Leto I. ........ . .	29ravgusta 19%S,	_____ Štev.Z.
^ Slovenci, ki se danes nahajajo v Vel.Britaniji, so prišli is ta= borišč britanske zone v Nenoiji in Avstriji ter ne presegajo števila tristo. Zlasti še ne, če o dš te jena vse one, ki so sicer vpisani kot Slovenci, toda jih njih nedsehojno občevanje ne izkazuje za takšne . Kar Slovenca dela na zmaj Slovenca, je najnanj slovenska govorica in se k slovenski skupnosti ni upravičen prištevati, ako jo na.:ieno:oa za ta j uje. Mi sicer ne odobravam Titove metode, ki je nnoge tug-erodoa z brutalno silo pognal z naše zemlje, kjer so živeli enakopravno o Slovenci dolga desetletja, toda se tudi ne öutim^j^lnj^xjcrilye, da bi ^ taksne ljudi prepričevali, da je njih mesto oh naši stramiTalćo sami tega nočejo. Vsak ima svojo svobodno voljo, toda ne moremo odobrava^ ti, da bi Slovence ne predstavljali Slovenci. Tega stai^ja pa nismo za krivili ni, ki nimamo nobene besede pri odločanju. Vsak naj bo to,]jar je in samo oni, ki se sramuje samega sebe, me dela tako in se skuša skriti za drugi plašč. Seveda, edino na ta način je bilo v začetki mo goce priti v Veliko Britanijo... ^
Slovenci, ki so prišli iz Nemčije, so bili popre je zaposleni večinoma pri gozdnih delih pri North German Timber Control, .medtem ko so iz Avstrije prišli večinoma iz Spittala. Prišlo je tudi nekaj Stu de?rtov iz graškega Studenteniieim-a, medtem ko je tu tudi nekaj Slo -~-venk, ki so se nahajale nekdaj v taborišču Senigallia v Italiji in so so poročile o Poljaki.
Okroglo 5Oh Slovencev je zaposlenih v premogovnikih, 2Oh v polje deljstvu in 20 v tovarnah. Ostalih 10> je zaposlenih v raznih* sluz = bab. kot inštruktorji, tolmači, osebje v Ho stolih inv xjrivat:nh sluz bah /ti najposlednejši so se nahajali tu že izza vojne/.
■Nekateri so si preskroehi privatna stanovanja, večina pa jih prebiva po posebno v ta nanen pripravljenih, taboriščih -- Ho s te lih, kjer , živi tudi veliko število Srbov, Poljakov, Ukrajincev, Buljijeev, An= gležev in Ircev. Nekaj malega.je tudi Hrvatov, Belorusov in Madžarov. Sedaj prihajajo sem na večletno delo v tekstilne tovarne tudi Nemke in Avstrijke.
Razmere v Höstelih, ki so vsi organizirani potom Nacionalne Sluh be /National Service Hostel Corpora ■,io.:/, se razlikujejo čestokrat od Hostels, do Kostela. Kar je za Evropca spočetka nekoliko neprijetno,je razlika med evropskim in angleškim načinom priprav1ja n ja hrane. Hudo nušno bi še pripomnili, da so bili pri nas delavoi zaposleni pri tež kih poslih navajeni imeti poleg oboda še kak kozarček dobrega dolemj ene a cvička, medtem ko je ta rodno serviran čaj in čaj ter - čaj...
A Srhu . mri.najhuje - "luka" i 1 •prikaša»...


P-

Plaöe se razlikujejo s vrsto zaposlitve. Polnoletni rudarji pre= jer.ia jo okroglo sest funtov aa pe.t-dnevno delo, ne d ter?, ko ina jo neka= tere vrste opravila že posebne dodatke pri plači. Lokaj slabše sopla Sani mladoletni rudarji, čeprav norajo opravljati isto količino dela kot polnoletni ^ToJ^^el^slabo. Ra s lika jo okroglo dva funta.
y tekstilni industriji so plače različne za noske in različne za ženske. Moški prejemajo okroglo štiri in pol funta, nedten ko ženske tri in pol do štiri. Seveda je spet razlika ned nlado- in^polnoletni ni *
Poljedeljska dela so raznarona rajslabše plačana, vendar pa sede la le, kadar je delo in se prejema plačo tudi, kadar ga ni.Unija po= 1jedeljskih delavcev pa je nedavno sprožila zahtevo, da se vse tujce odstrani iz poljedeljskih poslov. V rudarstvu je zaposlenih približ= u-no. 4.000 tujcev .
