Poštnina plačana v gotovini.
Csna 25.— Sip
Spedfz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
j Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 ! Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» ] Goriško uredništvo: Goriča, Riva Piažzuiffa št. 18. CENA: posamezne številka L 25. - Naročnini: meseeuo L 100, letno L 1.200, — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VII. - Štev. 33
Trst - Gorica 2. oktobra 1953
Izhaja vsak petek
Kaj pa zdaj?
Po jugoslovanskem odgovoru na italijansko noto
Jugoslavija je odgovorila na italijanski predlog za sklicanje konference za |izvedbo plebiscita na Svobodnem tržaškem, ozemlju tako, kakor je bilo pričakovati!: od klonila je italijanski predlog, za katerega pravi, da je nemogoč, vse dokler se Slovencem in Hrvatom na STO-ju ne popravijo vse krivice zadnjih 35 let. Poleg tega bi bila vsaka konferenca neumestna in brezigledna, če ne bi prišlo prej med Jug/oslavijo in Italijo' glede tega vprašanja po diplomatski poti do zbližanja. Posebno pa je taka konferenca nemogoča, vse dokler izvaja 1Italija z zbiranjem svetih čet ob jugoslovanski meji pritisk. Jugoslavija torej meni, da tako o-zračje ni niti od daleč primerno za pristop k reševanju tako delikatnega vprašanja, kakor je tržaško, kje pa šele za njegovo uspešno rešitev.
Cim je bil tnan jugoslovanski odgovor, so se novinarji zanimali kaj mislijo o tem v Londonu in Washingtonu. Vtisi, ki so jih pri tem zbrali,rso zgoščeno podani v stavku, ki izraža mnenje ameriških krogov: »Brez neveste ni svatbe.« Za rešitev tržaškega vprašanja je poleg drugih pogojev bistveno sodelovanje in soglasje Jugoslavije in Italije, torej obeh sosed, ki sta na tem ozemlju najbolj neposredno zainteresirani. C e ena od njih ne mara razpravljati pod pogoji, kakršne je postavila druga, potem sploh nima smisla govoriti, kajti vsaka rešitev bi bila nujno enostranska ter bi jo lahko uresničili samo s silo.
Tak primer smo imeli že s tristransko izjavo iz leta 1948. Osta-
lo	je samo pri besedi, in namestq da bi s tem pripomogli k pomirje-nju, se je kasneje prav zaradi njene pristranosti tržaško vprašanje še bolj zaiiletlo. Prepričani smo, da bi z morebitnimi podobniini e-nostranskimi ukrepi tudi danes položaj samo poslabšali in odgovorni politiki bi si že vnaprej zaprli še mnoga vrata za njegovo rešitev, ki so še danes odprta. Poglejmo n.jyr. londonski sporazum, s katerim so izročili italijanskim funkcionarjem razne ključne položaje v Trstu. Ali ne bi bilo veliko bolje, če takrat, zaradi dvodnevnih izgredoir, ki so jih izzvali im-portirani razgrajači, ne bi dali I-Utliji vrat na nos tako obsežnih koncesij? Na poti, ki vodi k sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja, bi bil en velik kamen spotike manj.
Trenutno se še ne ve, kakšen bo končni ameriški, britanski in francoski odgovor na Pellovo noto. Pravijo, da bo najbrž zelo prijateljski, pri tem bo pa povedal, da se dejansko ne da nič napraviti. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Pella dosegel odložitev parlamentarne debate o Trstu v 'pričakovanju, da bo do razpravljanja o proračunu italijanskega zunanjega ministrstva že dosegel odgovor iz treh zahodnih prestolnic. Neprijetno bo torej zanj, če tega odgovora ne bo, prav tako bo neprijetno, če bo dobil na svoj jasen in ultimativen predlog mlačen odgovor. Zato si italijanska vlada najbrž vroče želi, da bi se zopet našla kakšna vroča glava, ki bi pripravila zahodne velesile, tako kakor m&rca 1948, do kakšne nove teatralne, zato pa neizogibno pristranske in po svojih kasnejših posledicah škodljive poteze.
Ce pretekle, komaj par let stare izkušnje kaj veljajo, potem bi -rekli, da se kaj takega ne bo zgodilo. Ali naj torej potem ostane glede tržaškega vprašanja in na Svobodnem tržaškem ozemlju vse take, kot je?
