#   Slovensko zgodovinopisje uvršèa 15. in 16. stoletje med najte`ja in prelomna obdob- ja v slovenski zgodovini. Malokateri dogod- ki so se tako globoko vtisnili v spomin ljudi in pustili v virih toliko prièevanj kot turški vpadi. Ko govorimo in razpravljamo o turš- kih vpadih, turški vojski, je treba razjasniti, kaj ti pojmi v resnici pomenijo. Beseda ‘Tu- rek’ se je z razliènimi epiteti uveljavila kot kletvica ali kot ime za èloveka, do katere- ga ne izra`amo naklonjenosti. @e v 15. sto- letju so zaèeli besedo ‘Turek’ nadomešèa- ti z izrazi, kot so: grozoviti tirani, krvoloèni psi, stekli psi, roparski ptièi, ptièi smrti, mal- harji, po`igalci itd. Zaradi razmer, ki so jih povzroèili turški vpadi, je zaèelo prebivalstvo s pojmom ‘Turek’ poosebljati pojma za strah in nevarnost. Kdo so bili Turki, ki so vpadali na slo- vensko (predvsem pa na druga) ozemlje. Akind`ije, predhodniki glavnih vpadnih èet, so bili privilegirane vojaške enote, sestav- ljene iz Turkov in islamiziranega domaèega poljedelskega prebivalstva na Balkanu. Akin- d`ije so pripadali ustanovi neredne lahke ko- njenice. Imeli so nalogo, da vpadajo v sosed- nje de`ele, da ropajo in destabilizirajo sovra`- nikovo podroèje in pripravijo pogoje za os- vajanje. Janièarji so bili pripadniki posebne peša- dije, ki je bila ustanovljena kot stalna vojska osmanskih vladarjev `e v 14. stoletju. Jani- èarski oddelki so bili v zaèetku sestavljeni iz ujetih deèkov, vojaško izurjenih v posebnih šolah in islamizirani. V zaèetku 15. stoletja je bil med podrejenim kršèanskim prebivals- tvom uveden t. i. krvni davek, devširma. Na slovenska tla so prišle janièarske èete septem- bra 1532, ko se je sultanova vojska po neus- pešnem obleganju Dunaja umikala prek Šta- jerske na vzhod. To je tudi edini vdor sul- tanove vojske na slovensko ozemlje. V èasu najhujših vpadov so v slovenske de`ele prihajale èete spahijske vojske. Spa- hije, turški fevdalci, med njimi je bilo veliko Turkov, fevdalci kršèanskega porekla pa so bili skoraj vsi islamizirani. V 16. stoletju so najveè gorja na Kranj- skem in Krasu povzroèili martolozi. To so bili pripadniki posebnega roda turške vojske in so veèinoma spadali v najemniško vojsko. Slu`ili so kot èlani posadk v trdnjavah in kot obmejna vojska. Leta 1408 so prviè pridrli na slovensko ozemlje Turki, ki so dodobra izropali in po`- gali okolico Metlike, ljudi pa pobili ali od- peljali. Napad so ponovili tri leta kasneje, kjer so poleg metliške okolice oropali še podroèje Èrnomlja. Del turških èet, zasledujoè umi- kajoèo se kršèansko vojsko, je v istem letu vpadel še enkrat, tokrat na celjsko posest na Štajerskem in Kranjskem. Turški vpadi v slo- venski prostor, ki so bili le skrajni konci veè- jih roparskih pohodov na Hrvaško in Ogr- sko, so se `e takrat moèno zarezali v zavest kršèanskega prebivalstva notranje avstrijskih de`el. Odslej so ljudje vedeli, da obstaja re- snièna sila, njim popolnoma neznana in tuja, ki jih lahko unièi. V drugi polovici 15. sto- letja se je po Balkanskem polotoku z osup- ljivo naglico širilo osmansko cesarstvo. Meja                turške dr`ave se je pribli`ala Kranjski na okoli 100 kilometrov. Poslej so hrvaške in slovenske de`ele 130 let `ivele v nenehni nevarnosti. Kot logièno nadaljevanje osvajalnih us- pehov Osmanov se je leta 1469 zaèelo štiri- najstletno obdobje vpadov, ki so imeli na- men slovenske de`ele tako izèrpati, da bi jih ob ugodni priliki z lahkoto zasedli. Turški napadalci, ki so takrat in kasneje vedno pri- hajali iz Bosne, so v tem èasu pridrli k nam okoli tridesetkrat. Številni vpadi so bili krat- kotrajni in so prizadeli le posamezne okoliše, niè redkejši pa niso bili tisti, ki so trajali po štirinajst dni ali celo cel mesec. To je bilo ob- dobje najobse`nejših in unièevalno najteme- ljitejših turških vpadov. Turki so petkrat objezdili vse tri osred- nje slovenske de`ele — 1473, 1476, 1478, 1480 in 1483, prav tako pa so se podajali na ropar- ske pohode v Istro ter prek tr`aškega Krasa do Soèe in naprej v Furlanijo. Na Kranjskem, ki je v tem obdobju najbolj trpela, je vsaka, še tako skrita in oddaljena dolina do`ivela turški obisk. Po letu 1483, torej `e potem, ko je prišlo do sprememb na sultanovem pre- stolu in so se zaèela sklepati prva daljša pre- mirja z “neverniki”, so bili do konca 15. sto- letja izpostavljeni manjšim roparskim napa- dom osmanskih bojevnikov le Dolenjska in Notranjska ter okolica Ptuja in Celja. Ob osmanski ozemeljski širitvi na Balkan in turških vpadih na ozemlje nemškega ce- sarstva je dobršen del duhovnega sveta zahod- ne Evrope pokazal popolno nerazumevanje in nedojemanje drugaènega politiènega in verskega/ideološkega sveta. Tako so v dru- gi polovici 15. stoletja (in še v 16. stoletju) sicer obstajali redni pozivi na kri`arsko vojno proti Turkom, hkrati pa tudi resna, vendar povsem naivna in nerealna razmišljanja, da bi vladarje osmanskega imperija in njihove podlo`nike spreobrnili v kršèansko vero po mirni poti. Take misli so obletavale pape`a Pija II., si- cer pobudnika kri`arske vojne, ki je menil, da bi lahko spreobrnil turškega sultana v krš- èanstvo. Podobno je še sto let kasneje upal tudi prvak slovenskega protestantizma Pri- mo` Trubar, ki je menil, da bi s širitvijo prave vere zavedene privedel v kršèanstvo. Medtem ko naj bi turške vpade v de`e- le v manjši meri prepreèevali obse`ne dolin- ske pregrade, nasipi in gozdne zaseke, so me- stom zagotavljali varnost trdni zidovi. Kmeè- ko prebivalstvo je ostajalo najmanj zavaro- vano. Da bi lahko zašèitili sebe in svoje mo- bilno premo`enje, so podlo`niki zaèeli zidati kmeèke utrdbe — tabore. Leta 1460 se prviè omeni tabor kot utrjeno kmeèko pribe`ališèe. Poleg zidanih taborov so za pribe`ališèa upo- rabljali tudi podzemeljske jame, katerih vho- de so zavarovali. Nemško cesarstvo so — tako kot druge zahodnoevropske dr`ave — od dvaj- setih let 16. stoletja dalje pretresali spori okoli verske in cerkvene reforme. Turško vprašanje, ki je bilo `e veè kot sto let eno poglavitnih vprašanj na dvorih razliènih kršèanskih