Političen list za slovenski narod f» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • gld.. ta en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspediaija v „KatoI. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 26. januvarija 1893 Sabcu so se pretepali radikalci in liberalci pri volitvah. Trije so bili ubiti. Liberalci so zmagali in liberalci imajo vlado. I no — domovina je rešena! Da izkorišča liberalna vlada svojo moč, se vidi odtod, da je mej 750 občinami, koder so se za njenega bašibozuštva vršile volitve, 700 jih zmagalo za liberalce. Mej 1200 občinami jih imajo sedaj radikalci in naprednjaki 300. Te resnice se nam Biloma Vibujajo v spominu, ko prebiramo vse tisto bombastično pisarjeuje o spravi bivšega kralja srbskega Milana in Nataljje, njegove soproge. Vender ni temu, da je obiskal Milan Natalijo v Biaricu pripisovati — od sile pomena ! In to nam je dosti ime: Milan. Takih kraljev — Bog varuj vse države in državice od severnega do, južnega ledeuega morja. Malo da ni uničil Srbije s svojimi deli in s svojim — vzgledom; v veselje vsem poštenjakom je odstopil, ločil se je od svoje soproge, prodal svoja prav«, lahkoživno zabil nekaj časa in še več denarja — v tujini in sedaj — se spravlja! Zdi se nam pa, da mu je do pokore še jako daleč. Jedino, kar nas veseli, je možnost, da se sedaj morebiti kraljevi materi vrne njeno sveto materino pravo in da bo zopet lahko občevala s svojim sinom. Ristic bo moral odnehati — materi. Celo v Srbiji so spoznali, da je kralju Ireba matere in da je veliko zlo za Srbijo, ker so mu jo vzeli. Pomir-jenje Milana z Natalijo je prvi korak, da se to popravi. S tem se pa še ne bo popravilo vse. Zapadni liberalizem je tudi v Srbiji uničit pravo omiko in pravo svobodo; dokler se bodo v tem obziru opičili po nas, bodo ostali vedno borne sluge sebičnemu koristolovju drugih večjih liberalnih držav — na zunaj, dasi nebotični šovinisti — doma! Tudi jugoslovanske vzajemnosti v teh razmerah nikdar ne bo! Zato je treba pred vsem jedino rešilne krščanske podlage ! Liga + 3. Milanova sprava. Otroci, ki se igrajo .velike", zdč se vse te d^občkine državice na Balkanu. In igrajo se slabo! ^d zapadne Evrope so se naučili pred vsem — liberalizma ia brezznačajnosti v javnem življenju; cinična brezbožuost iu pozakonjena nenravnost sta se kazala kot prvi plodovi z večine z .nemško kulturo" posejanih balkanskih tal. Solovjev zatrjuje v svojem znamenitem delu .Istorija Teokracii", da je mej Srbi in Bolgari vse mlajše izobraženstvo brez-verno in da v Rumuniji ni bolje, je pač najložje izprevideti iz tega, da je minister bogočastja in pro-svete se javno priznaval za — ateista. Svojih vzhodnih posebnostij, v koliker so slabe pa s tem, da se slabo od zapada sprejeli, niso odložili. In tako je doli mej narodiči, katerih vsak sanjari o .veliki Rumuniji" in o „veliki Gfški" in o .veliki Srbiji" in o .veliki Bolgariji" v resnici. — Bog pomagaj! N a j i v n i separatizem, nezdravo veliko-umje in vnemarnost za vsako resno delo ne more tvoriti državic — veliuih! Zato pp so posledice tistega brezsmiselnega sanjarjenja o Bog ve kakšnih kulturnih poslanstvih tistih državic — jako malo podobne — kulturnim ! Rumu ni trdijo, da imajo jedino pravico razširjevati luč prosvete kot potomci — starih Rimljanov; Grki se zopet z vso resnostjo pozivljejo na svoje prednike, Srbi pa na svoje — carstvo. In vender vsi ti pritlikavski dediči slavnih imen razven imena nimajo ničesar. Društveno in politično življenje je povsod strašno pokvarjeno. Stranke, gospodarijo z brezobzirno sebičnostjo. Propadi država, samo ujim bodi dobro! Zato trdimo o vseh balkanskih državah to, kar trdi vtorkov Obzor o Srbiji, da je namreč vse njihovo politično življenje samo osebno sovraštvo, pomnoženo z orijentalizmom. Saj nam ravno sedaj javljajo listi, kakor se pobijajo Srbi mej seboj samo iz straukarskega, osebnega sovraštva. V Smederevu, Cačku, Jagodini in Slovenski liberalci in loža Tisek. Moč tiska je znana framasonom. Ze od svojega začetka si prizadeva ta družba, spraviti tisek v svojo oblast in z brezbožnimi in nemoralnimi listi in knjigami pripraviti ljudi ob vero iu poštenje. Brez enciklopedistov, ki so bih od prvega do zadnjega framasoni in so v svojih spisih rušili obstoječi državni, socijalni in verski red, bi težko prišlo do francoske revolucije. A tudi z revolucijo še ni bilo končano njihovo pogubno delo, marveč od tedaj so le še bolj predrzno in očitno razširjali svoja načela s pomočjo tisk» in delovali na to, da so vse večje liste in literarna podjetja spravili v svojo oblast. V tem oziru označuje Le o Taks i 1 kaj dobro tripične brate z besedami: .Kamor postavi framasonstvo svojo nogo, prikaže se tudi liberalen in nemoralen tisek." Okrožnica laškega velikega orijenta pa trdi: .Blažene ideje