Preveč težko občutimo vse posledice dosedanjega pristranskega postopanja anglo-ameriške vojaške uprave v coni A, da bi bili zadovoljni s sedanjim položajem. Veliko je krivic, ki jih je treba popraviti, če hočemo, da bo tu postalo razmerje vsaj znosno. Zavlačevanje traja že preveč let, da bi se lahko zadovoljili s provizoriji, ki so bili predvideni za nekaj mesecev. Odstranitev italijanskih funkcionarjev, vzpostavitev dejanske enakopravnosti tu živečih narodnosti, prenos civilne uprave na krajevno prebivalstvo, odprava fašistične zakonodaje, vrnitev državljanskih, političnih in gospodarskih pravic vsem, ki jih je fašizem oškodoval, vse to so ukrepi, katere je treba uresničiti, če se hoče resnično u-gladiti pot k sporazumu obeh sosednjih držav in k ureditvi Svobodnega tržaškega ozemlja tako, kakor to najbolj odgovarja kori-
IfUVIESTO SUEZA - LIBIJA
Nadomestna obramba britanskih koristi o vzhodnem delu Sredozemlja
Na svojem romanju v Meko je novi egiptski diktator, general Ne-gib, v svojo javno molitev vpletal tako ostre grožnje proti Veliki Britaniji, da so poslale domneve o -neuspehih anglo-egiptskih pogajanj že kar očitne. Morda pa so prav ti divji izpadi egiptskega predsednika imeli namen, da prikažejo morebitni uspeh v tem si-jajnejši luči za egiptsko javnost, Taka taktiziranja so med Levan-tinci v veliki modi.
Ze nekaj tednov ^.potekajo med odgovornimi zastopniki Velike Britanije in Egipta tihi »zasebni« razgovori o izpraznitvi sueškega področja. Veliko Britanijo zastopa pri teh »zasebnih« pogajanjih general Sir Bryan Robertson. Vse kaže, da so pogajanja s posredovanjem ameriškega veleposlanika v Egiptu že toliko napredovala, da ostaja odprto samo še vprašanje:	kdo	naj v primeru potrebe
odloča, da se zavezniške sile zopet lahko vrnejo na sueško področje?
Medtem pa so Angleži preskrbeli za nadomestno obrambo svojih koristi v vzhodnem Sredozemlju.
V	času, ko se je Sir Bryan Robertson potrpežljivo pogajal v Kairu, je britanski poslanik v novi libijski kraljevini podpisal vojaško pogodbo, ki dovoljuje britanskim četam in letalom, da dvajset let nemoteno lahko uporabljajo libijsko ozemlje za svoje obrambne potrebe. Tako si je Velika, Britanija na tihem zagotovila za dolgo dobo časa oblast na obsežnem predelu Sredozemlja. Poleg Jordanije in I-raka se je na ta način britanski nadzor nad Sredozemljem pomaknil globoko proti zahodu. Tudi če se bo morala britanska armada ob sueškem prekopu, ki šteje okrog 80 tisoč mož, umakniti, ostaja Veliki Britaniji v 'vzhodnem Sredozemlju strateški paralelogram odločilne strategične važnosti. Ta paralelogram sloni na ogliščih Malta - Tripolis - Bengasi - Tobruk - Jordanija - Ciper s podaljškom proti -vzhodu, v Iraku. Proti severu se ta sistem oporišč spopol-njuje na grška in turška ozemlja. Tako si je Velika Britanija ustvarila v Libiji sicer nepopolen, vendar dragocen nadomestek za izgubo Sueza.
V	Kairu so seveda tak razvoj spremljali z nezaupanjem, v Rimu z razumljivim domotožjem in ljubosumnostjo. Novi libijski vladar, postarani in bolehni Idris Senusi I., je vso zimo preživel v hotelu Mena House ob Keopsovi piramidi pri Kairu in tam so ga zdravili najslovitejši mednarodni zdravniki. Kot stranska politična pridobitev tega zdravljenja je bil sprejem Libije, ki je komaj 1. januarja 1952 dosegla svojo samostojnost, v ■Arabsko ligo. Takrat je sicer libijski zunanji minister Mahmud el - Montaser zagotavljal, da tudi Libija misli na postopno likvidacijo britanskih posadk v Libiji, vendar so se morali sedaj v Kairu pomiriti z mislijo, da so sprejeli v Arabsko ligo še eno Jordanijo, to ie britansko priprežnico, ki ne more živeti brez izdatnega pokroviteljstva.