Za nas, ki sno prišli praznih rok, tako reko S bosi in goli v An. = glijo, -nas najhuje prizadevajo visoki davki m dohodke /Inoone fax/, ki jih norano plačevati v isten znesku, kot angleški delavci.Poleg te ga plačujemo še rasne obveznosti za socialno skrbstvo itd.Čeprav Slo venci - proti svoji "železni srajci" - tukaj dosti .nanj pijemo ali pa * sploh ne, davke vseeno težko občutimo, ker si moramo nabaviti vse od •"A" do "Z", t.j. od glavnika do vezalk na čevljih in potrebno je bi:= lo nekaj mesecev, da smo si mogli nabaviti vsaj po en "primerek" raj nujnejšega za dostojno življenje. Kdor pametno gospodaril je laßko.iz računal, da 'bo po enoletni zaposlitvi dobro preskrbljen z vsem/letno in zimsko garderobo/ in da bo šele takrat nastopila doba, ko bo mo = gel pričeti s hranjenjem denarja za druge namene.
Slovenci so pričeli skupinsko priim j ti sem lansko leto v. decen= bru in poslednji so prispeli v zrnju. Akcija "Westward Ho" bo predvi» doma zaključena koncem tega leta. Pričakuj,e se še skupina okroglo 40 Slovencev iz 'Iranija iz Italije.
(• m	‘
Ko* se na ta način rešuje naš LP-problem, se vprašujemo, ali mogla n.pr. Tito in njegova druščina kdaj dobiti LP-status?...
b i
+ + + + + + + + +

*\
Po podatkih Ministerstva za delo je bilo v dobi od julija 1947 do /julija 1943 sprejetih na delo v Veliko Brita.mLjo 50.668 razseljenih i oseb. Med njimi je 12.0 00 Poljakov in 9.600 Jugoslovanov, o a kate = /rih je 9O/0 Srbov. Jugoslovani so poleg Poljakov najmočneje zastopani /z ozirom na druge. Njim slede Baltijci in Ukrajinci.
Avstrijsko notranje ulioisterstvo je objavilo, da zapusti Avstri = jo sedaj sleherni mesec, približno po 10.000 razseljenih oseb. Tako je bilo izseljenih iz Avstrije v zadnjih štirih mesecih 40.000 DP-jev . Več kot polovica so bili Volksdeutscherji in Jugoslavije, ki so bili premeščeni v Nemčijo. V Anglijo pa.je odšlo od Jugoslovanov v Avstri ji 2477, dalje 5.158 Poljakov in 3650 Rusov. Židje, ki se nahajajo v Avstriji kot DP-osebe, bodo premeščene na otok Ciper.
Iz Genove v Italiji je 5.avgusta odšlo za Argentino 400 Jugos.lo= vanov. Naslednji transport bo šel na pot/e dni. Iz Genove gre trans= port tudi za Avstralijo. Iz Anglije pa je pretekli mesec odšlo pri = bližno 2.000 Poljakov v Avstralijo.
Po obvestilu argentinskega konzulata v Londonu /12 South Place, E,0.2., London/ stane vožnja iz Anglije v Argentino za posameznika 54 funtov /štiriinpetdeset/. Dokumente pa si mora oskrbeti vsak sam.
Podatki o vseljevali ju v Kanado se dooe na naslovu; Office of the High Co, z 1ssio ne r of Ganada, Ganada Mouse, Trafalgar Square, S. W.l. Lomilo ,
P	O 77^v. :'v e
U	V
Letni odnor sen preživel ve'öji del v Londonu, k j er sen inel priliko videti mnogo saninivih stvari, tako da bi mogel izpolniti nekaj strani »Klica Triglava" , ako oi hotel vsaj v groben zajeti sliko angleške pre« stolnice, ki je nedvomno eno naj,lepših nest na svetu sploh.