framasonstva se razširjajo najlažje po tisku iu društvih." V katekizmu kadošev je pa vsebina četrte obljube: .Vsestransko razširjenje liberalnih nazorov, kar se najlažje stori s pomočio tiska." (L. T., II., 301.) Bratje . • . so to obljubo tudi dejanjsko izvrševali in je še izvršujejo. V koliko tisoč iitisih zastruplja ljudi zloglasna lipska „ G a r t e n la u b e ki je popolnoma v rokah fra-masonskih in katere glavni namen je, delati pot framasonskim načelom v krščanske hiše! In koliko je tega lista tudi v izobraženih družinah slovenskih ! Koliko zla, koliko materijalmh nezgod, verske in moralne spridenosti so provzročili med avstrijskimi narodi že dunajski framasonsko - židovski listi, kakor so .N. Fr. Pr.", oba „Tagblatt-a" itd. Da se meščanstvo in posebno da so se višji krogi odtujili krščanstvu in se vrgli v naročje materijalizmu, to je večinoma zasluga imenovanih listov. Opozorim sarja. Če prav je sprejel puško, do tedaj njegovo najljubšo družico, iz rok oblasti kot neprijetno breme, ter iskal v vročem boju le smrti, jedine rešiteljice iz njegovega usodnega stanja, sklenilo je dobrotno nebo uprav nasprotno. Puška, ki ga je zvodila na strmo pot zla in hudobije, da je že sk^ro strmoglavil v brezno gotove pogube, n?j ga privede zopet na pravo stezo vrlin in poštenja. Ne smrti, marveč dan novega življenja naj mu zašije iz vročega boja! Polegel je bojni vihar; solnce je zopet gledalo na pijemoutske ravnine in gorice. Toda žalosten prizor je bil to! Polje je bilo pomandrano, hiše požgane in zi-dovje porušeno. Sredi polja so se dvigali dolgi grobi, v katerih so spali neizdramno spanje hrabri vojaki, katerim je svetila sablja zadnjp luč, katerim je pčl boben mrtvaško pesem. A mnogo jih je še trpelo in ječalo v veliki hiši britkosti in bolečip, v veronski bolnišnici. Med temi je bil tudi Gozdarjev Janez. Toda ni se jezil, da mu je prizanesla smrt, marveč voljno trpel ter srčno hrepenel, da bi mogel videti še svoje stariše, ali vsaj svojo mater še živo. Di bi se nekoliko umiril ter oveselil svoje stariše, pisal je z Laškega V Doselje. (Konec sledi.) vseh drugih italijanskih mest že zaplapolala troboj-nica mlade Italije, katere vojsko je vodil mladi Karol Albert, polu nade in upa, v boj zoper Avstrijce. Divuo je pri plavalo 6. maja 1848. leta zlato solnce izza gora ter posvetilo na lepo Lombardijo. Veselo je je pozdravila narava, in drobne cvetiee, ki so komaj razvile svoje popje, , obračale so s kristali nakičeue čašice proti njem, kakor da bi mu želele dobro jutro. Skrjanec se je pa vrtil visoko v zraku, iu slavospeval svojemu stvarniku, drobeč jutranjo pesmico. Sicer je še vladala globoka tišina, in lahke meglice, ki so legle čez Uoč po vinogradih, so se topile v prvih žarkih mladega solnca. Toda kmalu se je zastrlo nebo nad Verono in sosednim gričem sv. Lucije s črno - sivimi oblaki. Bobnelo je, da se je pretresala zemlja. Sedaj pa sedaj se je prikradel skozi gosto meglo žareč blisk, in namesto škrjančeve pesmice se je čul vik in krik — kakor besnečih in umirajočih, žvenket in brenket orožja, — ropot in topot vozov in konjskih kopit, — vmes so pa zaorili harmonični zvoki vojne glasbe. — Bili so tedaj Avstrijci * Italijani krvavo bitko pri ar. Luciji. Tedaj je rabil tudi Gozdarjev sin bojno orožie prvič v pravi smoter, da je branil domovino in ce- LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) (Dalje.J : y Take misli so se Janezu podile po glavi. Obup in kesanje, žalost in nekdanja drznost sta se mu bojevali v srcu, da je bilo njegovo dušno stanje zel6 žalostno ter podobno obrastenemu gozdu, po katerem hrumi silen vihar, ki lomi in kolje drevesa vse vprek. — Le uekatera se mu upogibljejo, pa zopet vstajajo ter kljubujejo njegovim navalom. Krog in krog je vstajala probujena narava iz zimskega spauja, zakaj stopali so že po lepi italski ravnini. — Lepa spomlad je polnila marsikatero srce z novimi nadejami in krasuimi upi, le Jauez ni želel, ni upal druzega, kakor smrt. VIII. Avstrijske čete so bile v Italiji po vstaji v Milanu in po odpadu Benetk v zelo nevarnem stanju. Mnogo posadk je bilo obkoljenih od vstajnikov tako, da se je bilo bati, da bode vojska razkosana in popolnoma premagana. Le Mantua in Verona sta bili ie v Radeckega rokah, v tem ko je na stolpih že na izjavo Orly-jevo, katera je bila že prej navedena. Pri nas Slovencih so vresničevanje takih načel in njibovo razširjanje prevzeli naši liberalci. »Slov. Narod" služi že od svojega početka liberalnim nazorom; od framasonskih listov drugih narodov se loči skoro le po jeziku, dnh je pa povsod eden in isti — duh framasonski, sovražen avtoriteti, sovražen posebno eerkvi in duhovščini. To je ona rudeča nit, ki vodi skozi vse letnike, le da se včasih bolj, včasih manj določno in jasno pokaže. Popolnoma zatajil ni »Slov. Narod"1 tega duha še nikdar. Da se pa ta duh posebno zadnje čase kaže v vsej svoji nagoti, spoznati je nekoliko že iz citatov, izcrpljenih iz tega lista v pričujočem spisu. V enakem dnhu je govoril »Slovan", enako piše njegov sin »Slovanski Svet" in njegovi »ljubi sestri" »Edinost" in »Nova Soča" zadnja pa le bolj prikrito in hinavsko. Da bi se spodkopala tla vrlo se procvitajočemu katoliškemu »Domoljubu", izlegla je »Narodna tiskarna" nov, po obliki podoben, po duhu popolnoma nasproten list za priprosto ljudstvo, kateremu so njegovi botri dali ime »Rodoljub". Liist, kateri napada najdražje in najsvetejše svetinje narodove, list, ki mu s svojimi napadi na duhovščino hoče spodkopati steber, na katerem sloni cerkev Kristusova — ker brez duhovščine ni cerkve — list, ki na ta način koplje narodu verski, moralen in tudi materijalen grob — kjer namreč opeša ali še cel6 popolnoma zgine vera, pogine tudi narod — tak .list se pač ne more imenovati „Rodoljub". Ta naslov so dali liberalnemu listu najbrže tudi zato, ker se skoro enako glasi s katoliškim listom »Domoljubom" in bi se zato utegnil kdo vjeti in se po zmoti namesto katoliškega prijatelja naročiti liberalnega sovražnika. Sploh pa moramo reči, da je .Rodoljub" vreden sin svojega očeta »Slov. Naroda". Na njem vidimo spolnjen pregovor: „Jabelko ne pade daleč od drevesa", in pa: »Kar mačka rodi, miši lovi." Komaj da je pomolil iz plenic svojo glavico, že priduša duhovnike in škofe, da odletavajo iskre na vse strani I Izmed leposlovnih listov omenim dunajski in ljubljanski »Zvon*, katera sta vtihotapila med Slovence materijalizem, panteizem in pesimizem in tako spodkopavala krščanstvo. Zvonec v razširjanju teh protikrščanskih načel sta nosila Stritar in dr. Tavčar. Da se ni treba spuščati v podrobnosti, opozorim na dotične izvrstne članke v »Rimskem Katoliku". Jednako so na Primorskem z novim letom proti novemu katol. »Primorskemu listu" ustanovili liberalci kar dva nasprotna lista za ljudstvo: »Primorca" in »Novičarja" v Trstu, ki seveda sedaj v pričetku ne kažeta svojih rožičkov, a jih bodeta pokazala, kedar bo potreba. To pa moramo omeniti, da je razširjenje takih protikrščanskih naukov med Slovenci, kakor so materijalizem in panteizem, nov dokaz sorodstva med našimi liberalci in framasoni. O ma-terijalizmu in panteizmn v framasonstvu dobiš dovolj podatkov v celem drugem zvezku Taksilovih »tripičnih bratov". Tako pravi ta poznavatelj te surivne družbe na str : 148 »Lože se pečajo večinoma s politiko, kapiteljni s panteizmom, areopagi so pa v svojih obredih naravnost satanski. Najprej je treba pomesti s panteizmom in materi j a I i z m o m zadnje krščanske ostanke in srca, in prostor napraviti novi veri, da more nastopiti novo bogočastje, — bogočastje satanovo." Pri framasonih zavzema namreč satan mesto krščanskega Boga, katerega so zavrgli. (L. T. 149, obred kadošev 159 in molitve na čast satann str. 159.) Seveda to zadnje, namreč da je naposled vse framasonstvo le cerkev satanova, se proti n e u d o m skriva, ker more si misliti, da le malo je ljudi na svetu, ki bi zavrgli krščanskega Boga in hoteli satana posaditi na njegov prestol in mu zažigati kadilo. Da se vrnemo nazaj k tisku in našim liberalcem, vprašamo: kakšen namen imajo naši liberalni listi v prvi vrsti? Morda boj za narodnost? Da jim je narodnost vedno na jetiku, je sicer znano, a iz njihovega pisarenja se brez težave spozna, da jim je glavni namen: boj zoper cerkev, boj zoper duhovščino. Kakor se je ustanovil „R o d o 1 j u b" z namenom pobijati vpliv »Domoljuba*, enako se je osnovalo »Slovensko društvo" zoper »Katoliško politično društvo", „ torej boj z vsemi sredstvi"! S koliko nejevoljo spremljajo naši liberalci rast in razširjanje katoliških tiskarskih in društvenih podjetij, je znano iz njihovega zabavljanja, ki si vč|sih poišče dnška v »Slov. Narodu". (Primeri »Slov. Narod" 18. okt.) »Stiskavna društva" itd. so priimki, s katerim je pitajo »Katol. tiskovna društva". Kdo ne vidi v vsem tem framasonsk« taktike in framasonskega duha I Politični preg-ied. V Ljubljani, 26. januvarija. Prememba deželnega šolskega zakona na štajerskem. Štajerski liberalci se že dolgo ubijajo glave, kako bi si dobili večji vpliv v šoli. Posebno jim ni po volji, da krajni šolski svčti ne-čejo vedno plesati po liberalni piščalki in da v okrajnih šolskih svetih ima tndi duhovščina vplivno besedo. Deželni odbor sedaj izdeluje načrt novega zakona o nadzorovanju šol, po katerem bi se krajni šolski sveti ponižali jedino v izvrševalne organe deželnega in okrajnih šolskih svetov. Število okrajnih šolskih svetov bi se nekoliko skrčilo. Sedaj je okrajni šolski svet v vsakem sodnijekem okraju, v bodoče bi bil le pri vsakem okrajnem glavarstvu. Iz okrajnih šolskih svetov bi se pa kolikor je le moč izrinila duhovščina. Vsekako smemo reči, da je ta načrt zakona posebno naperjen proti Slovencem na Spodnjem Štajerskem. Krajni šolski sveti in pa duhovščina v okrajnih šolskih svetih branijo praviee našega naroda, kar seveda graški gospodi ne ugaja ' in bi zatorej jima radi vseli ves vpliv. Pričakujemo j pa, da deželni zbor ne bode vsprejel tacega zakona, j ker bodo tudi nekatere nemške stranke proti njemu \ imele pomisleke. Tako poleg konservativcev tudi j kmetska stranka ne nore biti zanj, ker kmetu ne pušča druge pravice, kakor molčati in plačevati. Ce ; bode pa vsprejet, nadejamo se, da ga vlada ne pred- i loži cesarjn v potrjenje. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Tr- • govinska zbornica v Spljetu je sklenila, da se bode i odslej v svojem uradnem poslovanju posluževala je- ! dino hrvaščine. Zaradi tega sklepa je predsednik j Gattulinich odstopil in je dosedanji podpredsednik | Morpurgo bil voljen predsednikom. Proslavljenje revolucije v šoli. V kal-vinski šoli v Debrečinu na Ogerskem se že več let proslavlja 15. marec 1848. leta, ko se je bila začela vstaja na Ogerskem. Pri tej priliki se šolski mladini za vzgled postavljajo puntarski junaki. Letos se je celo sklenilo, da se bode odslej ta dan v tej šoli proslavljal slednje leto. Kakega duha bodo otroci vzgojeni v taki šoli, v kateri se revolucija na- j ravnost proslavlja, si lahko mislimo. Francoska zbornica. V francoski zbornici i se te dni razpravlja budget bogočastja. Od radi- ! kalne stranke se je pri tej priliki zopet obnovila j zahteva, da se odpravi veleposlaništvo pri Vatikana. ! Minister vnanjih stvarij se je pa z vso odločnostjo i potegnil za to, da to poslaništvo še nadalje ostane, i Poslanec Ville se je spodtikal nad tem, da je vlada j tako hitro imenovala škofa za Moulins, ko vendar i ta Škofija ni omenjena v konkordatu. Učni minister \ mu je odgovoril, da bi se mislilo, da na Franeoskem j ni sposobnih duhovnikov, ko bi se imenovanje od- i lašalo. Monsignor Houlst je vlado prijemal, da je i več duhovnikom UBtavila plače. Minister se je izgovarjal, da 8e je plača ustavila še le 1217 duhovnikom, kar je pa bilo potrebno, ker so zlorabili svojo službo v to, da so vplivali na volitve. Piou je pojasnil, da se je v odseku govorilo o tem, da se odpravi 32 škofij od 87, in vsi generalni vikarji. 552 kantonskih župnikov, 7000 vikarjev in vsi pomožni župniki. Število duhovščine bi se po tem takem pomanjšalo s 40.000 na 3000, troški za bogočastje pa s 43 na 3 milijone. Odsek je v načelu tako ponižanje vsprejel, ali za takojšnjo izvršitev se ni upal izreči. Govornik je naglašal, da so se vse škofije ^snovale na podlagi zakonov in se ne morejo kar tako odpravljati. Italija. Znano je, da so francoski listi obdolžili generala Menebreo, da je kot veleposlanik v Parizu tudi nekaj dobil od panamskih denarjev. General je sedaj senator in je torej pozval senat, da začne preiskavo proti njemu in potem razsodi, če je vreden, da še ostane v senatu. V panamski državi so roparji napali sinu angleškega poslanika. Vlada je poslaniku že obljubila zadoščenje. Iz tega napada so pa nekateri listi že bili napravili celo zaroto proti angleškemu poslaništvu. V resnici pa vsa stvar nema nobenega političnega pomena. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 23. januvarija. (Dalje.) Nadalje mestni odbornik Hribar poroča o proračunu mestnega vodovoda. Potrebščina iznaša 46.891 gld., pokritje pa 48.680 gld., prebitka je torej 1788 gld., kateri se zapiše v korist mestnih zakladov. Poročevalec nasvetnje, da se proračun odobri in da vodovodni paznik Eduard Gross-m a n n stori službeuo obljubo, ne da bi se zaradi tega stalno nastavil. V glavni razpravi graja mestni odbornik Š t ru-kelj, da je premog po 108 gld. za vagon predrag, čeravno je fonsdorfski. Tudi olje je predrago po 26 kr., ko se tu dobiva po 211/, kr. Poročevalec mestai odboroik Hribar naglaš«, da se je pri premogovi ceni računilo tudi dova-žanje z južnega kolodvora v Kleče. Olja se je res porabilo mnogo, a to se ni prej vedelo, da se potrebuje toliko olja pri stroju naročenem iz Busto-nove tovarne v Pragi. Pri drugem stroju, kateri se je sedaj umestil pri vodovoda v Klečah, tega ne bode potreba. Mestni odbornik R a v n i h a r opomni, da je ljubljansko prebivalstvo sicer jako hvaležno mestni upravi za uvedenje vodovoda, a jako draga je ta naprava. Pravil mu je meščau-bišuik, ki porabi na dau le liter vode, da mora zato plačevati na leto 70 gld., tako, da ga velja liter vode do 20 kr. Hišni posestniki ljubljanski investovali so do pol milijona goldinarjev, da so vpeljali vodovod v svoje hiše. Drugo je, da se navrtanje tako visoko računiT popravo pip, ako se le nekoliko pokvarijo, cel6 do 5 gld. Nekateri hišni gospodarji pa le ne marajo vpeljati vodovoda, in