Libija, ki leži med moderniziranima arabsJuma področjema med Tunisom in Egiptom — je bila nekoč oholi ponos fašističnih rimskih kolonizatorjev. Šteje komaj milijon arabskega prebivalstva in je najrevnejša in tudi najbolj zaostala arabska dežela. Devetdeset odstotkov vseh Libijcev je bolnih na očeh in ena petina prebivalcev je slepih. Angleži pravijo, da tisti Libijec, ki zna citati, postane takoj upravnik veleposlaništva, da pa tisti, ki zna čitati in pisati, ima najboljše izglede, da postane minister. Dvatisočletna kultura se tu ni izkazala in rimski nosilci civilizacije Libijcem niso prinesli napredka.
>Res je, da je v Libiji obupno pomanjkanje zdravnikov, upravnih uradnikov, tehnikov in sploh ljudi, ki bi bili sposobni za intelektualne poklice. Zelo inteligentna predsednik vlade, .ki je dolga leta preživel v Italiji, ne vidi nobene možnosti, kako bi pokril letni primanjkljaj okrog dva milijona šter-lingov z lastnimi finančnimi viri. Zato je tudi gladko prodal Angležem oporišča, kjer so ti že prej vzdrževali svoje posadke. Britanci mu bodo plačevali letno po dva milijona šterlingov najemnine za dobo dvajset let. Poleg tega so se Angleži obvezali, da Libiji dovolijo posojilo v znesku šest milijonov šterlingov.
Na ta način so posadke, katerih imena so se nam udomačila za časa afriških vojnih pohodov: Tripolis, Bengasi, Derna, Tobruk, postale redne sestavine britanskega obrambnega sistema. Znano letališče el - Adem v neposredni bližin; egiptske meje preurejajo Angleži v podobno letalsko oporišče, .kakršna so letališča v severni Jordaniji. Tako je Egipt varno »obkrožen«. 'Nadaljne letališče v Tripoli-taniji varuje zveze z Zahodom.
Legalizacija britanske vojaške moči v Libiji se je izvršila s tihim privoljenjem Amerike. Američani imajo v Libiji znatne strateške koristi, odkar so 1. 1944 zgradili letalsko oporišče prvovrstnega pomena. To ie Wheelus Field. Medtem ko je Libija za Veliko Britanijo važno mostišče v obrambi Sredozemlia, je Wheelus Field e-na izmed številnih krožnih plošč svetovne ameriške strategije. Tu ie dovolj prostora za številno zračno flotilo atomskih bombnikov.
Američani Sueškega prekopa niso nikdar vključevali v svojo letalsko strategijo. 'Ameriški vojaški
izvedenci so verjetno smatrali sueško območje kot vse preveč izpostavljeno. Nasprotno pa nudijo libijska oporišča vse pogoje za nemoteno funkcioniranje. Britanski in ameriški interesi se tu sicer križajo, vendar brez vsakih motenj.
V	luči tega razvoja bo morebitni odhod britanskih čet s sueškega območja gotovo manj dramatičen, kakor je to kazalo na prvi pogled. Gotovo je, da nudi sueško območje prednosti, ki jih Libija ne more nuditi, vendar življenje posadk na kirenajški obali ni tako brezupno, kakršno je v puščavskih taboriščih ob Sueškem prekopu.
Arabci se trudijo, da bi pri novem libijskem poglavarju spletkarili proti ratifikaciji dvajsetletne pogodbe, vendar so libijski odličniki le preveč v stiski, . da bi se mogli nenadoma odpovedati prilivu šterlingov iz Anglije. Kakor potrjujejo dogodki v Maroku, se ura »kolonializma« še dolgo ne bo ustavila. Zgodovinski razvoj koraka umerjeno in počasi, histerizmi ga lahko samo zavrejo, v hitrejši pogon pa ga požene lahko samo smotrna politika in ne brezglava revolucija.
JužnaTif oisha inTrsi
Brodolom iredentistične logikie
V	našem tedniku, smo že omenili, da je »Dolomiten«., glasilo juž-notirolskih Nemcev, takoj is pozornostjo zabeležilo Pellov predlog za plebiscit v Trstu. Pri tem je podčrtalo, da mora načelo samoodločbe, katerega zagovarja Italija v tržaškem primeru, veljati pač tudi za Južno- Tirolsko. Podobno izjavo je kmalu nato podala tudi nemška Južnotirolska ljudska stranka.