Toda noj namen topot ni popis Londona, marveč obisk v Hyde Parku,
ki je svetovno znano, javno shajališče ljubiteljev javno in jasno iz= pregovor jene besede, kjer doni s st e vi min priložnostno priprav 1 j e --nih govorilnic besede govornikov, ki se pečajo z vsemi mogočimi vpra sanji, političnim., gospodarskimi, kulturnimi, verskimi, rasnimi itd. Prisostvovati smo vsakdo, ki ga zanima, kakor tudi sme vsakdo postav 1 jati govornikom vprašanja im pričakovati narije odgovora, kar povzro ča čestokrat ostre debate, ki pa so izpeljane in resnično denokratič ni podlagi, brez zajedljivosti in immernega zoprstavljauja resnici . Tako;preživi mnogo Londončanov svoj sobotni ali nedeljski popoldan v Hyde Parku, poslušajoč razne govore in razgovore,‘za katere inna ča= oa preko tedna in njihovo duševno obzorje se na ta nodin razvija in širi ter ustvarja iz njih ljudi širokega'pogleda in kulture, strpno= sti in prave demokratične miselnosti, ki mnogim Svropeeu tako silno pri anjkuje. Zato ni čuda, ako se Aiiglez me vname tako hitro za neko stvar, ampak jo naj preje ogloda z vseh strani, preden poda svoje one nje. Angle--, ni vajen, da nu mišljenje diktira vlada ali pa stranka . Hiti ne stranka, kateri - pripada.
Naj naveden čitateljem samo nekaj .njvazmejših odlomkov iz govo = rov, ki sen jih poslušal v nedeljo 1.avgusta popoldne.
GOVORNIK SOCIALISTIČNE STRANKE /LARTPIISTIČNE/: čemu neki naj bi zaslužil več oni, ki je starejši, kot pa oni, ki je mlajši, ako oprav 1jata oba isto količino dela? Razlika v plačah med polnoletnimi im pa mladole tnird j e neu praviče na.
Vprašanje: V kapitalističnem sisrenu je tako, da več zaslužiš,če več delaš.
Odgovor: Da, toda s tem ni zagotovljen vaš dohodek, kajti ako se plača ravna po višini opravljenega dela in ni minimalne mezde, potem lahko vaša plača stalno raste in pada z ozirc-i na vašo trenutno spo= sobno st.
GOVORNIK KOMUNISTIČNE STRANKE /imel je točno sedem poslušalcev/; Anglija dobiva na podlagi Marhallovega načrta hrano iz USA in s te n ji "usA diktira tudi pogoje na politične..; polju. Zato pa to, kar govo re B e vin“ itd., ni mišljenje naroda, »x-veo mišljenje političnih kro = gov v Hashing tonu*
GOVORNIK PROTI ŠIRJENJU A NTI-SEMITIZMA /nerazpoloženja proti Zi^ dom/: Kdo širi antisemitizem v Angliji? Llosley-eva rasistična skupi= na. Ona počne isto, kar je' počel Hitler. Ako kalna stvar Hitlerju ni bila po volji, je "našel" sanjo krivca, kakor počenejo vsi diktator« ji. Taki "krivci" so bili za Hitlerja in so za Mosley-a vsi Židje.Ali ni to smešno, da se za vsako stvar dolni Lide? Hitler je mesaril Ži= de, češ, da sabotirajo Nemški Rajh im ko ji je spravil vstran - somu pa "sabč-tireli" Židje v sosednih državah im zate jih je šel tja tudi iskat... Kar je Hitlerju izpodletelo, "mi bila njegova napaka" -"kri vi so bili Židje "in on je izpadel ved. .o .iezmo iljiv. Ako hočeš pr ikri ti svojo napako, obdolžiš običajno drug o, ;;a, da ne dela prav.
GOVORNIK - ČRNEC: /v imenu ue-belopoltim ljudi/ Vi pravite,da ste kri sti ja ni in med nas pošiljate miši jo-imr j e , d... nas uce ljubezni, do bližnje; a. Vaši duhovniki in znanstvo. :	sčejo Boga in vi ga išče-
te. Sovražite pa črnce in jih stavi j ate na ni k j o., stopnjo ölove ä k i h bitij. Kan govorite o -Bogu. Vi ste ne.,.; najbližji, vi ste nas hos,to = da ni suo razočaranj, nad vanj.. Kako naj poten veruj eno v krščanstvo? Govorite o denokraciji, nas pa uporabljate za suknje. In bela-rasa pa da vse globlje v degeneracijo /razkroj/ in ni bono postali močnejši. Ali boste šele takrat prišli iskat k ran sporazum in bratstva v ine nu krščanstva?