vla- darjev, je sedaj dobilo novo razse`nost. Ne- kakšnemu “sladkemu turškemu strahu”, ki je preplavljal zahodno Evropo ob pogledu na širjenje osmanske povodnji na Balkanu, se je pridru`evalo do`ivljanje Turkov kot kazni za grehe (šiba bo`ja).1 Pape`nikom se je turš- ko zlo zdelo kot kazen za luteransko odpad- ništvo, protestanti pa so videli Osmane kot kazen za nravstveno izprijenost rimske cerkve. Tudi na slovenskem ozemlju so iz ust kato- liških in protestantskih nasprotnikov priha- jale enake obto`be; toda èeprav je bil za pro- testante enak “antikrist Turk inu Papesh”, je neposredna ogro`enost od Turkov obe stra- ni, tako katolike kot protestante, na vojaš- kem podroèju zdru`evala. Pritisk osmanske dr`ave proti zahodu je v 16. stoletju sicer nihal po svoji moèi, vendar pa ni nikoli prenehal. Še zlasti se je okrepil, ko je zavladal sultan Sulejman I. Velièastni, ki je na vseh straneh širil obseg turške dr`ave in premaknil mejo proti zahodu za 400 kilometrov.    # Z osvajalnimi apetiti turškega sultana, ki so merili predvsem preko panonske ni`ine proti Dunaju, je bilo povezano novo obdobje turških vpadov na slovensko ozemlje. Od leta 1522 do 1532 so turški plenilni oddelki nepre- stano vpadali. Po obsegu so bili vpadi manjši kot tisti v 15. stoletju (od okoli šestdesetih so bili samo trije veèjega obsega — 1522, 1527, 1528), toda ker so bili tako pogosti, so dodo- bra opustošili predvsem obmejna podroèja ter gospostva na ozemlju Dolenjske, Notranj- ske in Krasa. Cilj veèinoma maloštevilnih na- padalcev je bil seveda lov na ljudi in njihovo premo`enje, namen visoke turške politike pa je bil zadr`ati del kršèanske vojske na hrvaš- kem in slovenskem ozemlju. To se je poka- zalo predvsem v letih 1529 in 1532, ko je imela glavnina turške vojske nalogo zavzeti Dunaj. V èasu obeh pohodov na avstrijsko prestol- nico je bila zelo opustošena Spodnja Štajer- ska, preko katere se je turška vojska leta 1532 tudi umikala. Poslej pa so vpadi postali redki in do leta 1559, ko so turški konjeniki zad- njiè prodrli na Kranjsko, je do njih prišlo pra- viloma le še na vsakih nekaj let. V dvajsetih in tridesetih letih 16. stolet- ja se je namreè zaèel na slovensko ozemlje us- merjati moènejši migracijski pritisk z jugovz- hoda, ki je bil povezan s spremenjenimi raz- merami v turški dr`avi. Pravoslavno vlaško- `ivinorejsko prebivalstvo je izgubilo privile- gije. Prišlo je do organiziranega prihoda veè- jih skupin prebivalstva — Uskokov, ki jim je Ferdinand I. leta 1535 podelil svobodo in zem- ljo v zameno za opravljanje vojaške slu`be. Turške vpade na slovensko ozemlje deli- mo v veè obdobij. Trajali so od zaèetka 15. do srede 16. stoletja, v Prekmurju celo do sre- de 17. stoletja. V prvem obdobju je bil glavni namen brez dvoma rop. Napadi leta 1408, 1411, 1425 ali 1426 so bili podaljški veèjih ro- parskih napadov na Hrvaško. Turki so pr- viè prišli na Slovensko `e 1408, in sicer v oko- lico Metlike. Turki v tem obdobju niso pri- zadeli Štajerske. Kot prvi vpad Turkov na Štajersko nekateri zgodovinarji omenjajo na- pad leta 1396. Po porazu ogrske vojske in kri- `arjev leta 1396 pri Nikopolju naj bi Turki prodrli na Dravsko polje, po`gali Ptuj, plenili po okolici in veliko ljudi odpeljali v su`nost. Sledilo je daljše obdobje, ko na slovenskem ozemlju ni bilo vpadov turških èet. Od leta 1421, ko je prišel na oblast Murat II., do leta 1469. Kljub temu so kalili mir številni vojaški spopadi. Najmoènejši fevdalci, Habsbur`ani, Celjski in Hunjadiji so številne medsebojne spore reševali z oro`jem. Pri tem je trpel pred- vsem slovenski kmet. Sultana Murat II. in Mehmed II. sta us- merila svojo pozornost na Balkanu v osvo- jitev Carigrada, Srbije in Bosne, zato so opu- stili vpade v slovenske de`ele. Pri tem so jih bolj ali manj ovirali Mad`ari na severu, Be- neèani na jugu in albanski fevdalec Ðerð Ka- striot Skenderbeg. Glede na znano turško os- vajalno taktiko bi na slovenskem ozemlju v tem èasu kljub temu prièakovali roparske od- delke. Vzrok za tedanjo turško odsotnost v naših krajih moramo iskati tudi v politiki celj- skih grofov do Turkov. To velja predvsem za Ulrika II., ki je bil v zelo dobrih odnosih z osmansko dr`avo. Turški vpadi so se `e od vsega zaèetka za- rezali v zavest prebivalstva na slovenskem ozemlju. Ljudje so se zavedali, da jih tuja sila lahko unièi ali pre`ene z rodne zemlje. Zato ni èudno, da so se v zvezi z nekaterimi vpadi v domišljiji izoblikovali dogodki, ki jih sploh ni bilo. Uèinkovito pa so bila dejanja Tur- kov posredovana ljudem predvsem v cerkvi s pri`nice, ki je predstavljala najuspešnejši propagandni medij pri spodbujanju proti turške miselnosti. Cilj turških napadalcev je bil nagrabiti èimveè plena in ujetnikov. Ujete ljudi so Turki vodili v su`nost zato, da poveèajo po- nudbo blaga na trgu s su`nji. Petina od skupnega števila zajetih prebivalcev je po-        stala sultanova last. Bistri in dobro rašèe- ni fantje so bili poslani v janièarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov harem. Si- cer pa so bili ujetniki uporabljeni kot su- `enjska delovna sila v poljedelstvu, `ivino- reji, obrti, kot hišna slu`inèad ipd. Slovenski zgodovinski povesti, ki je med leti 1859-1945 predstavljala srednji vek, se je èasovno zdelo najbolj zanimivo 15. stoletje: celjski grofje, turški vpadi, konflikti med kmeti in grajsko gospodo. Glavni tipi so turš- ka, pokristjanjevalska in viteška povest. Prva zgodovinska povest2 ima naslov Era- zem iz jame. Na polovici 19. stoletja je slo- venski klasik Janez Trdina v Ljubljanskem èasniku objavil Pripovedko od Glasan-Boga s podnaslovom “Poskus narodne epopeje Slovencev”. Spletel jo je iz motivov ljudskih pesmi in pripovedi, v katerih se sicer da prepoznati iz- prièane zgodovinske osebnosti, npr. ogrskega kralja Matijo Korvina, Adama Ravbarja, de- le` pravljiène fantastike je za zgodovinsko po- vest 19. stoletja prevelik. Je pa povest pomem- bna, ker je ljudsko izroèilo tega tipa, torej spopad s Turki, kasneje prepoznavno usmer- jalo interes zgodovinske povesti. Turških