Razumljivo je, da to Italijanom ne more biti prav, kajti po njihovem morajo določena načela veljali samo takrat, kadar se da z njimi podpreti italijanske koristi. Nemcem je med drugimi odgovoril tudi bocenski italijanski dnevnik »Alto Adige«. Članek, ki je izšel 22. septembra, je podpisan s psevdonimom »Civis«, in med ostalim pravi:
»Južno-Tirolci samo iščejo izgovore, na katere bi se lahko sklicevali v bodočnosti’.... Nesmisel ie iskati podobifost med Trstom in Južno-Tirolsko.... Samoodločba narodov je veliko načelo, toda ne dino, po katerem bi se določalo kateri državi naj pripada posamezno ozemlje.... Tu so še drugi prin-
QR.CU
mu
crpm.
KKCTA
MjrsjMatrud Alt andr it
VZHODNOSREDOZEMSKO STRATESKO POD&OCJE
Evropske vzporednosti
stim krajevnega prebivalstva. Temu odgovarjajoče izpremembe so potrebne tudi v coni B, kjer trpi prebivalstvo drugačne krivice. S takhn postopanjem bi se sama od sebe odprla .pot iz sedanje zagate, v katero so spravile odgovorne sile tržaško vprašanje prav s tem, ker so se preveč ozirale na varljive trenutne koristi ali simpatije, a premalo na končni smoter in splošno veljavne okoliščine.
Cas bi bil, da začno svoje napake popravljati, ne pa da jih nadaljujejo. Za to niso potrebne nobene velike mednarodne konference dovolj je, da sedhnji upravitelji Svobodnega tržaškega ozemlja odprejo oči in si potrkajo na vest.
Za Američane je zelo važno vprašanje, če bosta Francija in I-talija v parlamentu našli potrebno večino za uskladitev evropske obrambe proti sovjetski pretnji.
Ce bo lo večino mogoče najti v francoski zbornici, je zelo dvomljivo in francoska vlada se že zdaj ■izgovarja s tem, da ji je vojna v Indokini povzročila toliko stroškov, zaradi česar od nje ni mogoče zahtevati novih žrtev.
Toda za to priliko so Američani že oboroženi. Nič jih ne ovira, da ne bi prenehali oboroževati Francije 'in da ne bi hkrati svoje naklonjenosti posvetili Zahodni Nemčiji. Francija se mora torej sprijazniti z nemško udeležbo v Evropski obrambni skupnosti ali pa mera pristati na to, da vidi pred seboj do zob oboroženo nemško vojsko.
Vprašanje je, če bi Francija mogla preprečiti oborožitev Nemčije. 'Nedvomno bi se Francija mogla umakniti iz Atlantske zveze, izstopiti (kakor je pretila glede Maroka) iz Organizacije združenih narodov ter izvleči iz zaprašenih predalov Moskovski sporazum iz 1 1944. ki je popolnoma izključeval nemško oborožitev. Ra.zen tega bi se mogla umakniti iz Indokine.
V	tem smislu se javljajo v Franciji že mnogi glasovi.
Očitno je, da Združene države ne morejo odreči Franciji svoje gospodarske pomoči, ker bi to pomenilo, Francijo izročiti komunizmu.
Ali isto velja tudi glede odnosov, med Jugoslavijo in Italijo?
Tudi v Italiji je pripravljenost, za prevzem obvez za obrambo Evrope v upadanju. V parlamentu so načelno proti temu komunisti in. njim bolj ali manj pridruženi socialisti. Toda tudi monarhisti in misinovci ne krijejo svojega odklonilnega stališča glede obvez iz Atlantskega pakta. Cimveč denarja gre v oboroževanje, temmani ga je na razpolago za reševanie notranjih socialnih napetosti. Ali bolje, če je. že treba pobijati brezposelnost, 'tedai lo je treba pobi-iati z holjšiim izkoriščanjem že A-'tak revne donosnosti zemlje.
Zato kaže Italija enako slabr> razpoloženje glede prevzema a-tlantskih obvez, kot ga kaže Francija. Francoskemu izgovoru z In-dokino in Posarjem odgovhrja na italijanski strani izgovor s Trstom.
Kaj čuda torej, če zahodne sile svojo pažnjo posvečajo neposred; nima sosedoma železne zavese, to je Nemčiji in. Jugoslaviji.
Vprašanje Posarja in vprašanje Trsta sta. torej spremna pojava evropske obrambe proti Vzhodu.
Zanimivo je pa, da v tej- zvezi izgublja posarsko vprašanje svoje evropsko in vse bolj dobiva svoje nemško obeležje, medtem ko ima, tržaško vprašanje zaradi vse manjše vojne pripravljenosti Italije težnjo, da izgublja svoj izključno italijanski in. zadobiva vse bolj evropski pomen in značaj.
