo Občini Lukovica, ki nas je pri tem podprla in nam pomagala, da smo se vsak dan varno pripeljali do Celja in domov. Z nami so namreč potovali tudi učenci, katerim je bila udeležba na sejmu nagrada za vestno in vztrajno delt) pri turističnem krožku. Zahvaljujemo se tudi vsem posameznikom, ki ste nam pomagali. Julija Pele DAN ODPRTIH VRAT V PODRUŽNIČNI ŠOLI V BLAGOVICI V soboto, 7. aprila, so učenci šole v Blagovici pod vodstvom organizatorke Marijane Erjavce priredili dan odprtih vrat, kamor je bilo povabljeno tudi Društvo podeželskih /ena Blagovica - Trojane in seveda starši otrok, kakor tudi vsi ostali. Program se je pričel ob pol tleveti uri. Otroci so butarice naredili s pomočjo staršev V prvem delu programa so učenci od prvega do četrtega razreda, vključno z malo šolo, predstavili izvenšolske dejavnosti, recitacije, pesmi, igranje na male otroške inštrumente in plesne točke, ki jih je vodila Damjana. Glede na to, da niso pripravili nobene prireditve ob materinskem dnevu, so v program lepo vključili tudi nekaj pesmi in recitacij, namenjenih prav materam. Lepo in brez napak so svoj nastop izvedli tudi učenci prvega in drugega razreda, ki so se prejšnji dan vrnili s tabora na Rakitni. V prisrčen šopek programa sta pentljo zavezali Blažka in Metka. V nadaljevanju so imele vidno vlogo ženske Društva podeželskih žena, ki so otrokom pomagale pri izdelovanju in peki velikonočnih dobrot Z njihovo pomočjo so otroci delali pisanice, izdelke iz testa - zajčki in pujski v pletenici so se v šolski kuhinji spekli in otroci so jih ponosno odnesli domov. Tudi ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, Zdenka Pengal, se je odzvala vabilu in skupaj z učenci sodelovala prt ustvarjanju velikonočnih dobrot. Prav vsi razredi so bili zasedeni z ustvarjalnimi delavnicami. Otroci so s pomočjo svojih staršev delali tudi butarice in jih primerno okrasili. Predsednica Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane Darinka Vajde je povedala, da jih je šola že drugo leto povabila k sodelovanju. Prav one SO dale idejo, da bi otroci ob tej priložnosti izdelovali velikonočne butarice in pekli primerne sladice. Letos so imele že dvakrat kuharske tečaje v šoli na temo velikonočnih dobrot. Zelo rade sodelujejo na teh srečanjih, saj na ta Otroci so z društvom podeželskih žena pekli velikonočne dobrote način pomagajo ohranjati našo start) slo- di.ščino živo, kajti otroci si bodo tako za- vensko kulturno dediščino. Imeli smo tudi priložnost videti in okusiti njihove dobrote, ki so jih pripravile prav za to srečanje. Takšno praktično prikazovanje in izdelovanje bo ohranjalo našo kulturno de- pomnili in tudi sami nekoč učili svoje otroke. Saj poznamo pregovor: "Kar se anezek nauči, to Janez. zna". Milena Bradač Poslikava pisanic FtIZElAJ Irena Pogačar s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 7241-500 Šentvid 33, Lukovica tel.: 7235-500 pon. pet. od 10. -12. ure sobota od 7. -12. ure pon. tor. od 8. -15. ure sre. čet. pet. 13.-20. ure. sobota zaprto SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV VELIK USPEH MLADIH Mladi pevci z Brda V Moravčah je bilo veselo. Srečali SO se pevski /bori osnovnih šol S področja Upravne enote Domžale. Kar osemnajst zborov je prišlo. Poslušali smo prijelne pesmice, kakovostno zelo različno izvedene. Kes je marsikje' šepala dikcija in zlasti pri tujih pesmih je bilo očitno, da izgovorjavi ni bilo posvečeno kaj dosti pozornosti, Zahtevnost pesmi je večkrat presegala glasovno sposobnost zbora. Mladi pevci SO bili res prisrčni, le da so njihovi dirigenti malo pozabili, da so pevci otroci In razen redkih izjem niso vnesli v izvedbo njihove živosti, lako je bila okrnjena tudi vizualna podoba. Večletno druženje nekaterih pevcev je več kot očitno prinašalo več užitka poslušalcem in gledalcem. Ob tem sta me prijetno presenetila oba zbora Osnovne šole Janko Kersnik, ki sta, za razliko od mnogih drugih, v rokah sposobne zborovodkinje. V nekaj letih lahko pričakujemo, da bosta povsem enakovredna obem zborom Glasbene sole, ki sta bili tokrat razred zase, kar je razumljivo, glede na večletno vadbo. Dobro je, da se pevska kultura širi. Veseli smo lahko, da toliko mladih sodeluje pri tem. Prav vsem otrokom Želim čestitati za njihov nastop. Gotovo bodo nastopi v naslednjem letu še boljši, posebej, če se bodo zborovodje zavedali, da vadijo otroke in ne akademik«.'