zgo- dovinskih povesti je do konca 19. stoletja na- stalo kakšnih sedem: avtorji so bili poleg Jur- èièa še Valentin Slemenik, Jernej Dol`an, Ja- kob Sket in Jurij Vraniè. Povesti so utrjevale politièno formulo Slovenec = branilec evrop- skega kršèanstva proti Turkom. Svoj tip zgodovinske povesti je vpisala v slovensko zgodovino Mohorjeva dru`ba. Predstavljajo ga veèernice, katerih rdeèa nit so turški boji. Predmet bi najustrezneje pred- stavili, èe bi jih imenovali turške povesti. Tema je zgodovinska; nadih pustolovskosti dobi, ko junaki krenejo kot ujetniki ali re- šitelji na pot v daljno Turèijo in se na poti po mo`nosti še kje izgubijo. V okviru Mo- horjeve dru`be je nastal tip turške povesti: Jurèièev Jurij Kozjak (1864) in Sketova Mi- klova Zala (1894) sta le dve bolj znani deli te skupine. Ju`noslovanske teme so se pojavile naj- prej v turški povesti, vendar glede na siceršnjo obse`nost korpusa turških povesti precej po- redko. Turška povest obsega obdobje turš- kih vpadov na Slovensko v 15. in 16. stolet- ju, natanèneje med 1408 in 1532. Iz 17. sto- letja je bila za romanopisce produktivna tema zarota Zrinjskih in Frankopanov proti Habs- bur`anom, najpogosteje pa so za ju`noslo- vansko zgodovinsko problematiko v zgodo- vinskem romanu znaèilni Uskoki.3 Prva daljša turška zgodovinska povest s slovansko temo je “izvirna povest iz 16. sto- letja” Mahmud, ki jo je napisal Jurij Vraniè. Pripoveduje o turškem vezirju slovenskega porekla, ki se odpove visoki karieri in se vrne v rodno Kostanjevico na Krki. Prva naslednja, slovansko obarvana je bila šele romantiška povest izza turških bojev Lee Fatur, Vilemir. V turški povesti Lee Fatur Junakinja zvesto- be, ki se dogaja leta 1550, je glavna oseba na Kranjsko pribegla lepa potomka bosanske kraljevske rodbine. Neposredno pa je z mo- tivom Turkov povezana tema Uskokov. To je tudi najpogostejši motiv v slovenski zgo- dovinski povesti. Kot stranski motiv so v bral- sko zavest stopili `e v Jurèièevem Domnu, “domaèi povesti iz prejšnjega veka”, podobno tudi v Tavèarjevi zgodovinski noveli Janez Solnce. Naslovno vlogo so dobili Uskoki v zelo obse`ni in simpatièno napeti pustolovski zgo- dovinski povesti v dveh knjigah; Strahovalci dveh kron Miroslava Malovrha. Še najbolj se je Uskokom posvetil Ivan Lah v povesti Sigmovo mašèevanje. V delu je prisotna kritika do cesarju zvestega kranj- skega plemstva, ki jim ni mar hrvaških `rtev v boju s Turki in plemenite ideje ju`noslo- vanskega zedinjenja. Roman Grièarji Ilke Va- štetove se je Uskokov iz zadnjih let 16. sto- letja lotil le mimogrede.    # “Po Gorjancih in po dolinah pod njimi se je v zadnjih letih naselilo mnogo srbskih beguncev, Uskoki jim pravimo. Zbe`ali so pred Turki v naše kraje. Ubogi ljudje. No, da. Ampak so precej nasilni. Kadar jim zmanjka `ive`a, ropajo `ito in `ivino in ko- ljejo kakor Turki. Naši kmetje so se `e pri- to`ili kralju. Toda kralj potrebuje Uskoke, da mu varujejo mejo pred Turki, naši kmetje paè morajo potrpeti.”4 Udari na gudolo, Jandre Jo`eta Dularja je roman o zgodovini Novega mesta in Metli- ke. Uskokom sicer odreka romantièni sloves plemenitih razbojnikov, ki jemljejo kriviènim in dajejo revnim, vendar zgodba ne skriva sim- patije do njih. “Naj Mike in Barica ube`ita? Kam? /.../ Èe jo potegneta èez Kolpo, prideta med cesarske soldate in Turke. Miketa bi pobrali med granièarje, prej kot si misli. ‘Mati, pomagajte!’ /.../ ‘Barica, poèakaj, potrpi,’ pravi mati, ‘re- kla sem ti `e: v `ivinsko su`nost, v jutrove de- `ele so naše ljudi gonili Turki, pa se je še od tam marsikdo vrnil. Pa se potlej Mike ne bi!’5” Roman sega v leto 1705, ko je v velikem po- `aru pogorela vsa Metlika. “Metlika se je sesedla v pepel. Niti Turki, ki so jo v dvesto letih šestnajst- krat napadli in od tega šestkrat po`gali, niso nikoli svojega dela opravili tako temeljito.”6 Desetletje kasneje je izšla povest Vlada Fir- ma Uskoška nevesta, ki se dogaja v Gorjancih in Beli Krajini 1515. V Ingolièevem romanu Gorele so grmade se podoba Uskokov ni do- sti spremenila. Pisatelj spregovori o njiho- vem slabem glasu. Mešèani jih gledajo, “kakor da so tatovi in razbojniki, ne pa cesarjevi vo- jaki”. Obenem pa ne more mimo politiènega dejstva, da je njihova svoboda alternativa turš- ki su`nosti na eni strani in odvisnosti od nemškega cesarja na drugi strani. “To je bilo vse, kar je Jurij povedal naj- prej materi. /.../ Toda to je bila samo polovica resnice. Drugo polovico je zamolèal. Ni po- vedal, da so Turke gnali globoko v Bosno, ker so tam prièakovali vsak zase in vsi sku- paj bogat plen. Tudi ni povedal, da niso iz- gubili samo tistega, kar so naplenili, paè pa je šel po zlu tudi plen, ki so ga bili iztrgali turškim vpadnikom.”7 Uskoška princesa Slavka Dokla je ro- mantièna zgodovinska povest oz. zgodovin-   Pietro da Cortona: Putto s psom, detajl (palaèa Pittijev v Firencah), Italija.      ski roman, kot delo imenuje avtor. Opisuje `ivljenje `umberških Uskokov v sedemnaj- stem stoletju. Tako beremo ne le o Turkih, Ciganih in èarovniških procesih, ampak tudi o cestnih razbojnikih, razliènih vra`ah pa o utrinkih iz `ivljenja cerkvene in posvet- ne gosposke.8 Uskoška podoba se je v slovenski zgodo- vinski povesti spreminjala: najprej je bila do Uskokov zlobno kritièna, ob prelomu stoletja pa so jih `e interpretirali tudi pozitivno v smi- slu borbe za jugoslovansko samostojnost.9 Dokler narod še nima svoje pismeno- sti in svojega slovstva, mu je ustno sporo- èilo edini vir za spoznavanje preteklosti. Najveè se je med narodom ohranilo spo- minov na turške boje. Ti èasi so bili junaš- ka doba Slovencev, ko je moral ves narod skupno braniti vero in svobodo proti be- snim Osmanom. Osebe, katerih junaštvo pesmi opevajo, so deloma domaèi poveljniki (Ravbar), de- loma junaki iz jugoslovanske zgodovine (Ivan Hunjadi, Matija Korvin, Kraljeviè Marko, Sekely). Eden najveèjih junakov izza èasa pr- vih turških napadov je Korvinov oèe, Ivan Hunjadi, ki se je skoraj celo `ivljenje boril proti Turkom. Na Ivana Hunjadija se po vsej priliki