stranke, ki stanujejo v njih hišah, hodijo po vodo v sosedne hiše, kjer so hišni gospodarji vpeljali vodovod z velikimi troški. Mestni magistrat naj bi silil, da storč svojo dolžnost. Mestni odbornik Ter ček tudi toži, kako drago računijo inštalaterji vodovoda najmanjše poprave. Zupan G r a s s e 1 i i odvrne, da se bodo v kratkem po vodovodnem upraviteljstvu sklicali VBi inštalaterji ljubljanski, katerih je dosedaj šest. Upraviteljstvu bode inštalaterjem določilo eeno za njih dela. Da bi mestni magistrat silil hišne gospodarje, ki nočejo vpeljati vodovoda v svoje hiše, za to pa nima sredstev. Hišni gospodar mora plačati vodarino brez ozira, ali je vpeljal vodovod, ali ne; pravice pa nima, tirjati vodarinsko naklado od svojih najemnikov, če ni vodovoda uvedel v hiše. Torej morajo le hišne stranke siliti gospodarje, da uved6-vodovod, hišni gospodarji pa, h katerim hodijo stranke it druzih hiš po vodo, pa se jih najložje znebi, ako njim prepovedi, vodo jemati iz njib vodovoda. Ko so o tej zadevi govorili še mestni odborniki Kune, Gogola in Subie, oglasi se za besedo poročevalec mestni odbornik Hribar, kateri omeni, da se je računilo navrtanje glavnih cevij za vpeljavo vodovoda v hiše jednako, ali so bile oevi blizu, ali bolj oddaljene, ima uzrok v tem, da se je postopalo napram vsem hišnikom jednako. Odslej pa bode vzelo vodovodno upraviteljstvo vsa dela za vodovod samo v roke, da ne bodo vodovodni inštalaterji ra-čunili, kakor bi hoteli, nego kakor jim bode pred-pisavalo vodovodno ravnateljstvo. Kar se tiče tožbe zaradi draginje del za na-vrtavanje glavnih cevij, je morda opravičena; izvrševalo se je na mestni račun vodovoda, in ako je kaj dobička pri delu, gotovo bode v korist le mestni blagajniei. Gotovo pa je bil namen, v mestni režiji izvrševati to delo ceneje, kakor če bi ga izvrševali privatni podjetniki. Pri glasovanju sprejmeta se oba predloga vodovodnega odseka, kakor smo ju začetkom navedli. _(Dalje »ledi.)__ Socijalne stvari. Krščansko socijalno delavsko dmštvo. Z Dunaja se nam poroča: Socijalitem se tudi na Dunaju širi vedno bolj. Zadnji krajear nese marsikak delavec k socialističnemu shodu. Tudi delavke »tovari-šice" udeležujejo se teh shodov pridno. Minčesterska produkcija izkorišča delavca, ki potem v soeijalizmu išče pomoči, pri volitvah pa su zatekajo liberalci k socijalistom, da jim ti pomagajo proti »Črni reakciji*. Tako je liberalizem trdna podpora soeijalizmu. Kakor pa so se nemški socijalisti začeli prepirati mej seboj, tako tndi dunajski. Na Nemškem pokazal ie berolinski shod, kako si „voditelji" preskrbujejo mastne dohodke, a za delavce imajo samo fraze. Na Dunaju je slično. »Voditelji" dobivajo za svoje rduševuo delo" (vrejevaoje listov itd.) dobre plače, delavec pa se naslajaj z njihovimi duševnimi plodovi. Ločili so se torej tudi tu v »mlade" in „stare". Največ|i vpliv pa imajo tudi pri dunajskih socija-listih židje Te razmere odprle so mnogim delavcem oči. Od krščanske strani se do sedaj, žal, niso zadostno ozirali na organizacijo delavcev. Rokodelski pomočnik uahaja zavetja in pouka v društvu rokodelskih pomočnikov, kje pa delavec? Ustanovili so torej sedaj »Krščansko sociialno delavsko društvo". Društvo, dasi še mlado, deluje pridno. Mnogo shodov je že priredilo, kjer poučujejo dr. Lueger, Tra-bert uneti maidlinški kapelan Pauk in drugi delavce, katerih je društvu že takoj v začetku pristopilo nad osemsto. M. Veliki Dunaj hoče, kaker je znano, še v marsičem olepšati svoje lice. Mnogo milijonov se bo še zazidalo vanj, saj je samo državne podpore 40 milijonov. V načrtu je jedna poglavitnih mestna železnica; tudi Dunajščico mislijo vravuati in jo nadzidati. Velikim podjetjem pa povsod botrujejo veliki špekulantje in množeča se revščina delavcev jim je žalostna hči. Daues javljamo samo jedno vest, ki sedaj še bolj tajno kroži po Dunaju. Večje opekar-nice pri Dunaju hočejo skleniti mej seboj — kar tel, ki gotovo ne bo njim na škodo. Opekarnične družbe so z večine — delnične. Kapitalisti bodo tedaj zopet skušali tudi pri opeki izkoriščati mesto. Brez dvojbe se bo njim moralo ne samo pri opeki, marveč tudi drugod povsod vstreči. Jedini. kateri nima zmožnosti delati kartelov in kateri je povsod le tepen, ostane — delavec. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. januvarija. (Jubilej sv. očeta.) Od vseh stranij se poroča o slavnostnih odborih v uroslavo papeževega škofovskega jubileja:« iz Inoonsta, Gradca, z Dunaja, iz Prage, Gor. Avstrijske, S vinograda, Galicije, Mo-rave, Sleiije, Predarlske, Gorice, Koroške, Kranjske in Ljubljane, it Istre in Dalmacije. (Osebne vesti.) Predseduik tržaške trgovske in obrtne zbornice je izvoljen baron Reinelt, podpredsednik Fr. Dimmer. Trgovsko ministerstvo je potrdilo izvolitev. — V stalni pokoj je stopil č. g. J. Slomšek, župnik v Zabukovju na Stajfer-skem. — Vodja namestnik bogoslovnih stadij v Mariboru imenovan je semeuiški vodja preč. g. Karol Hribovšek. (Mestni vodovod) Upraviteljstvo mestnega vodovoda opozarja hišue gospodarje, da takoj naznanijo vodovodnemu uradu, če jim zamrzne vodovodna naprava v hiši; vodovodni urad bo skrbel, da se prične z odtajanjem kolikor moči hitro in 8 tem prepreči, da ne popokajo cevi v hiši, se ne pokvarijo vodomeri in tudi dovodoe cevi ne zamrznejo, kar provzroči hišnemu gospodarju iu mestni občini obilo troškov. — Zamrznenje vodovodne naprave v hiši preprečiti je najuspešneje, če se okna in vrata marljivo zapirajo, kjer to mogoče ni, pusti naj se voda iz iztočne pipe nekoliko teči; v poslopjih pa, v katerih je vodovodna naprava mrazu neposredno izpostavljena, treba je čez noč eevi izprazniti. — Ob jednem povemo naj to še enkrat, da se bodo vzidali vodomeri pjvsod, kjer se bodo našle pipe pokvarjene ali pa preveč odprte. (Iz Rima) se nam poroča: Minolo nedeljo, dni 22. t. m., je bila v dvorani nad vhodom v cerkev sv. Petra slovesna beatifikacija služabnika božjega Frančiška K s. Bianchi-ja iz dražbe Bar-nabitov, roj. v Arpinu 2. decembra 1743, umrl v Napolju 31. jan. 1815. Slovesnost se je vršila dopoldne ob 10. uri; navzoči so bili: kardinal Masella kot načelnik kongregacije »rituumu in drugi člani te kongregacije; kapitel vatikanski; Sirolli, škof akvinski; kanoniki iz Arpina; dva daljša sorodnika aveličanega Bianchi-ja, in več tisoč vernikov. Prostori so bili krasno razsvetlieni, gorelo je nad 2000 sveč; nad oltarjem je visela krasna slika zveličanega v sijaju nebeške slave. Popoldne ob 4. uri je bil blagoslov, katerega so se udeležili tudi sv. oče, ki so v spremstvu mnogoštevilne častue straže, kardinalov in prelatov prišli peš u svojega stanovanja. Po končani slavnosti so s*, očeta nesli v uosilnici nazaj. Pri prihodu in odhodu |e na tisoče broječa množica sv. očeta burno pozdravljala z navdušen mi .„evviva"-klici. (Glede obravnav za uovo državnozbersko ve- | čino) poroča glasilo poljskega kluba, »Czas", z Du- j i naja, da je zahtevala levica, naj se izključijo nemški konservativci in — slovenski poslanci, a poslanec Jaworski jim je odgovoril, da Poljaki zahtevajo, naj se večini pritegne ves Hohenvvartov klub. (Šolska novica s Koroškega.) Iz G e 1 o v c a dne 25. januvarija: Poročalo se vam je, da se ima ! doslej slovensko-nemška šola PodkrnoBom blizu Celovca spremeniti po sklepu celovških in tamošnjih nemškutarjev v čisto nemško. Dodatno vam poročam, da sta to »blaženo" misel sprožila in izvedla | gg. Ferd. Steiner, c. kr. deželni sodnijski svetovalce (1!) in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta za ce- | lovško okolico, in žrelski učitelj (trd Nemec) 8tau-dacherll F. Steiner je tudi član po »parteitagu" j izvoljenega »geueralštaba". K obravnavi o nemški šoli je priganjal kmete na povelje župana 0. v j Žrelcu občinski sluga. Prišlo jih je k dotični obrav- : navi vkupe le kakih 15 do 20 in še od teh so se mnogi le s težkim srcem podpisali za nemško šolo, o kateri ved6, da jim ne donaša prav nobenega ' sadu! Vse kmete, ki radi katerega koli vzroka k ' obravnavi niso prišli, so prišteli k privržencem i nemške šole in tako se je porodil »jednoglasni" ; (!??) sklep, šolo čisto ponemčitil! Tak je tedaj tisti „gesunder Sinn" kmetov Podkrnosom, radi ka- j terega so nakrat prišli pri liberalcih v posebno čast; a žal, kmeti so nad tem prav — nedolžni; i oni so se udali pritisk« omenjene »visoke gospode" in tako se je sklepalo »jednoglasno". Vprašati se j pa moramo, li še živimo v pravni državi, katere ' osnovne postave jamčijo „ravnopravnost" vsem na- ' rodom ! 1 —rj— j (Kdaj pa pri nas?) Trgovinska zbornica v S pije tu v Dalmaeiji je skleuila, da se bode v prihodnje na vseh svojih emblemih, tiskopisib, v notranjem in zunanjem poslovanju posluževala po- ! vsem hrvatskega jezika. — Kako je pa s slovenščino pri naši trgovinski zbornici ? Po starem, nemškem kopitu I (li Planine na Vipavskem) se nam piše; Včeraj po kosila šel je neki hišnik iskati drv. Ko zapazi na visokem in močnem hrastu več suhih vej, spleza gori, ter lomi bližnje in z zakrivljeno palico pripogle daljne veje. Kar se mu vlomi veja, na kateri je stal; z roko ni časa tudi ne priložnosti imel, si pomagati in revež pade tako nesrečno na tla, da si je zlomil tilnik in tako| umrl. Bila 'je pač pomoč takoj na mestu, ali oživeti ga niso mogli. Zapustil je vdovo in štiri otročiče, katerih eno je spremilo očeta na nevarno pot in bilo tudi priča očetovega padca iu j nagle smrti. (Železnico skoti Ziljsko dolino) od Podkloštra do Smohora (na Koroškem) bodo začeli graditi še letošnjo pomlad. Dotični vladni predlog se je v državnem zboru predložil dne 17. t. m. Koroška hra- . nilnica v