. V. G. KOSARKARIC OSNOVNE SOLE JANKA KERSNIKA BRDO Rada bi vam predstavila mlatio košarkarsko ekipo Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, ki je v letošnjem medobčinskem tekmovanju dosegla velik uspeh. Osvojile smo PRVO mesto in premagale tudi slavne košarkarice iz Mengša. Priznati je treba, da smo si ta uspeh zaslužile, saj smo zavzeto trenirale kar dvakrat na teden. Vsako soboto pa smo imele tekme na različnih osnovnih šolah v bivši domžalski občini. Naši treningi so zelo naporni, a se jih rade udeležujemo, saj le vztrajna vadba zagotavlja uspeh. Za uspeh pa se moramo zahvaliti našemu trenerju Klemenu Avblju, ki je bil včasih tudi malo strog z. nami. Pa nič zato. Sedaj je vse pozabljeno in odpuščeno. Na odločilni tekmi so nas spodbujali tudi naši starši, ki so navijali kot nori. Brez njihove podpore bi nam verjetno ne uspelo. Tekma je potekala v soboto 17. 03. 2001, na OS Venclja Petka v Domžalah in je bila napeta do Zadnje minute. Rezultat je bil tesen. Zmagale smo za 3 točke. S sedanjim uspehom pa naših treningov in tekem še ni konec. Uvrstile smo se na regijsko tekmovanje. Tam smo osvojile drugo mesto in se s tem uvrstile na državno prvenstvo. O nadaljnjem poteku tekmovanja vas obvestim po koncu državnega prvenstva. Rade bi se zahvalile vozniku kombija Marku, ki nas je vozil na vse tekme, Občini Lukovica za brezplačen prevoz, ravnateljici OŠ, sponzorju Stanislavu Smrkolju in našim staršem, ki nas pri tem podpirajo. Tina Cerar Zbor »Ciklamen« JMeiiJiiffA ZGODOVINA GRADU IN POGLEDI FRANCA KERSNIKA Slovenska preteklost je zaznamovana z mnogimi nerešljivimi človeškimi stiskami. O njih ljudje danes lahko le razmišljamo, sodimo po svoji vesti, se včasih zgražamo, popraviti pa jih ne moremo, saj jih včasih tudi nočemo. Kdo bi mogel soditi vse hude stiske mnogih naših prednikov, današnjih ljudi in ljudstev? Težko je odgovarjati na to vprašanje. Tudi gospod Franc Kersnik z Brda, potomec rodovine Kersnikovih, ki sem ga obiskala zaradi radovednosti in zanimive pripovedi, težko pojasni svojo življenjsko pot, posuto z velikimi preizkušnjami in hudimi stresi. Toda živeti je treba s časom, se z njim stalno boriti in si življenje olajšati tudi z lepim, pravi gospod Franc, še vedno duhovit in bister v svoji triinosemdeseti pomladi. V bližnji okolici je poznan tudi pod imenom Tac. Tako so ga zaradi težke izgovorjave imena poimenovali že njegovi bratje in sestre v rosnih otroških letih. Dobro se spominja življenja v gradu, ki ga je preživljal v krogu družine devetih bratov in sester vse do druge svetovne vojne. Na tiste čase ima lepe spomine, saj v tako številni družini ni bil nikoli osamljen. Družina je slutila, da se ji ob začetku vojne ne obeta nič dobrega. Oče je bil vpliven mož, župan in pozneje poslanec, z velikim bogastvom, zato je čutil strah pred Nemci. Tako kot večino vplivnih in izobraženih ljudi so Kersnikove leta 1941 Nemci izselili v Srbijo, kjer so ostali štiri leta. Izselitev jih je morda rešila smrti? Za njimi je prišla vest, da je bil grad požgan. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1945 so hoteli grad obnoviti, vendar jim takratna oblast tega ni dovolila. Zatrjevali so jim, da je bil grad požgan z namenom, zato ga ni bilo smiselno obnoviti. Na njegovem mestu je država hotela zgraditi velik stanovanjski blok. Ta načrt je propadel, kot mnogi drugi. Družina je bila razočarana, zlasti starši, ki niso razumeli stiske in skrajnega ponižanja. Za začasen dom SO preuredili leseno šupo. Časi so se slabšali in ni bilo možnosti, da bi si lahko zgradili novo hišo. Težko je bilo prenašati vse te duševne stiske. "Izmed bratov in sester sem bil v največjo oporo staršem", je povedal gospod Franc, zato je oče z oporoko v bolnišnici posest na Brdu zapustil njemu. Posest po materi na Stari pošti pa so podedovali bratje in sestre. Po vrnitvi iz Srbije je sledila tudi agrarna reforma, ki je Kernikove skoraj povsem razlastila. Celotno posestvo po očetu in materi je obsegalo kar 186 ha zemeljske površine. Po nacionalizaciji pa je ostalo družini sprva 45 ha, kolikor je bil takratni zemljiški maksimum, pozneje, ko se je ta spremenil, pa še 10 ha manj. V mnogih borbah s takratnim neusmiljenim režimom sta bili v njihovem hlevu nekaj časa samo dve kravi. Gospod Franc se je tako kot njegovi bratje in sestre v svojem življenju posvetil tudi študiju. Študiral je gradbeništvo v Ljubljani, kjer je tudi absoiviral, vendar ni diplomiral. Veliko svojega znanja je posre- Franc Kersnik v pogovoru z Marto tavrič doval zlasti risanju raznih načrtov, urejanju domačije in posesti. Zaradi težkih preizkušenj in čuta do svoje družine se je raje posvetil reševanju mnogih problemov in nerešenih vprašanj domačije, saj ga je vseskozi zelo potrebovala in ga potrebuje še danes. Prepričal me je, da ima