PAKISTANSKI GOVORNIK /v Zapadni Indiji sta sedaj dve državi: Pa= 'kistan, kjer žive muslimani in pa Indija, ned obema so stalni nespo= .razumi, ki vodijo cesto do težkih oboroženih spopadov/: Nemogoče je, da bi nas Indijci stalno smatrali za ničle zato, leer je ms 'nanj od njih. Res je razlika v številu velika, toda ne moreno dovoliti,da bi mn oni zaradi svoje številnosti stalno ukazovali proti naši volji . Zato hočemo sami sebi vladati. .
GOVORNIK — FRANČIŠKAN: Vpraša-* j e: Ali je nezakonski otrok pogu = bljen? - Odgovor: Ne, toda kazen čaka očeta in mater.
ŽIDOVSKI GOVORNIK: Jezus - Bog? Jezus je rekel: Po smrti bom čel k Očetu; Nikdar ni o sebi trdil, da je Bog. Pač pa je trdil, da suo vsi sinovi in hčere Boga, Zato je. tudi on rekel, da je Sin Božji.To= rej sin njegovega in vašega Očeta. Jezus je bil velik filozof.
ŠE EN ŽIDOVSKI GOVORNIK: Posmrtno življenje? naj ljudje prečije= jo vse življenje v molitvi brez dela na breme onih, ki delajo, da si preskrbe dobro posmrtno življenje?
GOVORNIK ORGANIZACIJE ZA ŽIVLJENJE PO VERI: /govoril je neki slu šatelj medicinske fakultete/ Ne trdimo, da j e treba živeti po vsaki besedi sv.pisna, ker ne trdimo, da se niso nikdar morda vrinile vanj, napake ob priliki prepisovanja, toda bistvo je gotovo točno. Ni sre= če, ako ni vere. Življenje nima nobenega smisla, ako ni vere v srečo, ki pride po smrti. Možno jo bo doseči z vztrajnim delom že na tem sv e tu.
Poleg teh govornikov sen zapazil še unifor.lirano predstavnico ta koimenovane "Cerkvene Armade" /0hura h Arnjg/, ki je pozivala žene, da se vključijo v to organizacijo, zal pa je bila neposredno poleg tega tako bučna debata o posmrtnem življenju, pri čemer je nekdo protest= no zapustil shod z vzklikom "I won’t listen to the rubbish! "/ Nočem poslušati neumnosti i/ - tako, da nisem mogel slišati nežnega glasu predstavnice "Cerkvene Armade".
Da, dragi bratje, pojdite v Hyde park in učite se demokratične
4.septembra bo pol leta, odkar se je v Two Gatesu blizu Tauwor =! tha smrtno ponesrečil Karl Zbačnik, doma iz Sv.Gregorja nad Sodraži= co. V domovini je zapustil ženo in dva otroka.
Zaposlen je bil kot rudar v rudniku Kingsbury na popoldanskem šili tu in ko se je v hladnem marčnem večeru vračal z avtobusom v Hostel, mu je pri izstopu spodrsnilo na zamrznjenem pločniku ter tako nesreč no padel vznak, da je z glavo udaril ob rob pločnika in obležal neza vesten. Prenesen je 'bil takoj v kostelsko ambulanto in nato v boIni = co v Tamworth, kjer pa je še v isti noči od p. na 4.marec preminul.
Na poslednji poti na pokopališče v Tamworth so ga spremili slo = venci iz Kostela v Tvvo Gatesu, kakor tudi njegovi srbski in poljski prijatelji. Položeni so bili tudi venci s strani Kostelske ter rudni ške uprave ter N.C.B.-ja /National Coal Boarda/. Pogrebne obrede je opravil župnik iz Tamwortha, v imenu Slovencev pa se je od pokojnika
poslovil urednik "Klica Triglava"
Slovenci iz Hostela v Tv^o Gate.su so tale o j mto pokrenili akcijo za zbiranje prispevkov za ureditev pokojnikovega groba. S ponočjo g. župnika iz Tanwortha so se obrnili na kamnoseštvo in se odločili na« prositi vse Slovence v Vel,Britaniji za pomoč. Tozadevni 'prispevki so prišli z raznih strani, toda žal doslej še niso dosegli niti polo vice potreben vsote, ki je predvidena v ta•namen. Skromen belo kle = san kamenit okvir v dolžini groba s ploščo in napisom ter vazo za ro že stane L 49. Doslej pa je zbranega komaj 22 funtov, ’( šilingov in 9 penijev.