Celovcu prevzame za novo železnico prio-ritetuih akeij v znesku 150.000 gld. in prioritetnih obligacij za 1,400.000 gld. (Umrl) je v Ormožu umirovljeni c. kr. poštar g. Vrban Martine v 79. letu dobe svoje. (Za posadke na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem) odredil je vojni minister v sporazum-ljenju z ministrom za trgovino, da bodo dobivale dvakrat na teden drobniško meso, da se vsled tega pomnoži uvoz drobnice z Ogerske (!) v uaše kraje. Ker je ta odredba izvestno v škodo gospodarjem .in živinorejcem po planinskih deželah, nameravajo v tej zadevi štajerski in koroški poslanci interpelovati trgovinskega in brambovskega ministra. (Iz Celovea.) Leta 1892 umrlo je v Celovcu 705 oseb, leta 1891 pa le 629. Tujcev je prišlo lani v Celovec 14.495, leta 1891 13.251. — V Soriei je zmrznil za časa zadnjega silnega mraza . neki kmet, ki je zgrešil stezo in obležal sredi polja. | (Beraške nevice.) V Parizu je začel Uhajati nov list z naslovom: »Beraške novice". Dnevnik prinaša svojim naročnikom vsaki dan natančen popis porok, krstov, pogrebov v bogatih hišah, zraven pa tudi dan in kraj, kje se je nadejati obilne žetve. Včasih je še pridejana opazka »toplo priporočamo", kjer so ljadje darežliivi. V drugem predalu se naznanja vrnitev bogatih in radodarnih oseb v Pariz in nra, kdaj naj se vrši »obiski". Potem se vodi natančen izkaz »dobrih vrat", kier dajeio vselej in velizo, in zopet iskazek »slabih vrat", kamor ni varno hoditi. Tudi uapredek! (Iz Podjnnske doline na Koroškem) dni 25. jau.: Narodne razmere podjunsice doline delajo našim zagrizenim narodnim nasprotnikom hudo pre- glavico, kajti nikakor jim noče v glavo, da se je slovenski kmet probudil in da zahteva tudi zase one pravice, katere nemški sosed že zdavna uživa. Zato nemški listi, in ne samo koroški, jadikujejo pogo-stoma o »žalostnih" narodnostnih razmerah podjun-skih, kjer je nemščini neki že do cela odklinkalo. Nedavno objavila je zopet duuajska »Deutsche Ztg." perfiden člaoek »Clericales Treiben in Kiimten", v katerem se zaletava najprej v našega mil. g. knezo-škofa, češ da preveč podpira slovenske »hetzerische Scribler", ki vzdržujejo »das windische Hetzblatt «Mir»". Potem se pa kar po vrsti okrcajo č. gg. duhovniki: dr. Sommer (!!), Rakeb, Pogačnik, Kerman, Škerbinc, Šervicelj, Marinič, Bajer, Muden, Micbl, Legat, Nessler, Bostijančič, Ledwinko. To je tedaj strahovita »črna garda" Podjunske doline, ki je v stanu vso nemškutarijo pognati v kozji rog! Vele-zanimiv pa je sledeči stavek omenjenega članka, katerega zat6 navajamo doslovno: »In politiseher Richtung dflrfte der Wablbezirk Volkermarkt in-folge der traurigen (!) Sachlage filr die Deutschen unrettbar verloren sein, und wir werden es kaum mehr erleben, dass die deutsehliberale Partei in diesem Wablbezirke je mit ihren Candidaten oder mit ihren Ideen durchzudringen imstande ist." Pro-batum est! Z mnogim veseljem beležimo to izjavo od nasprotne strani! Ob jednem pa poživljamo slovenske rodoliube da z neprestanim in vstrBjnim podučevanjem budi slovensko ljudstvo in tako poskrbi. da nasprotni proroki ne ostanejo na cedilu! —a— (Brzovlak obtičal je r snegu) na Arlski gori v Tirolah, pred in za njim udrli so se ogromni plazovi. Med 40 potniki nahajata se baroninja de Fin in hčerka. (Osepnice.) Tudi v fari preddvorski so se pokazale že pred tednom osepnice, in sicer so se v vaseh Mače in Breg že pri večih hišah mej otroke ugnezdile, vendar še ni nihče umrl za to boleznijo. — V obče smo v naši fari srečni zastran mrličev. Dne 25. t. m. je prva po novem letu umrla stara ženica. (Mesto krita cvetliee, mesto cvetlic — petarde.) Časopisa »Unita Cattolica" in »Voce della Veritd" prinašata naslednjo vest: Anarhist Cetiea je umrl za jetiko, ko je bil ležal že več dnij v bolnišnici. Drugi dan so prišli k pogrebu anarhisti. Z mrtvaškega odra so odstranili vse verske znake ter jih nadomestili b petardami. Truplo so spremili potem na pokopališče anarhisti Cocchini, Sensi in drugi. Tu sta govorila Cocchini in neka mladoletna deklica. — Naj prvo je odstranila loža križ in ga nadomestila s svetlicami, zdaj so odvrgli njeni učenci in pomagači cvetlice ter se poprijeli navade, zališati krste s petardami. Javna oblast ne vidi v tem nič hudega. A ko bodo začele petarde pokati, bode obilo skrbi — da bi le ne bilo prepozno! » Lua -+- 38. (Povodom tiskarskega štrajka) v Zagrebu, ki je trajal 38 dnij in nepovoljno končal za strajku-joče, poslali so bili slednjim v podporo I j u b I j a n-s k i kolege svoto 140 gld., Praga celo 450 gld. (Ljubljanska podružnica avstro-ogerske banke) ima za leto 1892 nastopni računski zaključek, iz katerega je razviden nje promet, in sicer: eskont 1,934 000 gld.; lombard 373.000 gld.; bankovne nakaznice 276 000 gld.; komisijski promet 151.000 gl. Vkupna svota operacij: 2,735.000 gld.; giro 18,952.000 gld.; blagajniški revirement 17,294.000 goldinarjev. (Zdravje mestne občine ljubljanske) od 15. do 21. t. m.: Novorojencev je bilo 24, umrlih 34, mej posledojimi 8 "tujcev iu 8 v zavodih. 