neomajen čut in odgovornost do svoje domačije, saj se še vedno bori za posest, na kateri je sadovnjak na Brdu, in posest, kjer veliko prahu takt) in drugače dviga kamnolom v Lukovici. Kaj se dogaja z njegovimi gozdovi, je dolga zgodba. Težkt) jo je strniti na takt) majhen košček papirja. Koliko je bilo pogovorov z državo, nepoštenih postopkov sečnje lesa, odvečnih stroškov z gozdnimi potmi, ki jih je moral plačati lastnik sam po vrnitvi gozdov ob osamosvojitvi Slovenije, se ne da kar tako opisati. Veseli ga vsaj tO, da v gozdovih zadnja tri leta poteka čistilna akcija, ki jo izvaja Gozdno gospodarstvo, Plačnik te akcije pa je država in tudi lastnik sam. Z občino Lukovica je sodelovanje zelo pozitivno. Projekt obnove zunanje fasade gradu financirata naša občina in država. Zelo pohvalno je, da obstaja takt) velik posluh za ohranitev kulturne dediščine. Gospod Franc je človek z. veliko energije. Tvorno deluje v pomladni stranki Nova Slovenija. Je zelo družaben in ima velikt) stikov z ljudmi. Dobro se razume s sorodniki, saj ga pogosto obiskujejo. Pred tremi leti je povabil vse potomce Janka Kersnika na rodbinsko srečanje. Povedal je, da je bilo srečanje zelo številčno, saj se ga je udeležilo kar 110 bližnjih in daljnih sorodnikov. Za vse je bil to nepozaben dogodek. Je človek, ki zna razumeti ljudi in vse dobro se mu z dobrim vrača. Hvaležen je svoji nečakinji, da mu pomaga v gospodinjstvu. Ni osamljen, saj je zaposlen s to 1 i k i m i stvarmi, da včasih primanjkuje časa. V prostem času rad fotografira in mizari. s srcem je velik ljubitelj narave in lovstva. Potrebuje ga domačija in tudi kraj. Njegovih modrih misli in idej, ki SO me spodbudile k razmišljanju, ne bom pozabila. Marta l.avrič ČEBELARJI IN NJIHOV CENTER (Nadaljevanje iz prejšnje številke) "Morda si me prej narobe razumel," pravi Niko, "prvi naš znani čebelarski teoretik je bil Anton Janša, ki je čebclaril na dunajskem dvoru. Glavar pa je njegovo knjigo prevedel v slovenščino in ji dodal svoja spoznanja, zato je za nas še bolj pomemben. Setlaj bo njegov doprsni kip domoval pod lipo, ki bo zasajena v njegovo čast." "V centru se bodo lahko vsi poučili o zgodovini čebelarstva, saj bosta v njem dve predavalnici, kjer bo mogoče spoznavati preteklost in se učiti za bodočnost" pristavi Tone. "V centru bo sedež Slovenske čebelarske zveze," pove Hine, ki je član gradbenega odbora. "Poleg tega si bo tti mogoče v živo Ogledati vsa čebelarska opravila, Tu bo tudi točilnica medu, poleg tega pa bodo na voljo razni izdelki, ki jih delo čebel omogot a. Tudi manjši gostinski objekt bo v tem slogu. Zaradi kvalitete našega medu bo obisk centra zanimiv tudi za tujce." Oglasi se Tone: "Škoda je le, da pridelamo premalt) medu, da bi bili poslovno zanimivi za zahodni trg. Prodaja v majhnih količinah, kakršne so pri nas, bo bolj promocijska. Količine, kakršne bi lahko ponudili na svetovnem trgu, ne moremo zagotavljati. Lahko pa bomo vedno S svojim medom ostali v svetovnem vrhu po kvaliteti.." Vse kaže, tla bomo s čebelarskim centrom dobili kar nekaj možnosti za predstavitev. Glas t) naši domovini bodo po-magale širiti čebele in naši čebelarji. Morda bo takt) tudi Lukovica dobila prcpo/.nav nejšo podobo. Pa se javi Niko: "Ze, Žel Ampak prej se bo naredilo še kar nekaj žuljev na naših rokah in lukenj v žepih. Veliko dela nas čaka tlo izgratlilve, pa tudi potem bomo morali vedno še kaj postoriti, da bo center tlosegel svoj namen." Seveda, delajo naj čebele in čebelarji, brenčali pa bodo turisti, ko bo tlelo končano, kdo se bt) hvalil, bomo pa slišali. V. G. 4500 sit 3s"~4/ 4000 sit tei, 01 /7234-3 Dragar Franc s.p., Krašnja 35, Lukovica JL. SREČANJE ZBOROV SENTVIDOV SLOVENIJE Pesem je zadonela, v nebo je hotela. Pesem je kot kruh, kot poZirek vode žejnemu, je tisti smisel v življenju, ki nas vsaj za trenutek iztrga neusmiljenemu primežu vsakdana. "Kdor poje rad, ostaja mlad," pravijo pevci in res je tako. To smo čutili pruv vsi pevci iz Šentvi-dov Slovenije, ki smo se v soboto, 21. aprila 2001, udeležili tretjega srečanja zborov iz. krajev, ki se ponašajo z imenom Sv. Vid in Šentvid. Letos smo se zbrali v Šentvidu pri Stični, kjer je tradicija petja doma že vrsto let. Le kdo ne pozna vsakoletnega pevskega tabora vseh slovenskih in zamejskih pevcev, ko se vsako leto v mesecu juniju združi več tisoč grl. Srečanje zborov iz Šentviclov je bilo številčno sicer res manjše, zato pa nič manj veselo in družabno. Prišli smo pevci iz Šentvida pri Ljubljani (2 zbora), Šentvida pri Planini, Šentvida pri Stični (2 zbora), Sv. Vida nad Cerknico in iz našega domačega