Članek, ki je izšel v »Neue Zuercher Zeitung« dne 18. sept., kaže glede tega čudno zmedo neposrednih in posrednih razglabljanj. Vse jačjemu poslovenjevanji^ področja B s strani Jugoslavije postavlja dopisničar nasproti mnogo blažje poitalijančevanje področja A.
Dopisnik pri tem pozablja, da Jugoslavija ne izvaja nacionalne, ampak socialno p-olitiko in da ta socialna politika povsem nenamerno zadeva socialno bolje stoječ^ Italijane in da je poslovenjenje področja B pravzaprav samo posledica bega Italijanov pred socialnim in ne pred nacionalnim za po.s t a v 1 jan j e m.
'Razen tega pozablja dopisnik, da poitalijančevanja področja A z, rezlaščevanjem Sesljana, fci je zgodovinsko pripadal k vojvodini Kranjski, ne vrše toliko s strani italijanskih državnih oblasti, kolikor z neverjetnim sodelovanjem ali dopuščanjem, torej s sokrivdo odgovornih anglo-ameriških obla-stev.
Dalje pozablja, da tržaško vprašanje ni nacionalnega krajevnega, temveč evropskega pomena, da vsa bodočnost Srednje Evrope, Podonavja in evropskega ravnotežja zavisi pravzaprav od pravilne presoje tržaške problematike.
In kot da švicarski dopisnik ne vidi še tega, da se neprestano italijansko ponašanje v imenu Tržačanov 'kaj slabo ujema z našo o-snovno zahtevo, naj pri odločanju o tržaški bodočnosti nima pravice do glasu, kdor v pravem smislu, bssede ni sin te zemlje.
Tito je govoril o sto tisočih pregnanih Slovencih. Tržaški »Picco-io« od 4. septembra 1940. ob priliki Mussolinijevega poseta v Trstu (»Iskrena beseda«), pa o »preko petdeset tisočih« Slovencev, ki so morali zapustiti Trst, odnosno T-t.alijanov, ki so prišli na njihovo mesto! Pregnanci so bili Slovenci, Hrvati in Srbi. Trst je namreč v zadnjih letih avstrijske vladavine
letno sprejemal po pet tisoč doseljencev iz Italije in po dva tisoč doseljencev iz današnje Jugoslavije. Ta prirodni priliv, ki je zavaroval prednost italijanskemu živl-lju, je pomenil pojav vaškega viška in osvežitev mestnega vse šibkejšega življa. In prav ta naravni pojav priliva vaškega viška iz zaledja v mesto hočejo Italijani z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti, kot da bi se to nekaznovano moglo počenjati skozi daljši čas, in kot da so današnji časi primerni, da bi ohranili socialno nadrejenost Italijanov in socialno podrejanje Slovencev.
V Italiji se internacionalizem vse jače protivi nacionalizmu in sama Cerkev je prisiljena nagla-•ševati, da je prvotno krščanstvo poleg nedvomno idealne težnje za duševno čistočo podpiralo tudi socialne zahteve siromakov proti bogatinom, družabno zapostavljenih proti družabno privilegiranim. Zato je prizadevanje, napraviti iz Trsla drevesnico za nasprotno početje, za okrepitev privilegirane kaste in za stalno podreditev družabnega proletariata, danes nemo-°OČ6.
V Strasburgu razpravljajo o bodočem evropeiizmu. Med Nemčijo^ in Francijo vodijo pogajanja o tem, kako bi za 90-odstotno nemško Posarje (taiko vsaj je izpadel plebiscit 1. 1936) prevladala evropska rešitev. Ali si moremo torej zamisliti — in to je zdaj vprašanje — da bi se mogle bistvene koristi evropske celine potisniti v ozadje, da bi se Tržačanom umetno onemogočil svoboden izraz njihovih političnih teženj, da bi se mogli popolnoma zanemariti zakoni socialnega vzpona zaradi tega, ker so se tukaj zbrali istrski begunci, ki bi po vsej sili radi vladali temu mestu v nasprotju z njegovimi najosnovnejšimi .koristmi in — kar je še huje — v nasprotju z nalogami, katerim je tržaško izhodišča Podonavja skozi dolgih stoletij posvečeno?