nanaša kar pripoveduje narodna pe- sem, romanca poznega srednjega veka, o Kra- lju Matja`u v turški jeèi. “Trikrat je `e na vojski bil, èetrtikrat je vlovljen bil, v turško jeèo vr`en bil. V njej ostal je let in dan, da ni videl belega dne in solnca ne rumenega.” Jetnika reši “Marjetica, turškega cesarja mlajša hèer”.10 Matija Korvin je znani ‘kralj Matja`’ slo- venskih narodnih pesmi. Ostal je pri ljuds- tvu v dobrem spominu. Toda slave svoje- ga imena nima zahvaliti vojski s Friderikom, èeprav je takrat morda postal znan po na- ših krajih, temveè predvsem svojim viteš- kim bojem s Turki. Obdobje turških vpadov na slovensko ozemlje je med našimi ljudmi še vedno `ivo, kljub precejšnji èasovni odmaknjenosti. No- bena tradicija med slovenskim prebivals- tvom najbr` ni bila tako široka in splošna kot tradicija bojev s Turki. Znane so pri- povedke o turških zakladih in skrivnih ro- vih, skozi katere so se ljudje reševali pred turškimi napadalci, o èude`nih rešitvah iz turškega ujetništva, o raznih grozodejstvih turških napadalcev ipd. Na Turke spomi- njajo ohranjeni predmeti (podkve) ali zna- menja. Ustno izroèilo o Turkih lahko raz- delimo v veè sklopov.11 V prvem sklopu so dogodki v zvezi s turš- kimi vpadi, ki so slovenskemu èloveku pov- zroèili gorje, strah in `rtve. V drugi sklop sodijo zgodbe, ki pripovedujejo o kmeèki samoobrambi, o gradnji tabora, o ‘èude`- nih’ rešitvah pred napadalci, o raznih zvi- jaèah, s katerimi je slovenski èlovek prese- neèal Turke in jih nagnal v beg. Tretji sklop je namenjen ujetnikom, tistim sreène`em, ki so se rešili turškega ujetništva in turških jeè ter se vrnili domov. V èetrti sklop so- dijo materialni ostanki, ki prièajo o turški prisotnosti na naših tleh. V zadnji, peti, sklop pa lahko uvrstimo neko specifiènost, to je zvonjenje ob doloèenih prilikah, ki še danes spominja na Turke. V ustnem izroèilu so se ohranile številne zgodbe, ki prikazujejo dogodke, v katerih so aktivno vlogo prevzele èebele, ose ali sr- šeni. Ti naj bi napadli ali celo pregnali Tur- ke. Turki so se èebel, ki so jih moèno pi- kale, branili rekoè: “Kranjci imajo hude muhe”. @al ustno izroèilo o turški tematiki še ni sistematièno zbrano po vseh sloven- skih pokrajinah, niti ni zgodovinsko, etno- grafsko ali literarno ovrednoteno. Seveda se sprašujemo, ali se je res vse tako zgodilo, kot    # pripovedujejo zgodbe in legende, ohranjene v ustnem izroèilu. A konèno to niti ni tako pomembno. Tudi to izroèilo je le del zgo- dovinske resniènosti in odraz miselnosti ta- kratnega èloveka.12 Moèneje se je ljudsko slovstvo razmahnilo šele v visokem srednjem veku. Vrh pa je do- seglo prav v èasu turških vpadov in po smrti kralja Matije Korvina. Balade in romance srednjeveškega ljud- skega slovstva: Balada Zarika in Sonèica se godi v roman- ski de`eli: sestri Zariko in Sonèico ugrabi- ta turški in španski kralj; Zarika dobi za su`- njo Sonèico, ne da bi jo spoznala; iz ljubo- sumnosti ji da strupa, ko pa sestra umira, spozna, kaj je storila, in še sama umre. “Star Vah in stara Vahinja prosiva sta lepo Boga, de b’ jima dal jen porod lep. Bog jima j’ dal en porod lep, bog jima dal je hèeri dva: ta prva j’ biva Zarika, ta druga j’ biva Sonèica. Sonèico ukrade turšèi car, Zariko vzame španšèi kralj.” 13 Kralj Matja` in Alenèica — romanca Kralj Matja` pusti `eno na gradu samo, med nje- gov oodsotnostjo jo ugrabijo Turki, najde jo v turškem taboru, kjer je ples. Ko zapleše z njo, jo posadi na konja in ube`i pred turš- kimi zasledovalci. “Po turšk’ obleèe se vsega, ogrne haljo do peta, pripaše svetlo sablico. /.../ Predrobno z dvora zadrèi, de pesk in ogenj se kadi, skoz mejo doli vogrsko, Turèijo dol v globoko.” 14 Alenèica, sestra Gregèeva je med turškimi romancami najmikavnejša. /.../ “Rudeèo kapo ‘ma na glav’, za kapo je tri pera djal, @erjavove so pera te.” — - In sluga zdaj tako pove: “Od Turkov bil enak je ubit, tvoj Gregec znal bi tisti bit’!” Bogme da, de je ta, de velja! 15 Ena zadnjih pesmi, nastala `e po letu 1550, je romanca Ravbar, ki tudi spada med turške romance. Junak Adam Ravbar je de`elni gla- var, ki je pripomogel k zmagi nad Turki pri Sisku leta 1593. “To si voli turški baša, ki se Turkom prav obnaša, kak bi vojsko vkupaj spravil, da bi Sisek podse zgrabil. /.../ Kaj stori pa turški baša, ki se dobro jim obnaša? Na tla sede, list napiše, pošlje poglavarju v hiše: ‘Ala, ala, moj Adame, Siska vrli poglavare! Al se hoèeš mi podati, al mi hoèeš glavo dati?’” 16 Oto`na pesem Ribniška Jerica, ohranjena v veè variantah, je ena najlepših, ki vsebin- sko zadeva tematiko ugrabljenih otrok. Zna- èilno je, da rop slovenskih deklet narodne pe- smi veèkrat opisujejo kot snubitev, kateri se nevesta prisiljena vda. Najlepša pesem te vrste je Mlada Breda. Ko pridirjajo turški snub- ci, jih Bredina mati dobro pogosti in napoji, potem ji `enin pokloni dar, mladega konja. Podobni, èe ne `e kar enaki motivi kot v romancah in baladah se pojavljajo pri ljud- skih pripovedih, kot so Kralj Matja` in Alen- èica, Miklova Zala in Peter Klepec. “Prihajali so hudi èasi. Ošabni Turek je gnal svoje èete nad kristjane. Cesar mu je šel nasproti        in bi ga rad pregovoril ter odvrnil hudo vojsko. A zaman. Ošabni Turek se ni vdal lepim bese- dam; vendar toliko ni odnehal: ako cesar noèe velike vojske, naj bi se posamezno udarila dva, en Turek in en cesarski. Imel pa je turški sul- tan grozovitega orjaka v vojski; na tega se je za- našal. /.../ Tako je mogoèni Klepec naklepal Tur- ke na tešèe zjutraj zarana. In Turki od tistega èasa niso veè prišli na slovensko zemljo.”17 Iz dobe turških vpadov se je v ustnem izro- èilu ohranila zgodba, ki jo je uporabil kot motiv Josip Stritar v pesnitvi Turki na Sle- vici. V njej pove, kako so Turki pridrli pred cerkev, njihov paša pa je hotel vanjo kar s ko- njem, Marija pa je obvarovala svoje svetiš- èe pred skrunitvijo tako, da se je pri vratih konju vdrlo kopito v kamen na pragu. “Grmade po gorah gore, v nebo njih plamen šviga! Privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, po`iga. Pred