Šentvida. Pevsko srečanje se je začelo ob 20.00 uri, pred tem pa so nas prijazni pevci iz Šentvida pri Stični popeljali na ogled okoliških znamenitosti: Stiškega samostana, Muljave in njihove domače cerkve Sv. Vida. Zaključili smo s skupno "himno Pa se sliš'", ob instrumentalni spremljavi in nastopu folklorne skupine iz Šentvida pri Stični. Veseli smo, da ta srečanja postajajo tradicionalna; prihodnje leto se dobimo v Šentvidu pri Ljubljani. Ime našega zbora pa ima zasluge, da se lahko udeležujemo tudi srečanja /.Porov Slovenije, ki v svojem imenu nosijo tudi "zvon". Tako se bomo 9. junija letos udeležili že tretjega srečanja zborov "zvonov Slovenije", ki smo ga poimenovali "Zvonariada". Zvonilo bo torej 9. junija na Muti na Koroškem. In seveda v domačem Šentvidu na let nem koncertu MePZ Šentviški zvon v petek, 18. maja 2001, ob 20.00 uri. Pridite in prisluhnite! Mojca S. 41. 0BM0CN0 SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V Lukovici je bil 30. marca prvi koncert pevskih zborov. Sodelovali so: Oktet Tosama, MPZ Janez Cerar Domžale, MPZ Lipa Trojane, MePZ DU Moravče, MePZ Šentviški zvon, DPZ KD Groblje, DPZ KD Tine Kos Moravče, MePZ KD Groblje in Komorni zbor Limbar. Vsak zbor je za-pel po tri pesmi, izvedbena kvaliteta je bila zelo različna. Pri nekaterih zborih je bila izbira pesmi prezahtevna za glasove, ki jih imajo. Po številu zborov sodeč, je veliko ljudi, ki s pesmijo bogatijo svoj in naš vsakdan. Šentviški zvon je najlepše zvene Tudi Trojanci niso kar tako Vseeno pa bi v marsikaterem zboru potrebovali nove pevske moči, Pa tudi nekateri dirigenti ne opazijo šibkosti glasov in zato vadijo prezahteven program. Sicer pa smo redki gledalci preživeli prijeten večer. Žalostno je bilo videti, da je bilo v dvorani več pevcev kot gledalcev. Verjetno je zato tako malo koncertov v Lukovici. 'Listi, ki smo lačni lakih dogodkov, pa si želimo, da bi prihajalo več poslušalcev na koncerte, saj bi se potem zagotovo našli tudi izvajalci, ki bi nam hoteli zapeti. V (.. n, TfV' Le sedežev je preveč praznih ODKRITOSRČNA LAŽNIVKA V LUKOVICI v gradu se je v podstrešni izbici mlade in zapeljive sobarice /godil zločin. Umorjen je bil grajski sluga. Primer je prevzel mlad in neizkušen preiskovalni sodnik. Kljub številnim /apetljajcm, lažnim pika njem, medsebojnim zapeljevanjem in obtoževanjem mu je navsezadnje le uspelo razkriti pravega morilca. To je le kratka vsebina zanimive gleda liške predstave Odkritosrčna la/.nivka, katero so uprizorili postavni fantje in dekleta Iz kulturnega društva Šentjakob in to na pomladni večer, 20. 4. 20(11 v Kulturnem do mu v Lukovici. To mlado amatersko skupino povezuje veselje do igranja že sedmo leto. Do sedaj so uspeli postavili na oder štiri gle- dališke predstave: Namišljeni zdravnik. Povabilo v grad. Dve nevesti In žalujoči ostali ter tokratno Odkritosrčno la/nivko. Dvorana v Lukovici je bila tokrat zopet "prevelika", saj je bilo gledalcev žal le slaba polovica. Kljub slabemu obisku pa so se glcdali.ščniki i/. Šentjakoba Zelo trudili, da bi na odru pričarali kar najbolj duhovite, komične In zapeljive prizore z upanjem, da bi nas obiskovaln' vsaj malo nasmejali in razvedrili. Sama igra |e bila precej zahtevna (vzeta je bila i/, francoskega okolja) In dolga kar debeli 2 uri. Vsa pohvala kulturnikom i/ Šentjakoba. Upamo lahko samo to, da niso odšli prehudo ra/o< .ir.ini in presenečeni nad obiskom sicer zelo lepega a ,-pogostokrat/ slabo obiskanega kulturnega hrama občine Lukovica. Marinka P. Prepričljiva »hudobna« mačeha SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV Člani kulturnega društva Jožef Virk /, Doba so gostovali v Lukovici Z znano pred' •tavo za otroke Sncguljčica in sedem Palčkov. Za tokratno uprizoritev jo je pri redil režiser predstave Miloš Slarbek. Domiselno se je izognil vsemu dolgo- yezenju, ki tolikokrat razvodeni Izvedbo. tudi kot povezovalec je domiselno vodil gledalce Od prizora do prizora. Koreograf ska zamisel je bila prav lako vredna posne "tanja. Mladi igralci so uspešno predstavili Pravljične osebe. Posebno lepo je prikaza Ba skrb divjih živali za dobro Sncguljčico. kljub lepoti je kraljica s svojim glasom dosegla, tla smo gledalci zlahka verjeli, da je hudobna. Skratka, predstava je bila res vredna ogleda. Edino, kar Izvajalcem lahko zamerimo, je neprimeren čas predstave. V poplavi raznih priredb gledaliških del smo zaradi pozne ure predvidevali, da gre tudi pri tej predstavi za nekakšno parodijo, in tU velja iskali vzrok za napol prazno dvorano. Za otroke bi morala bili prctlstava bolj zgodaj. Morila bi jo bilo dobro