Prelepa slovenska navada je, da na dan v s en Svetili prižigamo sveč ke in polagamo cvetje na grobove rajnih. Ali ne bi bilo lopo, ako bi tej naši navadi zadostili s skromnim prispevkom za ureditev Zbačnik) vega groba, ki naj bi na ta način dobil dostojen poslednji dom za le tošnje Vse Svete?
Prosimo‘vse Slovence dobrega srca širom Vel.Britanije, da se te« mu našemu pozivu odzovejo in pošljejo svoj prilog na naslov uredili = štva "Klica Triglava", na kar bi pokopališka uprava v Tanworthu pod-vzela vse potrebno za ureditev groba do-Vseh Svetov.
0 uspehu akcije bomo sproti poročali. Kdor želi naročiti tudi fo tografijo urejenega groba, naj priloži prispevku še en šiling.
Kot je bilo že v prejšnji številki "Klica Triglava" izraženo mi« ) šljenje, svet trenutno še ne' stoji pred neposredno nevarnostjo-izbru ( ha vojne, čeprav je mnogo znakov, ki kažejo, da ne vemo ne ure re dne va, kdaj lahko do tega pride. In ker je stanje tako negotovo, nihče od predvidenih partnerjev v takšnem spopadu ne želi, da bi ga dogod- » ki dohiteli nepripravljenega, in čim manjša je razlika v pripravij e« nosti ned bodočimi vojujočimi se silami, tem večja je možnost, da se izbruh vojne zavleče, kajti nihče ne more računati na lahko dosežene
'7J r
uspehe, niti ne predvideti žrtev do končnega izida. Sedanje stanje bi lahko označili s tipanjem za slabimi točkami nasprotnika, ki se izva ja s povzročanjem incidentov in nato opazuje njihov učinek ter posle die e.
Takšno "merjenje moči" se je svoječasno kazalo v Perziji, nato v Turčiji in Grčiji, pa v Trstu in na Koreji na Daljnem Vzhodu ter na« to v Franciji in pri volitvah v Italiji., v	; .Palestini in se =
daj v Berlinu.
Berlin se nahaja v sredini sovjetske okupacijske zone Nemčije in gi D© upravljal od konca vojne dalje skupni odbor vojaških poveljni« kov SSSR, USA, Vel.Britanije in Francije v zasedeni Renči ji.Toda Sov joti so želeli dobiti Berlin popolnoma v svoje roke, kajti staro po«; liti5no pravilo je - ako imaš prestolnico, imaš v svojih rokah tudi:;'' politično vso deželo. Že iz zgodovine je poznano, da se je s predajo glavnega mesta predala tudi vsa država v zmagovalčeve roke. Toda nek / u danji vojni tovariši USA, Vel. Britanija in Francija se niso vdali pri ^ \ tisku in Berlin stoji danes kot nekak simbolični bunker demokratične ^ ga sveta na pran boljševizmu. Županja mesta Berlin je značilno povda« . rucl, rila, da se Berlin ne misli vdati tako, kot se je Praga, kjer so ko«*** k- ■'■■■ nuni s ti pograbili vso oblast in vrgli skozi okno antikomunistič nega m-zunanjega ministra Jana Masaryka.
Da bi prisilili zapadne zaveznike -n o dno d, so Sovjeti zaprli vse dovozne poti iz zapadnih zon v Berlin ir. s tem preprečili dovoz po =
SLOVENCI IZ TWO GATESA.
trebeči.n za vsslddrn.je preživljanje 'berlinskega prebivalstva in rsapad no-zavezn.i.čkili oboroženih sil. Toda tudi to je bilo zaaan, kajti Za= pa d je vzpostavil zračno zvezo z Berlinon i.i prihajajo vanj dnevno ce le jate letal, ki dovažajo hrano in dragi naterial. Čeprav zapadui za vezniki trdijo, da to 'lahko počnejo’v neskončnost, in se že priprav = Ijajo za siiislco c-Äcrbovanje Bor li rja ten pot on, pa so v političnih kr o ^ih'menja, da to sovjetsko zadržanje predstavlja odlcriti sovražno po tezo, ki lahko vodi k se dokaj težji., zapleten.