Konferenca, ki naj bi jo zaradi reševanja tržaškega vprašanja sklicali, bi mogla imeti tudi zelo mnogo obzira do položaja ministrskega 'predsednika Pelle. Vendar pa ona ne bi mogla ostati gluha za vprašanja in zahteve edine možne evropske rešitve. Kajti zahtevati za Posarje evropski plebiscit, izključiti ga pa za Trst, za Trst zahtevati nacionalni plebiscit in izključiti ga za južno Tirolsko, to je logika. katere na žalost mi ne razu metno.
cipi, ki jih je treba upoštevati,... predvsem zemljepisni položaj, ki ga je ustvaril sam Bog.... Vsakdo ve,... da ima Italija najbolj jasno določene geografske meje,... to so Alpe, razumne alpske meje pa lah-ko potekajo samo po razvodnicah... in za Južno Tirolsko je razvodnica Brenerski prelaz.... Zemljepisni položaj vpliva tudi na gospodarske čin^telje..,. Južnfo-tirofsko gospodarstvo je bolj vezano na jug.... Ne smemo pozabiti prebivalstva;... ne sarno, da je ena tretjim prebivalcev Italijanov, temveč italijanski element prevladuje « dveh c-dinih mestih: v Meranu in Bocnu.«
Vse te dokaze Slovenci že zdavnaj dobro poznamo, tako sklicevanje na alpsko mejo, kakor tudi na ljubega Boga, "ki jo je ustvaril.
Z enakim utemeljevanjem si je 1-talija po prvi svetovni vojni prilastila vso Julijsko krajino, kjer je živelo pet sto tisoč Slovencev in Hrvatov1 Zato mas tudi pmv nič ne preseneča, če gospod »Civis« nato glede Trsta spodbija vse, kar naj bi po njegovem veljalo za Južno Tirolsko, ko pravi:
»Trst. Tyt je položaj bistveno različen,... ne samo da je prebivalstvo italijansko, tudi zemljepisni položaij govori v prilog Italiji.... To je splošno znano že tisoče let.... Trst leži praktično ob robu itali- ■ janskega ozemlja in služi področju, ki sega naravnost v Srednjo Evropo.... (Kakšno dragoceno priznanje! Op. ur.),... toda to še ni razlog, da bi se ga vzelo Italiji,.., kajti italijanski Trst prav tako lahko služi svojemu obširnemu zalemu, haikor služita Marseille in Genova Švici.... V tržaškem primeru govore vse okoliščine v prilog Italiji,... v teh okoliščinah, ko je Italija oropana Trsta, je razumljivo, da pi-edlaga italijanska vlada plebiscit. Na ta način želi doseči končno rešitev in postavlja v ospredje enega izmed mnogih elementov, ki so v skladu z njenimi pogledi....«
Bolj resnicoljuben kot tako »Civis« ni mogel biti. Vernemu tolmaču iredentističnih stremljenj in sklepanja je vseeno, če v primeru Južne Tirolske navaja v svoj prilog njeno gospodarsko navezanost na Italijo, medtem ko mu je v primeru [Trstal navezanost na Srednjo Evropo samo en dokaz več z<> priključitev k Italiji.... Na Južnem Tirolskem je odločujoč činitelj e-na tretjina proletarskega italijanskega prebivalstva, medtem ko na Svobodnem tržaškem ozemlju s ploh ne omenja ene tretjine na zemljo vse drugače zasidranih Slovencev in Hrvatov — med katerimi si mnogi sploh ne upajo jasno izpovedovati svoje narodnosti.... Pozabil je samo, da bi se tudi v našem primeru skliceval na »od Boga v-stvarjene Alpe«.
Toda oglejmo si raje, kaj odgovarja »Civisu« nemško glasilo »Dolomiten«:
»Dokazi gospoda „Civisa” niso vredni niti ene besede,... ne pozna osnov zemljepisa, zgodovine, gospodarstva in etnologije,... kar naj bi ga usposobilo, da napiše nekaj, kar bi vsaj približno imelo še kakšen smisel.... Se nikdar nismo či-tali nekaj tako površnega in lahkomiselnega, kakor je ta članek.... če bi sarmo razvodnice določale meje, potem bi Švica sploh ne i-mela pravice na obstoj.... Sklicuje se na narodnostno sestavo prebivalstva,... toda velik del prej kompaktnega nemškega prebivalstva je bil izrinjen,... v našo sredo prihaja iz drugih pokrajin stalno veliko ljudi ... in zdaj bi rad izkoristil to vsiljeno stanje za enega izmed dokazov svojega pridiganja.... Ko omenja gospod „Civis” tisočletno zgodovino Trsta, pozablja, da je vsaj šest sto let od teh tisoč Trst pripadal avstrijski zgodovini....«
Ze zadnjič smo omenili', da so za nenačelne ljudi načela dvorezen meč: prej ali slej se morajo ?. njim raniti. To je tisto, kar doživlja te dni italijanski iredentizem. Gornji primer nismo navedli samo zaradi tega, ker bi polagali prav nanj največjo važnost, pač pa predvsem zato, ker na tako nedvoumen način izpričuje vso zlaganost logike, v kateri se vrte, ne samo gospod »Civis«, temveč vsi njerrtu podobni nacionalistični zanesenjaki.