ponovili za nižjo stopnjo osnovne šole, čeravno smo tudi retlki odrasli gledalci uživali, še posebej ob domiselnih podrobnostih. Vsekakor zasluži celoten ansambel iskrene čestitke. V. G. 1 KADAR BARVE ZAŽIVIJO Bilo je na neki turistični kmetiji na Ki in iskem, ko smo s čebelarji pi ttovali p< I naši le|">i deželi. V prijetnem vzdušju, ki je ob takih potepih normalno, smo prepevali in plesali. Kar naenkrat sem dobil na mizo svojt) karikaturo. Drago, ki mu glasba in pesem žal nista mogla lepšali dneva, je s svojo skicirko sedel v kotu in prenašal naše podobe na papir. Potem je zmanjkalo papirja, on pa je svoje tlelo nadaljeval na vseh mogočih listih, ki SO se pojavljali ktlo ve od kod. Naša pesem je izzvenela, naši izrazi na njegovih listih pa so ostali. Ti i je bili I lani. Danes, t. maja, |ia smo imeli priliko prisostvovati odprtju njegove samostojne razstave v Modri galeriji v Domžalah. Z besedt) se z njim težje sporazumevam, v njegovih delih pa sem začutil polnost njegove duše. S sten so barve opevale hvalnico naravi. Ujete v okvire njegovih platen so govorile o spoznanjih, ki jih narava prinaša. Včasih mogočno raztegnjene, drugič zopet v detajle vživete barvne prelive doživljaš kot srečanje z. nečim, kar si videl, pa je izginilo, ker si pozabil gledati ž. dušo. Njegova tihožitja nas spominjajo na trenutke najglobljih intimnih doživetij, ko smo čutili dom, ko nam je srečo predstavljal že pogled na staro skodelico, ki se je, bog ve iz katerega razloga, znašla pred nami. Pod čopičem Draga Jermana barve zaživijo. Njihova ujetost na njegova platna pa izzove pri opazovalcu potrebo, da se vrača tja, kjer jih je on našel, da jih poiskuša zopet videti in doživeti, Razstava bo na ogled v maju in Zagotovo bo pot v Domžale lepša, če bomo vstopili v Modro galerijo, in se tatu srci ali s človekom, ki poje v barvah. Tisti portret izpred leta dni sem si Ogledal še enkrat. Spoznal sem, da Drago vidi več, kot bi mu povedal z besedami. Naš prostor in čas bo Živel v njegovih slikah še dolgo in ljudje, ki se nas ne bodo niti spominjali, bodo vedeli, tla smo živeli v lepem kraju. V. G. UMETNOSTNI KOTALKARJI TEKMOVALI V LUKOVICI ŠD Sokol je pod okriljem ŠD Piran v soboto, 21. 4. 2001, organiziral tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Nastopilo je 83 tekmovalcev, v večini iz Slovenije in dveh vabljenih klubov iz Italije, takt) nam je svoj prosti program predstavila aktualna svetovna prvakinja med mladinci, Italijanka Alice Baldan, ki v Sloveniji ni našla prave konkurence, in tudi tokrat OSVOJila prvt) mesto. /. lepimi rezultati se lahko pohvalijo tudi dekleta domačega kluba (ŠD Sokol), ki sicer nastopajo kot ŠD Piran. Končne uvrstitve SO sledeče: Med članicami je 3- mesto osvojila Andreja Ručman. Pri pionirkah "A" letnik 89/90 se je s I. mestom odlikovala Maxi Cerar, Petra Po-kovec pa je Osvojila 4. mesto. Mecl pionirkami "B" letnik 1992 je nastopila Mojca Svetek in osvojila 0. mesto. Pri pionirkah "C" letnik 1994 je osvojila 4. mesto Maša Taclič, 5. mesto Tjaša Kvas in 7. mesto Nika Babic. Mecl cicibankami letnik 1995 je na najvišjo stopnički) prvič na svoji športni poti stopila Patricija Matkovič in s I. mestom opozorila, cla je v prihodnje potrebno nanjo še kako računali, saj pravi, da je s prve stopničke razgled najlepši, v tej skupini je Matica Slabanja osvojila 5. mesto. Pri najmlajših tekmovalkah letnik 1996 je zmaga sicer odšla v Italijo, naša Pia Kvas Petič pa je osvojila 4. mesto. Tokrat sta slavili Patricija in Maxi, v bodoče pa želimo našim tekmovalkam, da skupaj s trenerji ga. Majo Škrlep in g. Petrom Brlečem osvojijo še več prvih mest, za prikazane nastope pa jim iskreno čestitamo. /a izvedbo tekmovanja gre zahvala vsem staršem, članom društva Sokol, ki nam je bila organizacija takšnega tek movanja do sobote popolna neznanka, vendar smo jo z odliko končali, Posebna zahvala gre tudi sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja, finančno ali materialno pomoč so nam omogočili: ROJ Urbanija - Lukovica, mizarstvo Hribar - Ihan, Elegance, Pevec, optika Škofic, slaščičarna l.enček, bar Mercedes, kemična čistilnica Mali,... Sokolko ISCG DOMŽALE AV T OJS O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale *E 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ B kategorije 4. 6. in 18. 6. 