njim je jok, za njim je stok, pomagaj zdaj nam veèni Bog! Èe on se nas ne vsmili, ni nam pomoèi v sili.”18 Slovenske de`ele so pre`ivljale v èasu, ko so pri nas vidna prva znamenja reformacij- ske misli, eno najte`jih obdobij v svoji zgo- dovini. Turški vpadi so jih demografsko in gospodarsko precej izèrpali. Toda v teh te`kih èasih preizkušnje je našel slovenski èlovek ute- ho in tola`bo pri protestantskih voditeljih. Protestantski reformatorji so s svojo knji`ev- nostjo in slovenskim knji`evnim jezikom po dolgih stoletjih spet ustvarili vez, ki je zdru- `evala vse slovensko ljudstvo. Primo` Trubar je turško nevarnost spoz- nal `e kot otrok. Turek in pape` sta mu vse `ivljenje pomenila najveèja sovra`nika. Na- ravna povezanost z nesreènim ljudstvom ga je gnala, da mu je hotel pomagati ter ga rešiti propada, predvsem pa ubla`iti turško nasilje. In tako je bila leta 1564 natisnjena Cer- kovna ordninga, s katero je postala slovenš- èina jezik vseh cerkvenih obredov, verskih opravil in verskega nauka ter je z njo postavil temelje osnovnemu šolstvu v slovenskem je- ziku. Na enem mestu se dotakne tudi takrat- nih verskih sovra`nikov. “Inu s tejm hoèmo tudi te naše de`ele pred Turki, pred našimi sovra`niki ubraniti ...”19 V knji`ici Sestavki v stihih najdemo eno najbolj znanih Trubarjevih pesmi. Gre za pesem: Ena duhovska pejsen zuper Turke iz leta 1567, ki jo je Trubar po Luthru po- polnoma predelal. Iz ene Luthrove kitice je naredil tri slovenske, kjer Turke omenja kar petkrat. “Bug oèa, bodi per nas, kedar nom bode umreti; našo revo, `alost znaš, Turk, vrag nas hto po`reti. /.../ Ne daj, da bi tuja èast od Turkov se zatrla, od pape`a zavrgla, tuja cerkov rezdrla ...”20 Turška tematika ni samo predmet pro- titurških govorov iz prve polovice 16. sto- letja, ampak se pojavlja tudi kasneje kot po- gost motiv v hrvaški pa tudi v slovenski umetni knji`evnosti 16. stoletja. Tako se po- javi pesem Ena srèna molitev zuper Tur- ke slovenskega protestantskega pisca Juri- ja Dalmatina. “Gospud Bug, ti oèa naš, kir sam vse naše nuje znaš, zvestu nam zdaj pomagaj inu Turka nevernika, Tvoje cerkve sovra`nika, s Tvojo roko obladaj! “21 V èasu razsvetljenstva je bila v ospredju misel, kako bi razsvetlili in izobrazili širše mno`ice. Jih vpeljali tudi v posvetno slovstvo.    # Tako v tem èasu le Valentin Vodnik pose- `e po tej tematiki, in sicer v predgovoru Pe- smim za brambovce. “Peli so nekedaj naši oèaki, inu Turke po- bijali, peli so inu pod Sisek tekli Hasan Baša v Savo potopit, inu èe je Turk do nas per- dervel, so ga pognali, da so komaj nekteri raz- bojniki svoje pete vnesli.”22 Snov za Povodnega mo`a je Prešeren do- bil pri Valvasorju, vendar jo je spremenil. Pravljièna pošast, ki jo odpelje v kraje, ki so bili v tistem èasu nekaj strašnega, na Turš- ko. Sicer turške de`ele ne predstavi kot ne- kaj zlega, ampak verjetno je `e prava kazen za tako prevzetne. “/.../ Ah, majhno postojva, preljubi plesalec! de jaz se oddahnem, de noga poèije. Ni blizo, ni blizo do bele Turèije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije; ...”23 Arov in Zman je prva pomembnejša zgo- dovinska slovenska novela, v kateri je Janez Tr- dina èrpal snov iz Valvasorja in ljudskega izro- èila. Dogajanje je postavljeno v leto 1528, ko je vdrla mno`ica Turkov vse do Ljubljane. No- vela pripoveduje o turški, a tudi slovenski zvi- tosti, o zastrupitvi slovenskega in umoru turš- kega poveljnika ter `rtvovanju lepe Turkinje za slovenskega junaka Arova. Trdinova obse`na Pripovedka od Glasan-Boga je povest o uso- di poturèenega kršèanskega duhovnika in zgled umetniško nepregnetene folklorne snovi. “Grad je dobljen, Katrica uplenjena in na Turško zemljo v turško su`nost nesena. /.../ Tako je bitva izloèena, za vselej Sisek in kri` otet in borišèe strašno mrtvišèe turških mo- `akov. Samši jaha Glasan-Bog proti mostu, prvikrat mu ošabnost upade, prvikrat mu smrtni trepet upe pretresa. 24 Tudi v zbirki povesti Bajke in povesti o Gorjancih Janez Trdina uporabi motiv Tur- kov in sicer v povesti Bratovska gomila. Od leta 1849 naprej je Trdina objavljal drobce iz ljudskega slovstva pod naslovom Narodne pripovedke iz Bistriške doline, kjer sta dve zgodbi, ki govorita o Turkih: Jerma- nova vrata in Gradiè. Edino Josip Jurèiè je v veliki meri sledil Levstikovim programskim in kritiènim na- potkom, vendar bolj po motivni kot po idejni strani. Jurij Kozjak, slovenski janièar je prva pra- va zgodovinska povest po neuspelih poskusih petdesetih let, Jurèiè ga je napisal po zgodo- vinskih virih o usodi slovenskega ljudstva v turških èasih, po spominih in pripovedih. Kot stvarno podlago in kot zgodovinski okvir je uporabil turški vpad iz leta 1475, katere- ga opis je našel pri Valvasorju. “Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd te`ek kamen, od zidu odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, zadet s puš- èico s turškega loka. Zmerom bli`e in bli`e se pomikajo Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor toèa, ni jih moglo zavreti ... Tu- rek je bil podobo Matere bo`je brcnil z dre- vesa in tako razdra`il `ival v drevesu. Naglo prihrume sršeni iz dupla, vse rumeno jih je bilo okrog in jeli so pikati Turke pod dre- vesom. To videti, raste kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper oro`je kmeèko in razdra`ene sršene, morali so se umakniti in otepati zabuhle obraze ...” 