Predstavniki zapadnih sil so zato odeli v Hoskvo, da vidijo, ali so Sovjeti voljni zadevo urediti na miren način. In kot vse kaže,Sov jeti vztrajajo na ovojen.
Zasledujoč poročila so nekateri bili . menja.- da je vojna pred dir ni, ako Sovjeti"ne popustijo. Toda, politični krogi na Zapadu so za« enkrat nsenja, da so razgovori če vedno boijSi kot vojna. In tako bo vsa stvar predana Skupščini Združenih Narodov, ki se bo sestala pn = hodnji mesec na redno zasedanje, ako ne Do s sedanjimi razgovori v Mo skvi dosežen zabeljeni uspeh.
Med ten pa je spor Tito-Kokiinforna še vedno na isti točki. Neka^ tera poročila dajo slutiti, da se je stvar celo zaostrila in da spo-razum ned prepirljivci ni več tako zeio verjeten.
V komunistični stranki Jugoslavije je -prišlo do razkola, ki pa za radi, kot izgleda, številnejših Titu vdanih komunistov, ne pride do jasnejšega izraza. Ni upati, ,da bi moglo ne o. obema oaborona pi i bi do spopada v so.ni Jugoslaviji. Zato skušajo nouinforui vdani elementi po begniti na varnejše nesto. Toda načelnik vrhovne kon.mde Titove voj= ske gen.Jovanovič je svoj poskus prebega v ilonu-ii^o plaoal z glavo in so ga ubili m ne ji, tri druge pa -jeli. Ušel je le brab Peke Dapče = vida in se pojavil v Bukarešti. Pobeg je bil baje v zvezi z namero o snov,., ti novo jugoslovansko komunistično vlado v Komni ji, ki bi pov sem poslušala zapovedi Komin£orne.
čeprav so na Podonavski konieX'enci Ti oovi delegati, se ^lasovs-li skupno s komunističnimi silami proti nameri zapadnih sil, da še nada 1je"obdržijo pravico svobodne plovbe po Donavi za njih ladje, na kar oT •’ se je konferenca prekinila brez končnega izida, vendar je značilno,da je Tito baje le napravil nekaj uslug zapadnim zaveznikom, kot n.pr.-pr 6 iiölisi n j 6 por:ioSi	i.ii koi:iu.iij. 3*bo.i	*; && icin jg cloo.Ll d g i ic i ri j
so mu ga ustavili iz Komuni je. S Is n j ©na je oudi no axiglo—tit o vs ica trgovinska pogodba in USA je baje voljna de bloki j. o. bi ju^oslovan e k o zlato, ki ga drži v hrambi že od razpada Jugo s a vije Ista ly*;-!.
+ + + + + J- + +
LI SINICA ...UhBDNI SIVA _
Ker nam ni mogoče odgovarjati na vsa številna pisma, ki so pri = spela "ob priliki izida “Klica Triglava“, se tem poto.a uredništvo zak hvaljuje vse g ki so izidu časopisa posvevili svojo pozornost ter nam dali"številne sugestije za nadaljne naše delo. Vkolikor bo le v naši moči. bomo skušali zadovoljita zelje vsakega posameznega nagega ( iba tel ja. Zal da na/i pomanjkanje prostora prekriža, marsikateri lep načrt. Tako je n.pr. v današnji štsvilici morala odpasti morilca 'posta ki pa bo imela v prihodnji številki dvojni obseg.;.
Nekatera pisna, ki smo jih prejeli, so bila nap,ono naslovljena in gre hvala le vestnosti pošte, da na..; jih je dostavila. Zato prosi mo ponovno, da se vse dopise in Postal Orderje naslavlja nas Uredni= g tv o “Klic Triglava“, Miners Hostel, Tw o G-ates, lanvvortn Stali s.
Maro Č ni na. znaša 24 s« letno odn. 12 s. pollemo m o a. četi tleč no» I zha ja vsakih 14 dni. Naslednja štev a Ika izi.de 12 • sep ce...bi a •