2001 ob 18. uri DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU ZA MLADE DO 12 LET V dvorani Sport plus v Ljubljani je v januarju potekalo državno prvenstvo v te nisu v kategoriji za mlade do 12 let. V tej kategoriji je nastopil tudi predstavnik TK RCU Urbanija iz Lukovice Mike Urbanija. Mike Urbanija se je izmed 70 tekmovalcev, kolikor se jih je prebilo čez kvalifikacije, uvrstil v glavno tekmovanje in po hudem in izenačenem boju izgubil v polli nalti z Aljažem Uednejem, 7:5 in 6:4. S tem dosežkom je izboljšal lanskoletni rezultat, kjer je izpadel že v šestnajstini tekmovanja. Poraz gre pripisati predvsem prehodu iz dvoročnega na enoročni beekend, kar so nasprotniki izkoriščali v svojo korist. V tekmah za državno prvenstvo je v skupnem seštevku med 140 igralci zasedel odlično drugo mesto. Kot teniški reprezeii tant pa se je že dvakrat udeležil priprav, in sicer v Mariboru in Ljubljani. Pohvali se lahko tudi z. dvema zmagama na teniških turnirjih z. mednarodno udeležbo Čestitamo! Mike Urbanija Iztok O. HOKEJSKI KLUB PREVOJE IN REPREZENTANCA SLOVENIJE PRAZNUJETA Letos mineva 34. leto od prve uradne listine o ustanovitvi M K P ali Hokejskega kluba Prevoje. Drsanje pa se je na pre-vojskih bajerjih in na poplavljenih travnikih ob Radomlji dogajalo Že pred drugo svetovno vojno. Okoli leta 1935 SO bile v naših krajih videne prve drsalke. Drsalke SO bile napravljene pri kovaču, hokejist si jih je pritrdil / usnjenimi jermeni na goj-/ai je, večina pa je bila v čevljih /. imenom kvedrovci, ki so imeli na podplatu nabite kovane žeblje, po katerih je drsel in tekal /a lesenim ploščkom. Hokejisti pa so /a to moško igro potrebovali še palico, ki so jo v bližnjem gozdu stesali po meri, vraščeno palico iz drena. Zato je k obvezni opremi sodila tudi sekirica. V povojnih letih se je oprema izpopolnila, tako da je imelo več posameznikov ze drsalke, ki so Se privile s posebnim ključem. Slaba stran teh drsalk je bila, da se je podplat gojzarjev pogosto odlepil ali kar odtrgal, Hokej na Prcvojah je ponovno postal popularen po svetovnem prvenstvu sku-pine A v novi hali Tivoli. Spomnim se, da sem kot najstnik takrat nosil zelen pulover z napisom Hokej 66, kar je bilo V listih časih redkost in ponos. Vsi na 1'revojah smo sanjali, da bi imeli svojo ekipo, in res se je rodila v letu 1967 z imenom HOKEJSKI KLUB PREVOJE. Prvi predsednik kluba je bil Silvo Andrejka, ki je bil hkrati v vlogi trenerja in igralca. Prva prijateljska tekma se je igrala Pod skalco v Kamniku in po tem dogodku so pričeli razmišljati o prepoznavnosti. Prva uiadna tekma z HDK Celje se še ni igrala z uradnimi dresi HKP. Kasneje smo za drese rumeno rdeče barve pripravili delovni večer v takratni klubski sobi KS Prevoje in zvijali štrene volne vsi člani in mladinci HKP. Tako je prve drese na stroju za pletenje spletla žena predsednika HKP. Po desetih letih na večno drugem mestu je HKP osvojili prvo mesto v Slovenski hokejski ligi. Ta uspeh nas je uvrstil v medrepubliško slovensko - hrvaško ligo. V njej smo igrali dve hokejski sezoni in nato izstopili iz nje zaradi visokih stroškov tekmovanja. Nekaj pa so prispevali navijači in iz Izkupička veselic, ki smo jih pripravljali člani HKP. Nekaj let smo nato igrali v slovenski hokejski ligi in po razpadu te nadaljevali v gorenjski hokejski ligi. Danes HKP uspešno vodi predsednik Tomaž Korošci v špijo duha, fizično vzdržljivost, disciplino in vrednote. S financiranjem š|X>rta hokejskega kluba so bile težave že v bivši občini Domžale. Sedaj imamo novo občino Lukovica in pričakovali je bilo, da bo sedaj to bolje urejeno, pa žal ni! Tako si največji KS v občini : Lukovica in Prevoje, ne moreta pohvaliti, da ob najštevilnejši populaciji mladih v občini s tega območja nudijo niti najmanjših pogojev za športne dejavnosti. Potrebujejo športna igrišča, rekreativne površine, t rim steze, se pravi prostore, kjer bi se shajali ali trenirali. Občina in krajevne skupnosti raje vlagajo sredstva v komunalne in asfaltne cestne projekte. Na mlade pa pozabljajo, saj se ne bi s tem prikupili svojim volivcem. Takšne odločitve odgovornih mlade neposredno vodijo v gostilne in na druga nezaželena pota. Ko vidimo mlade v lokalih in na skritih mestih, jih gledamo kol prestopnike, brezdelneže in nevzgojene otroke brez moralnih vrednot. Ne vprašamo pa se, ah smo kaj storili za njihov boljši razvoj iz. najstnika v zrelega človeka. Ustvarimo jim pogoje in možnosti, da pokažejo svojo nadarjenost in zagnanost v športu. V nedelji), 22. 4. 2001, so v počastitev 34. obletnice HKP priredili v športnem centru RCU v Lukovici državno prvenstvo v inlajn hokeju, katerega so se udeležili vsi najboljši klubi iz. Slovenije. Najprej so odigrali vse mladinske tekme, nato pa še članske. Člani HKP so pri-pravili manjšo razstavo o zgodovini hokeja HKP v gostišču RCU. Ta praznik HKP Prevoje sovpada z zmago hokejske reprezentance Slovenije v soboto, 21. 