25 Domen je izšel soèasno z Jurijem Kozja- kom, pomeni pa velik pisateljski korak na- prej; je eno Jurèièevih najboljših del. “Kakih šest mo`, èudovito napravljenih in oboro`enih, rinilo se je skozi duri v stanico. Vsi so bili obrašèeni po obrazih, nosili so dolge puške, samokrese za širokim rdeèim pasom in dolge no`e. Prvi, velik zastaven mo` svetlih oèi in dolge brade, je nosil veliko leseno ba- klo. Njegova roka je bila brez palca. “To so Turki”, rekel je Jurec strahoma sam pri sebi, spomnivši se, kako so stari oèetje popisova- li podobe teh sovra`nikov stare naše de`ele. /.../ “Kaj menite, da so bili res Turki tisti raz- bojniki?” vprašam jaz starega Oralka, ko je pri-        poved konèal. “Kajpa da so bili. Èe ne ver- jameš, pa pojdi gor v grad. Tam še zdaj tisto puško hranijo, ki jo je bil Domen prinesel, in videl boš, da je turška ...”26 Sin kmetskega cesarja je zgodovinska po- vest, s katero je Jurèiè posegel v preteklost, v dobo kmeèkih uporov. “Da se ne bi kaj takega veè povrnilo, se- zidal je bil šrajbarski grašèak debelo in ši- roko obzidje in na vsakem oglu postavil mo- èen stolp, od koder se je pozneje lahko bra- nil ne samo nepokornim kmetom, ampak tudi še hujšim sovra`nikom tedanje naše de- `ele, Turkom.”27 Še danes priljubljena zgodovinska povest Jakoba Sketa Miklova Zala v slovenski knji- `evnosti predstavlja tradicijo ljudske pove- sti s snovjo iz turških èasov. “@ene in otroke so spravili Turki v svo- je šotore in jih tam stra`ili. Strašno so vpi- le in jokale uboge `enske. Vile so roke, ru- vale si lase, trgale si obupane in zbegane ob- leko raz prsi, a Turek je ostal kamnitega, neè- loveškega srca. /.../ prièi posekali.”28 Fran Detela je opisoval kmeèko, malo- mešèansko in izobra`ensko `ivljenje, pri- ljubljene pa so bile zlasti njegove zgodo- vinske povesti in roman. Ena takih povesti je Takšni so! V njej je turško nevarnost po- dal samo okvirno: grmade zagore takoj na zaèetku povesti in po`enejo ljudem strah v kosti, èez nekaj dni zagore drugiè in oz- nanijo `alostne nasledke domaèih razprtij — smrt Herbarta Turjaškega in Andreja Viš- njanskega, zmago Turkov in njihov pohod nad naše kraje. “‘Poguma nimate, poguma. Turek je èlovek kakor nas kdo; poldrugi palec `e- leza pod rebra ali pol unèe svinca v buèo, pa oble`i.’ In zaèel je pripovedovati, ko- likokrat so se hrabri Novomešèani ubra- nili Turkov, dasi jih je bilo kakor listja in trave.”29 Balade in romance Antona Aškerca so zgodovinsko opisne ali pripovedne pesmi; pe- sem Brodnik je oris idealnega ribièa, ki `r- tvuje sam sebe, da bi z zvijaèo pogubil turške oglednike.   Nicolo Salvi in drugi: Fontana di Trevi, 1732-51, marmor, Palaèa Poli, Rim, Italija.  # “Med skalami Sava šumi, valove mogoène vali, v naroèaj jih Dunavu tira. Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan pa hitro na drugo tam stran èez šumno pripelji nas Savo! Èuj, turško rumeno zlato plaèilo bogato ti bo ... Èe noèeš — ti vzamemo glavo! /.../ Bes, djaur! še krik iz valov, iz mokrih je Save grobov - potem pa vse tiho je bilo ...”30 V baladi “Mea kulpa!” se Aškerc naslo- ni na motiv bitke pri Sisku in na strašen poraz Turkov s strani kršèanske vojske. “Kaj baha se Hasan paša? On kristjane oponaša: ‘Mea culpa — mea kulpa!’ Tam, kjer Sava Kulpo pije, tabor turški polje krije. Nad šotori poleg Siska polumesec, glej se bliska. ‘Br` na noge, v boj za Sisek! D`aur bli`a se ko blisek.’ /.../ teèe Kulpa vsa krvava - Hasan paša mrtev plava. Sred tovaršev naokoli, sred mrlièev Hasan moli: “Mea Kulpa — mea culpa!”/.../31 Janièar je zgodovinska slika iz turškega èasa z domoljubno mislijo – turški janièar raje na- pravi samomor, kot da bi napadel rodno vas. Posebno mesto med baladami in roman- cami z zgodovinsko snovjo ima cikel Stara pravda, ki je Aškerèev najobse`nejši poskus o`iviti slovensko zgodovino z zgodovinski- mi slikami, ki bi vsebovale nacionalno in so- cialno tendenco. Izlet v Carigrad je potopis, ki ga je objavljal v Narodovih podlistkih. Poz- neje so ga ponatisnili v posebni brošurici. V Turèijo ga je vleklo zanimanje za oriental- sko kulturo, nemara pa tudi sugestija krvne sorodnosti. Tudi Oton @upanèiè v eni svojih pesmi pose`e po tolikokrat opevanem zgodovinskem liku kralja Matja`a — Matije Korvina, ki še da- nes spi v votlini pod Krimom. Iz @upanèièeve mladinske poezije je zbirka Ciciban in še kaj, izšla leta 1915. V njej je pesem Turek, ki na šaljiv naèin opiše tega groznega mo`a. “Dolg je nos, turški nos, bradavic je poln, krive cokle, turške cokle, kot na Savi èoln. Ali fes, turški fes - kakor makov cvet! Hej, in pas, turški pas - z mavrico prepet.”32 Jutro ob kresu Ivana Sivca je viteška povest o ljubezni med Elizabeto Ravbar, hèerko zna- menitega slovenskega viteza Adama Ravbarja, in njegovim konjarjem Karlom Jurièem. Vse osebe v knjigi so vzete iz slovenske zgodovine, celotna pripoved pa je oprta na veliko slovensko zmago nad Turki pri Sisku pred štiristo leti. “/.../ Veliki zaèetni uspeh je dal kršèan- ski vojski krila. Kot bi jim pomagale vse ne- vidne sile sveta, se je pognala naprej ter kot za šalo kosila nad sovra`nikom. Turški su- lièarji so padali na tla kot pokošeno snop- je /.../ vsepovsod se je slišalo strašno krièa- nje in vpitje, zavijanje psov, zemlja je drh- tela pod konjskimi kopiti ...”33 V zbirki mohorjevih veèernic v Celovcu je izšla kratka zgodba Klemena Hobjana Pun- tar Matja`. “Strašne zgodbe kro`ijo po Zilji, po Ro`u in po Podjuni. Do koder so segli Turki, se pozna kri, ka`ipoti so po`gane hiše in osmo- jeno drevje. Sneg, ki ga je do bo`ièa pošte- no natreslo, je pokril kri in postijo. Le `alosti v kmeèkih srcih ni mogel prekriti.”34        Pisatelj Ivan Zorec je v sredino svoje epo- peje Beli menihi umestil tudi razgibano 15. stoletje. Tema 15. stoletja so bili najprej turški vpadi na Slovensko, potem pa krivoverstvo oziroma protestantizem, kmeèki upori in celj- ski grofje. V skladu s tradicijo veèerniške po- vesti je Zorec izpostavil Turke in kmeèke upore.35 Stiški svobodnjak s podnaslovom Samo- stan v turški sili, je druga knjiga belih me- nihov. Pisatelj nas popelje v drugo polovi- co 15. stoletja, ko je bil samostan na vrhuncu svojega razvoja in moèi. Pojavila pa se je tudi nova nesreèa — Turki in povest se konèa z na- padom Turkov na Kranjsko 1471, ko so op- lenili in po`gali tudi Stièno. “In je pravil, da je bil su`enj turškemu bogatinu v Bosni. Turek ni grdo ravnal z njim, grašèak v naših krajih grje poèenja s tlaèanom. — Turki pa se res pri- pravljajo, kakor listja in trave jih je, zdaj zdaj bo joj. Njega so doloèili, da bi jim kazal pot po domaèih krajih; ker se je branil, je bil te- pen po turško.”36 Med podlistki v slovenskih èasopisih na prelomu stoletja je bilo tudi nekaj takih, ki so segli po motivu Turkov. V veèini èrtic in povesti so Turki prikazani kot strah in trepet takratnega èloveka, kot zlo, proti kateremu se je te`ko boriti, toda pošten, dober slovenski kmet je skoraj vedno zmagovalec v bitkah proti turški ´drhali‘. Pisatelji so torej na strani trd- nega, pogumnega slovenskega èloveka, ki se sovra`niku postavi po robu. Ne da svoje zem- lje, ne svojih otrok in ne svoje `ene. V Hajduku Simi gre za prvoosebni opis kosa potopisa Ivana Zorca. Poveljnik èete v hrvaških de`elah naleti na sivega mo`a haj- duka Sima, ki mu pripoveduje, kako je bilo vèasih, ko so še ‘Turki vladali’, o njegovi ve- liki ljubezni, ki se ji je moral odpovedati in je odšel med hajduke. “‘Seveda. Turki so nam še vladali.’ ‘Kako je bilo tedaj?’ ‘Krasno, tako ti pravim. Kako smo junaèili in se klali z Arnavti in bašibo- zuki! Gospodar moj svetli, hand`ar mi je bil zmerom krvav!’...”37 Iz leta 1910 je delo Èrna `ena, psevdonim- nega avtorja G. @agarja. Zgodba je prevzeta iz turške povesti (celo po imenih oseb spo- minja na Miklovo Zalo). Tudi v zgodovinski povesti Kri`em sveta Valentina Slemenika gre za dru`ino, ki je zaradi zgodovinskih pe- ripetij (turški napadi na Koroškem, turško ujetništvo) in medrodbinskih mašèevanj raz- tepena po celem svetu in se po vrsti dogo- divšèin spet najde; v bitki pri Beljaku 1493. Vsi poglavitni Turki pa se tu izka`ejo le v turške noše preobleèeni Slovenci. Izvirna povest iz 16. stoletja Mahmud Ju- rija Vranièa pripoveduje o turškem vezirju slovenskega porekla, ki se odpove visoki ka- rieri in se vrne v rodno Kostanjevico na Krki. Ko je gorela grmada je še ena turška po- vest Lee Fatur, s podnaslovom Spomin na Turke. Sveènica 1559, Turki ropajo in loma- stijo po slovenski de`eli, kar ne morejo od- nesti s seboj, to unièijo. “Plešejo megle med gorami: To so sence pobitih Turkov, ki si išèejo poti domov. Zajoèe burja: To je jok deklet in `ena, ki jih `enejo v turško su`nost. Zagrmi v vot- linah: to je odmev smrtnega krika kristja- nov, ki so jih podavili Turki v jamah. Zem- lja slovenska, nikdar veè ti ne zapreti turški meè.”38 Povest Za turškim grièem Matije Male- šièa pripoveduje o mladih fantih, Janku, To- netu in pripovedovalcu, ki so bili na vojski za turškimi grièi. Tam so spoznali lepa de- kleta, lepe ro`e, a lepše kot domaèe slovenske šmarnice je ni na svetu. Hajduk Mirko Antona Zajca je èrtica ´iz bosanske prošlosti’. Nekega dne, leta 1893, gre pisec po Romaniji — Planini in sreèa boš- njaka — Srbina, ki mu pove krvavo zgodbo, ki se je zgodila pred njegovo hišo. Nekega dne pride krdelo Turkov proti njihovi hiši in zahtevajo od oèeta, da pove, kje je hajduk    # Mirko in ker ni vedel, kje je, so ga šli v pla- nine sami iskat. Kmalu pa pridejo Turki na- zaj in zahtevajo veèerjo. “In pripoveduje Srbin: Hoteèemu ravno nekaj spregovoriti, segel mu je ptujec v be- sedo z zamolklim glasom: ‘Ne boj se, raja! Danes mi je prišel toliko za`eljeni dan! Dan osvete nad tem turškim krvolokom.’” 39 In je šel hajduk in se vrnil ves krvav èez èetrt ure in sporoèil prestrašenima oèetu in sinu, naj gresta gledat, kako je Turkom zmanjkalo slivovke, pa tudi glav nimajo veè. To je bilo mašèevanje, ker so mu pred pe- tindvajsetimi leti umorili mater. Ena izmed številnih revialnih povesti je tudi Zadnji turški napad Janka Kesslerja. Ferdo Plemiè pa je napisal Povest iz hu- dih turških èasov. Kmetje se pri mizi pogo- varjajo. Ko so zaèeli govoriti o nadlogah, so se takoj spomnili turške šibe. “Ko se prvi hrušè pole`, pravi nekdo izmed fantov: ‘Huda bo, huda. Pri Trbi`u so `e videli Turke.’ “Tur- ki so stopali vedno oprezneje, /.../ po`eljivost po plenu jim je bila brati iz divjih pogledov.” Vendar so bili vašèani pripravljeni. Napadejo s pušèicami in kamni. Vnel se je hud boj. Ob koncu pokopljejo vašèani Janeza in se vrnejo v vas. In prišli so zopet mirnejši èasi v lepo ko- roško de`elo.40 V takratnik èasopisih so kot podlistki iz- hajale tudi povesti Toneta Èufarja Tam za turškim grièem, vesela zgodba iz resnih èa- sov, Iva Grabarja Zadnji Turek v Osijeku in Davorina Ravljena Mašèevanje Turèina Ke- lestyre. Najlepši primer zgodovinske dramatike Bratka Krefta je Velika puntarija. Predstavlja upor kmetov in njihovih voditeljev (Mati- ja Gubec, Ivan Pasanec, Ilija Gregoriè), zaradi vse veèjih kmetovih dajatev zemljiški gospodi in zaradi nezavarovanega kmeèkega prebivals- tva pred turškimi vpadi. “Veleizdajalci, ker krvavimo pred Tur- kom, gradimo utrdbe iz lastnih teles, ker gospoda noèe veè pomagati pri zidanju, po- šiljamo deputacije, se poni`no klanjamo in prosimo za stare pravice — mi, kmeèka raja, kmeèki psi, vpre`na `ivina, edini in poslednji soldati, ki èuvajo to zemljo pred Turki, — mi smo veleizdajalci? /.../ In jaz, banski vojak, kmet, ki se bije s Turki, ki je bil turški jetnik, pravim, da nam pod Turkom ni bilo slabše kot pod kršèeno gos- podo.”41 Iz obse`nega poljudnega zgodovinskega romana Hèi grofa Blagaja je nastala zgodo- vinska povest Lepi janièar, ki jo je Murnik priredil za mlajše bralce. Okvir Murnikovega Lepega janièarja predstavljajo resnièni zgo- dovinski dogodki, obdobje v drugi polovi- ci 15. stoletja, ko so Turki za èasa vlade Mu- hameda II. Osvajalca, po vrsti vojaških in po- litiènih uspehov v osrèju Balkana, prvikrat prišli èez Kolpo tudi v naše kraje. “‘Leta 1408’, je govoril stari grof, ‘sem do- vršil komaj petnajsto leto. Naenkrat so bili Turki tukaj! Napadli so Metliko in Èrno- melj. Tresla se je zemlja in bobnela od konj- skih kopit! Kakor besni se zakade Turki proti nam in krièe: ‘Udari d`aura! Allah il Al- lah!’