Te okoliščine bi mor tl poznati tudi zunanji svet, posebno pa razne neuradne organizacije in ustanove ,ki tako rade stavljajo razne predloge, kadar gre za tujo, v tem primeru za našo kožo.
NAPREJ PO NARODNI POTI!
S člankom »Za jasnost v načelih« ai je g. Albin Martinčič zopet > gt»sal v »Katoliškem glasu« od 25. septembra. Hkrati je uredništva »Demokracije« poslal tri dolge gosto napisane strani »dopolnila«. Vse je en sam izliv žolča in laži na »Demokracijo« in na njenega »Somišljenika«.
iNeupiav ičeno, ker »Demokracija« se ni dotaknila niti g. Martinčiča niti »Katoliškega glasa«, ko, je demokristjana g. Baresija prosila za doslednost, kar se tiče manjšinske politike. »Demokracija« in demokrati imamo polno pravico zagovarjati in braniti pravice in koristi našega ljudstva! Te pravice se .tičejo vse slovenske skupnosti v Italiji, zato nima nihče pravice z nikomer svojevoljno paktirati ali celo pravicam se v imenu skupnosti kot take odpovedovati!
Povedal je »Somišljenik« »Demokracije« g. Martinčiču, in povem mu tudi jaz, da .njegovi politiki od 7. junija ne bomo sledili, ker je za naš narod pogubna, dokler niso vse naše pravice uveljavljene, zajamčene in zaščitene! Pa naj se on jezi, žali in obrekuje kakor koli. »Soči«, ki je tudi v ziadevi pisala, g. Martinčič nima časa odgovarjati! Niti on niti drugi ne najdejo prostora, da bi koristi in pravice naše manjšine branili in zagovarjali pred laškim šovinističnim tiskom.
Za napadanje »Demokracije« in slovenskih poštenih narodnjakov pa imajo prostora vedno dovolj!
Članka »2,ive priče iz brezna smrti« .»Demokracija« ni morala objaviti in ni bila niti k temu pozvana. Kot objektivni tednik je rada objavila tudi drugo stališče v tem žalostnem poglavju naše zgodovine. Ali pa .se g. Martinčič ne spominja, da je »Demokracija« morala kaj njegovega popraviti!?... V Kobaridu res ni šlo za Vodnikov, ampak za Volaričev spomenik. Pravo ime je bilo gotovo po naključju zgrešeno. Toda spomenik so Italijani vendarle podrli!!!
»Pisec trmasto izjavlja. — pravi g. Martinčič — da hoče dalje nalašč nagajati, izzivati oblastnike in nas.« Katere oblastnike pa, če se že mesec dni .trudi, da bi nas prepričal, da so demokristjani pravični nositelji oblasti in ne oblastniki?
Kar sme reči on, naj bi mi ne smeli? Zakaj bi jih mi ne smeli i-menovati trdo, kot jih trdo imenuje on? In zahtevati in terjati naše pravice po slovensko, ker hočemo biti in živeti enakopravni v polnem medsebojnem razumevanju in spoštovanju, kot dobri sodržavljani ene države?!
Izgleda, da g. Martinčiča nače la »Demokracije« naravnost vznemirjajo. Koliko časa pa se bo on razpisoval v. slovenskem listu, če mu kdo načel demokratičnih svoboščin in jezikovnih pravic ne bo zagovarjal in branil? Pa trdijo, da je to le »doktrinarsko narodnja štvo«!...
Boriti se za svoje pravice in 'a pravice svojega naroda je torej »trma, nagajanje, izzivanje in dok-•trimarsko narodnjaštvo«. Čudno, res čudno!