4. 2001, ki je zmagala v prvi B diviziji svetovnega hokeja. Ta zmaga nas je popeljala v prvo A skupino hokeja svela. Hokejske sanje mnogih generacij hokejistov v Sloveniji in tudi HK Prevoje so se uresničile. Naš reprezentant Bojan Zaje je |">rve hokejske korake pričel v HK Prevoje v pionirskih vrstah in nato z vztrajnimi treningi premagal vse ovire. Bojan Zaje je prvi predstavnik HK Prevoje, ki se je uvrstil v prvo A ligo svetovnega hokeja. Zato se z njim vred veselimo tudi sedanji in nekdanji člani HKP. Mladim hokejistom HK Prevoje naj bo Bojan vzor, da se je za dosego največjega cilja v hokeju vredno truditi in vztrajati. Danilo Kastelic Znidar Roman s.p. STAVBNO KLEPARSTVO IZOLATERSTVO ^(R0USTV(W Spodnje Prapneče 26, 1 225 Lukovica tel.: 723-53-63, GSM: 041 6B4-822 031/370-331 PRVOMAJSKI PRAZNIKI V PAKLENICI Preživeti prvomajske praznike v osrčju Velebita skupaj z največjimi alpinisti in športnimi plezalci je dogodek, ki v človeku ostane za vedno. Z domžalskim Alpinističnim odsekom (AO) smo med prvomajskimi prazniki dobesedno okupirali Kanjon Velike Paklenice. Tokrat smo se, kar tako za spremembo, odločili za pot skozi Kočevje. Vožnja do Hrvaške meje je potekala sorazmerno lahko in sproščeno z veliko smeha. No, vedno se kaj zaplete, in tudi tokrat ni šlo brez tega. Pred mejo sem ugotovil, da se moj nahrbtnik pelje v drugem avtomobilu, ki je seveda že čez mejo. Hvala bogu za mobitele in za to, da drug avto ni bil predaleč. Povzročili smo kar nekaj smeha med cariniki na obeh straneh, ko smo tekali čez mejo in si podajali dokumente. No, od tod naprej je šlo vse gladko, če odštejemo defekt na vodovodu in posledico - poplavo na cesti med Se-njem in Karlobagom. Še dobro, da smo previdno vozili saj bi se, v nasprotnem primeru, naša avantura lahko kaj klavrno končala. Nekje ob pol drugi uri zjutraj smo prispeli v Paklenieo. Odločili smo se za kampiranje v "Autocampu Nacionalni park", ki je prav gotovo najbolj urejen izmed petih autocampov, kolikor jih je v tem turističnem mestu. Obisk Paklenice med prvomajskimi prazniki je enak kot med glavno sezono, saj se v tem času tukaj zberejo "climberji" iz vse Evrope. "Delavnik" poteka tukaj sorazmerno zelo ustaljeno. Od 7. do 8. ure zajtrk, kompletiranje plezalne opreme, potem prevoz z avtom do kanjona ter celodnevno plezanje, zvečer povratek v camp, večerja in seveda sproščena za- bava do poznih ur z. izmenjavo mnenj o prcplez.anih smereh, detajlih v smereh, proučevanjem smeri za naslednji dan in še marsikaj drugega. Da smo se Domžalčani v Paklenici res odrezali, govori podatek o prcplez.anih 103 smereh (od 100 do 400 m dolge športno plezalne smeri različnih težavnosti od štirice do osmice). Posledica - načelnik AO Domžale nam je dolžan zaboj piva. Omenil bi še tO, da je bilo v tem času organizirano vsakoletno tekmovanje v hitrostnem plezanju dolgih smeri, na katerem je sodelovalo šest navez iz petih držav. Tako kot lani je zmagala slovenska naveza Silvo Karo - Marko Lukič, ki sta za smer Diagonalka potrebovala vsega 29 minut in 40 sekund (za plezanje te smeri z oceno VII+ potrebujejo vrhunski alpinisti oz. športni plezalci od 4 do 5 ur). Drugo mesto je osvojila hrvaška naveza tretje pa poljska. Več o plezanju v Paklenici si lahko preberete na spletnih straneh h 11 p:// www.ad-peejak.si/ao/pakla01.htm. Iztok O. Nekateri pridelujejo zemljo To gre Matjažu dobro od rok Rešitve iz prejšnje križanke: Vodoravno: Ahilova peta, Sava Dolinka, Iran, I.uksor, Nana. ani. one, dm, prior, ebola, NH, Zli, STARA POŠTA, ca, mak, atrij, Mala Dolina, loj, Irak, operater, Tam, Našo, rok, Tito, Rania, Amor, al, AP, matador, Ava, OAS, metal, ni, arni, Anka, Matic, l'icko, I. S., pir, narek, udarnik, Oja, Anera, Ji, tin MORDA TUDI VI NISTE VEDELI Da je v Ljubljani pomanjkanje parkirnega prostora, vemo vsi, da pa ima naše glavno mesto pred kratkim odprt parkirni prostor na Vilharjevi ulici, verjetno še ne veste prav vsi. V nadaljevanju bom opisala dogodek, ki je bil še kako poučen tudi zame, verjamem, da bo tudi za marsikoga od vas, pametni in vsevedni ta prispevek preskočite. Torej, ko se pripeljem na Vilharjevo, se mi usta razlezejo tja do ušes, ko zagledam skoraj prazen parkirni prostor in veselo zavijena proti njemu. Ustavi me zapornica, no, s pritiskom na gumb poleg nje se odpre in že parkiram. Peš se napotim proti podvozu železniške postaje, a ustavi me glasno prerekanje dveh voznikov, ki želita s parkirnega prostora in se zapornica s pritiskom na gumb ne odpre. Prisluhnila sem njunemu modrovanju, tudi kakšna kletvica seje slišala. Nikjer