3 so nmrli za dušljivim kašljem, 5 za jetiko, 7 za vnetjem sapnih organov, 8 za ostarelostjo, 11 pa za različnimi boleznimi. Zbolel je 1 za ošpicami, 1 za legarjem, 6 za oslovskim kašljem, 2 za vratico, 10 za bripo in 5 za noricami. j (Posnemanja vredno.) Blag. gosp. župan Gabr. Jeiovšekje z Vrhnike poslal za oboge sirote v Marijauišču 41 gld., katere so namesto vencev na i krsto pukojnega dekana J. Koprivnikarja da-| rovali sledeči gg.: Miha Tomšič 10 gld., Iv. Gruden 6 gld., Gabrijel Jelovšek 6 gld., M. Brilej 2 gld., Karol Mayer 2 gld., Jurij Grampovčao 1 gld., Fr. Korenčan 1 gld., Karol Obreza 5 gld., Anton Ko-motar 2 gld. in gospa Marija Jelovšek 6 gld. — Za ta velikodušni, prav krščanski čin, ki ne le si- ( rotim, nego i tako ranc>r«»<'iš«K Stanje avstro-ogerske banke dne 23. januvarija 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev 438.747.000 (—14,670.000) 289.188.000 (+ 17.000) 145,855.000 (—11,554 000) 21 203.000 (— 1,448.000) prometu gld. Kovinski zaklad Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld. Državnih bankovcev ie v prometu gld. 58,748.000 (+13,863 000) 339,418 000 (— 4,589.000) Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu tvrdka Franc Šiška, k O Vač , 77 3—2 v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. Zahvala. 81 (1) t Za mnoge dokaze presrčnega iskreuega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne drage matere, oziroma tašče iu stare matere gosp^ Marije Stare-tove pivovarnarice in posestnice od blizu iu daleč, za lepe darovane vence in za muogobrojno, časteče spremstvo k poslednjemu počitku ljubljene pokojnice izrekamo naji>krenejšo in najglobokejšo zahvalo. Žalujoči rodbini Stare in Janesch. V MENGŠU in LJUBLJANI, dn<$ 26. januvarija 1893. Naročila se izvršujejo trpežno, lično in po najnižjih cenah. "»G Teodor Slabanja, Brebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečašt. duhovščini za napravo y oerkvenlh posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-3 'Jan ju n |« S .3 " r * « o TPtUOVKBja raccn.r« | • ?-. rs * :nrr j no • p i,a 17. n. zjut. 25|2. u pup. 1 ■». u. zve<-, 735 9 . -12-4 735-4 j -8 2 737-7 | -8-6 sl. svzh. brezv. sl svzh. del.jasno oblaeng jasno 0 00 Srcdma. ttmierNfvra —81°, za 6 "3 pod normalom Razglas. 80 2-1 Letni semnji dne 30. januvarija, 2. aprila, 30. junija, in 10. septembra vsako leto vršili se bodo kakor razvidno v „Pratiki", in ne v Planini, kakor pomotljivo naznanja Mohorska knjiga. Podžupanstvo na Rakeku, dne 25. januvarija 1893. Albin Ahčin, trgovina z železjem * Gledališke ulice št. 8 v Ljubljani prodaja po jako znižanih cenah železje, kmetiško orodje, kuhinjsko opravo,štedilna ognjišča * in vse v njegovo stroko spadajoče blago. Halifaks drsalke 1 gld. Posojilnica t Ribnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi vse svoje gg. zadružnike k Y. občnemu zboru, kat' ri bode dne 5. februvarija 1893 ob 3. uri popoldne t občinski pisarni. I>xs,enr».i sr©&3 1. Poročilo načelnUtva za leto] 1892. 2. Volitev načelni štva. 3. Slučajni predlogi. V RIBNICI, dne 20. januvarija 1893. 791 Načclništvo. m I > ii ii a j s k a t> o r z a. Dn6 26. JannvarlJa. Papirna renta 5%, 16% davka ■ . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta b%, davka prosta . . . . ikcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kreditne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ... Nemških mark 100 . . . 98 gld. 98 . 116 „ 101 . 998 320 120 9 5 S9 50 20 70 05 25 85 62 69 25 kr. Dni 25. januvarija. Ogerska zlata renta 4 %..... Ogerska papirna renta 5% ... . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. kred. banke 4 Zastavna pisma „ . .4',% Kreditne srečke, 100 gld. . . 8t. (ienois sročke. 40 gld 114 gld. 25 kr. 101 146 165 193 97 100 193 67 40 50 80 50 Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 19 „ Rudolfove srečka, 10 gld.......24 . Salmove srečke, 40 gld........67 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........72 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2855 . Akcije južne železnice. 200 gld. sr 93 „ Papirni rubelj...... , . 1 „ Laških lir 100 ......— „ - kr. 50 75 I — • n 23 n T ief Mor^lll*' Zanesljiva Informacija o stalno 1JISI 9i!ItltUI . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno pišiljatvijo vred gld. 2 60. Izdajatelj in odgovorni vrodnik: Dr, Ivan JaMiif. Menjarnična delniška družba „11 E R C U H" VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. itff- Vestni naavetl za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih glnvulc, Titu' _K*'o'..K(- T 1