...’”42 V motiv Turkov moèno pose`ejo Sred- njeveške pridige in balade Janeza Menarta. Pa` “Nad Turke grof odhaja. Kdaj vrne se, le kdaj? Gospa na grajskem oknu po ravnem polju zre. Kdo jezdi tam v daljavi iz jutranje megle?”43 Kartuzija 1476 Pesem je sicer izmišljena, vendar na real- ni osnovi in postavljena v resnièno okolje, v kartuzijo Pleterje. Leta 1471 je prišlo do najhujšega turškega napada v vsej sloven- ski zgodovini. “/.../ Potem kot vsi njegovi je z meèem in sekiro v boj hodil proti Turkom za kralja in za vero. Ob Krki turška vojska se prav nad nas pomika!”44        Pridiga proti nevernemu Turku, vsega kršèanskega sveta sovra`niku 1479 Pridige proti Turkom so bile v svojem èa- su skoraj posebna govorniška zvrst; z njimi so razni pridigarji, še zlasti franèiškani, nav- duševali bojevnike po vsej Evropi za tako ime- novane kri`arske pohode nad Turke. ”/.../ Turek — ta tretji volk — vendar od vseh je najhujši, kajti ta vra`ja drhal, ki zavija skoraj po naše, ta ne preganja samo ljudi, temveè še vero. /.../ Ta ne za ìga le hiš in vasi, ne ropa le gmajne, temveè oskrunja, po ìga nam cerkve in samostane. Vsakdo še pomni peklenske grozote pred osmimi leti, ko so po štajerski, kranjski de`eli Turki po`gali sto in dvesto vasi, in tisoèe v su`nost odvlekli.”45 Turška nevarnost je bila za slovensko zgo- dovino zelo odloèilna. Po eni strani je zavi- rala njen naravni razvoj, po drugi strani pa mu je v marsièem tudi koristila. Kljub temu da so imeli naši predniki v bli`ini vzhodne meje toliko let turškega sovra`nika, se z njim bo- jevali in zaradi njega imeli stalne te`ave in ne- prilike, pa je morda nenavadno, da slovenska literatura ni bolj posegla v to tematiko. Da ni bilo napisanih veè romanov, povesti, pesmi. Ker naj bi bil zakljuèek nekakšen strnjen povzetek vsebine in vrednotenje rezultatov, naj izkoristim to za kratek pregled nekate- rih del, ki so `al ostala nepregledana. Zanimive zgodbe o Turkih najdemo pri Josipu Grudnu, v njegovi Zgodovini sloven- skega naroda. Posamezne zgodbice iz ljudskega izroèila o Turkih najdemo v èlankih v dnev- nem èasopisju (Delo, Dru`ina, Slovenec). Med èasopisnimi podlistki starejšega izvora   B. Longhena: Cerkev svete Marije della Salute v Benetkah, Italija.  #   so to: Mati bo`ja dobrega sveta ali bratovska ljubezen Jerneja Dol`ana, Dedinja grajskih za- kladov in Dedinja treh gradov Jo`eta Urba- nije. Zagotovo bi bile zanimive tudi zgodo- vinska povest iz turških èasov Valentina Sle- menika Izdajavec, Jakoba Alešovca Vojska na Turškem in Turki na Koroškem ter Ivana Vr- hovca Turki pred Dunajem. In še vrsta pesmi: Edvarda Kocbeka Tam za turškim grièem v pesniški zbirki Groza, Jeftejeva prisega, Ube`ni kralj, Svetopolkova oporoka in še mnoge dru- ge. Zagotovo pa je tema Turkov, kako so vpli- vali na slovenskega èloveka in ga zaznamovali, tako privlaèna, da se bom k njej še vrnila in poiskala še bogat vodnjak zapisov. 1. P. Štih, V. Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana, MD v Celovcu in Korotan Ljubljana, 1996. 2. M. Hladnik, Slovenska zgodovinska povest v 19. stoletju, XXX. SSJLK, 1994. 3. M. Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti, SR, letnik 46, 1998, str. 117-131. 4. I. Vašte, Grièarji, Novo mesto: Knji`nica Janeza Trdine, 1956, str. 106. 5. J. Dular, Udari na gudalo, Jandre, Ljubljana, ZOM in Dol. zalo`ba Novo mesto, 1967, str. 27, 203. 6. J. Dular, Udari na godalo, Jandre, 1967, str. 16. 7. A. Ingoliè, Gorele so grmade, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1977, str. 42. 8. S. Dokl, Uskoška princesa, Ljubljana: ÈGP kmeèki glas, 1988, spremna beseda Jalinde Cekin. 9. M. Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti, 1998, str. 117-131. 10. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek, Celovec: Dru`ba sv. Mohorja, 1913, str. 375. 11. I. Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996. 12. I. Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, 1996. 13. Ljudske pesmi, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 120. 14. Ljudske pesmi, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 156. 15. Ljudske pesmi, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 98-99. 16. Ljudske pesmi, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 162. 17. Ljudske pripovedi, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 169-171. 18. I. Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, platnica. 19. Reformacijsko slovstvo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 114. 20. Reformacijsko slovstvo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 232-233. 21. Reformacijsko slovstvo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 261-263. 22. A. Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana: Akademska zalo`ba, 1934, str. 47. 23. F. Prešeren, Zbrano delo, 1974 (zbirka Naša beseda ), str. 76-79. 24. J. Trdina, Zbirna dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 4. knjiga, Ljubljana, DZS, 1952, str. 85, 118. 25. J. Jurèiè, Izbrano delo, 1976 (zbirka Naša beseda), str. 110-111. 26. J. Jurèiè, Izbrano delo, 1976 (zbirka Naša beseda), str. 314, 323. 27. J. Jurèiè, Izbrano delo, 1976 (zbirka Naša beseda), str. 65. 28. J. Sket, Slovensko berilo II, 1956, str. 70. 29. F. Detela, Zbrano delo v šestih knjigah, 2. knjiga, Mohorjeva dru`ba Celje, 1963, str. 301. 30. A. Aškerc, Izbrano delo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 134-135. 31. A. Aškerc, Izbrano delo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 136-137. 32. O. @upanèiè, Izbrano delo, II. knjiga, 1973 (zbirka Naša beseda), str. 39. 33. I. Sivec, Jutro ob kresu, Ljubljana, Kmeèki glas, 1993, str. 175. 34. K. Hobjan, Puntar Matja`, Celovec: Dru`ba sv. Mohorja, 1959 (zbirka Dru`inske veèernice), str. 18, 35. 35. M. Hladnik, spremna beseda v Ivan Zorec, Beli menihi, 1-4, zbirka Slovenska povest, Ljubljana, 1991. 36. I. Zorec, Beli menihi, 2. knjiga, 1991, str. 106, 115. 37. I. Zorec, Hajduk Simo: Kos potopisa, Ljubljanski zvon, 1920, str. 23. 38. L. Fatur, Dom in svet, 1913, str. 123, 124, 126. 39. A. Zajc, Edinost, 15. december 1894. 40. F. Plemiè, Korošec, 1909-10. 41. B. Kreft, Zbrano delo, 1974 (zbirka Naša beseda), str. 130-131. 42. R. Murnik, Lepi janièar, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1984, str. 8-9. 43. J. Menart, Srednjeveške pridige in balade, Ljubljana: CZ, str. 20-21. 44. J. Menart, Srednjeveške pridige in balade, 1990, str. 44-45. 45. J. Menart, Srednjeveške pridige in balade, 1990, str. 48-51.