odgovorne žive duše, ki bi pojasnila zadevo. Kot naročeno sta prišla mimo dva policaja in poprosili so ju za pomoč, A glej ga šmenta, eden od policajev modro dogovori, lijn. že včeraj me je nekdo spraševal, kako to gre, pa nisem znal pojasnili, ker tudi jaz ne vem (to je res, to ni zgodbica za dobro voljo). K sreči se je od nekje le vzel mojster tega parkirnega prostora, ki nas je vse navzoče vprašal, če ne znamo brati, saj vse piše (verjetno res kje, toda še precej nas je, ki tega nismo opazili) in parkirišče je lako opremljeno že deset dni. tilede na lo, da sem tudi jaz malo kasneje morala s tega parkirnega prostora, sem se pridno pridružila majhni četici, ki jo je popeljal k avtomatski blagajni, nas poučil, kje moramo vstaviti parkirni listek, tla nas bo blagajna registrirala in odčitala znesek plačila. Nato je potrebno nakrmili blagajno se s plačilom, ki nam ga le odčitala (pazite, tla boste imeli slolake ali dveslotake). Računa pa blagajna ni hotela izstaviti, vendar nas je mož potolažil, češ sedaj sem jaz tukaj in sem videl, da ste plačali in če se zapornica ne bo odprla, bom jaz, pomagal s ključem, vidile. lako, morda sem s to zgodbo koga rešila iz zadrege, ko bo parkiral na novem, sodobnem parkirišču in vam parkirni mož ne bo pri roki, da bi pojasnjeval zadevo. Milena Bradač 27 MeroriffA Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu JUL0TJ organiziralo 10-dnevno zdravstveno letovanje osnovnošolskih otrok v dveh Izmenah, in sicer: I. izmena (16, julija - II. izmena 16. julija 16. julija 2001 26. julija 2001 Cena letovanja je 26.000,00 SIT, ki jo lahko starši plačajo v treh obrokih (prvi obrok plačajo starši ob |irijavi). Prednostne prijave imajo šole, ki jim po razrezu števila otrok pripada. Starši otrok dobijo prijavnico in obrazec o zdravstvenem jiregledu otroka v svetovalni službi osnovnih šol. Prijavnico izpolnite, opravite zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi obrazec) in jo oseb no dostavite v pisarno OZ RK dom ŽALE, LJUBLJANSKA 34, 1. nadstropje (stari dom upoki ijencev v Stobu oz. na dvorišču Radia IIIT), vsako sredo od h. do 12. in od 14. do 17. ure popoldan. Starši, ki ne morejo plačati letova nja, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo Domžale ter vložijo vlogo Za pomoč pri plačilu letovanja. informacije na telefon: 7292333 OZ K K DOMŽALE POVABILO Vse člane in članice Društva izgnancev Domžale vabimo na osrednjo slovesnost ob DNEVU IZGNANCEV ki bo v sredo, 6. junija 2001, ob 15. uri v Mostecu. Društvo zagotavlja brezplačni prevoz Z avteibusc>tn, in sicer: Ob 13-30 uri z avtobusne postaje v Moravčah Ob 13.30 uri z. avtobusne postaje v Blage ivici. Avtobusa bosta ustavljala na vseh pc istajah, Pridružite se nam! Društvo izgnancev Domžale SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE LUKOVICA Obveščamo vas, da se bodo na podlagi Zakona o dimnikarski službi ter v smislu povečanja protipožarne zaščite v času od 1. 6.-30. 9. 2001 na področju občine Lukovica vršili redni kontrolni pregledi kurilnih in dimovodnih naprav (|~>o po-trebi se bo opravilo čiščenje). Prvi taki pregledi so se opravljali v letu 1998, rezultati so bili zadovoljivi, saj ni prišlo do nobenega požara zaradi kurilnih oz. dimovodnih naprav. Redne kontrolne preglede bo opravljalo DIMNIKARSTVO Tkalec Alojz sap., Šentvid 45, 1225 Lukovica, tel. 01/7235-519. Dimnikarstvo Tkalec Alojz. s.p. lliia liha. praznu jv /Hislala. ko vzel od lltljlt .si slan,, V srcu bolečina je ostala. ki prenehala ne bo. V SPOMIN FRANC PETERKA Iz Šentvida pri Lukovici Drugega junija 2001 mineva žalostno leto, odkar te ni. Odšel si k večnemu počitku, kjer ni bolečin in žalosti. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Veronika in hčerka Mojca NOVO VEDEŽEVANJE V LITIJI OD 9. DO 17. URE. Lahko pridete osebno ali nas pokličite po telefonu; če želite, Vam naredimo osebni horoskop. Oglasite se na številko: 01 8990 258. A VE LE Vbokokvulitrini program vru\(:y}v. pnUnlva STOLGARDEN STOL BOLERO - 2.290 SIT MIZA CARMEN premer 95 cm - 9-900 SIT I HLADILNA TORBA 27 litrov - 2.190 SIT PLASTIČNE POSODE v treh barvah - 590 SIT Na voljo so tudi stoli in mize nižje kakovosti po ugodnih cenah. ■S ZABOJ ZA IGRAČE 80 litrov - 3-590 SIT ZABOJ ZA IGRAČE 60 litrov - 2.790 SIT c Prodajni šotor bo na ploščadi Blagovnice VELE Domžale do konca avgusta ^ Prodaja koles, vrtnega programa, opreme za kampiranje in razprodaja opuščenih programov gospodinjskih potrebščin. a> > Ponudba velja do 30. maja 2001 Izdelki iz ponudbe so naprodaj v Blagovnici \ li i Dom/alf - Mestni trg l. Domžale Tel.; 7218-100