*BeIe“ glasovnice so demo-kristjanski koaliciji le pomagale
Razumem in verjamem, saj vztraja g. Martinčič v svojem »dopolnilu« takole: »Ko bo šlo zopet za volitve, bomo zopet rajši volili katero koli količkaj krščansko, če le protikomunistično stranko. Nikakor pa ne bomo dajali praznih glasovnic, iz enostavnega razloga, ker komunisti vsi volijo „polne”!«
To pomeni, da je .njihova (g Martinčič govori v množini!) povezava z italijanskimi demokristjani gotovo dejstvo tudi za bodočnost. Kar naj mi vzamemo na znanje! Slovenska demokratska zveza ki so jo vodili tudi slovenski krščanski socialci (kot smo čitali in vemo!), ni bila torej niti »količkaj« krščanska?!
Kot smo slišali, in odobravali se je tako vodstvo Slovenske de. jmkratske zveze odločilo za »b“-le« glasovnice potem, ko je od vlade zahtevalo, in ne doseglo, možnost izvolitve slovenskega poslanca. In potem, ko je od vlade leta in leta zahtevalo zaščito slovenske manjšine v Italiji z vsemi pravicami, ki ji pri tiče jo!
»Bele« glasovnice so imele značaj protesta in ne podpiranja komunizma! Saj so »bele« glasovnice demokristjanski koaliciji pomagale, ker so se štele kot nični gla sovi, in ne kot opozicionalni!!!
Pa se govori o neki drugi poli .Učni »modrosti, doslednosti in
vztrajnosti«, kot da ni bilo delovanje in zadržanje voditeljev SDZ dovolj modro, dosledno in vztrajno. Saj so vendar v prejšnjih letih trikrat uspešno nastopili na drugih volitvah!
»Narodne pravice v našem programu — pišejo — so nam svete zadeve, za katere se bomo vztrajno borili.« Prav! Le zakaj bi se za te pravice ne smeli vztrajno boriti tudi »Demokracija« in demokrati, ko so tudi njim narodne pravice svete zadeve?
Opomin nadškofa dr. Sedeja
(Poudarjam:	»Demokracija« ni
poštene pomoči poštenih Italijanov nikoli odklanjala! Obsoja pa vsak poizkus žrtvovanja naših bi-; stvenih koristi in pravic za .kakršno koli »pomoč«, še posebno za tako pomoč, kot bi bila neka navadna intervencija.
»Vera v našem programu zapoveduje sodelovati z božjo milost jo in s Cerkvijo za dvig našega človeka v območju sonca božjega.« Tudi prav, se strinjamo! Toda s poudarkom, da vedno za dvig našega človeka, da posije 'tudi njemu nekaj sonca božjega, in ne »a dvig italijanskih demokristjanov, na račun našega človeka in .sonca, ki našemu človeku pritiče!
Goriški nadškof dr. Sedej je namreč opominjal: »Možje, ne verjemite Lahom ničesar, kadar gre za slovenske narodne stvari! Pa čeprav bi to bil rimski papež, ki bi vam glede tega kaj svetoval ali naročal, vedite, da je tudi on Lah.«, (»Klic Triglava« od 3. avg. 1953, štev. 122, stran 7., leto VI.)
Sicer pa, saj ni treba klicati vselej na pomoč vero, Cerkev in Boga pa komunistično nevarnost in se za vsem tem skrivati, ko grs za druge namene! In to zapostavljanje naroda neprestano, kot da narod ne prihaja od Boga, in kot da bi Slovenci ne bili otroci božji, in tudi verujoči!
Saj nihče, jjaze-n komunistov, Boga ne taji!
Namerno obrekovanje
Očitek, da »zadeve vseh občin in vseh Slovencev v Italiji trpijo zaradi netaktnega pisanja »Demokracije"«, je namerno obrekovanje dušnega pastirja Martinčiča, ki bi zaslužilo	vse več	kot samo	en	odgovor v	časopisu	njemu, ki	bi	rad
poslal politični spiritual.
Obrekuje in laže, ker .nima argumentov proti članku »Somišljenika ..Demokracije”«! Pa se ponaša, da je duhovnik!
Naj pogleda samo v Doberdob, pa bo videl, ali zadeve slovenske občine gredo dobro naprej ali ne! Treba je samo pameti, dobre volje in vztrajnosti! In če italijanski -voditelji in demokristjani Slovencev v Italiji	zaščititi	nočejo, je	to	brž
zasluga	slovenskih mlačnežev	in
omahljivcev, ne krivda tistih, ki svoje pravice upravičeno in vztrajno zahtevajo!
O partizanih
Dušni pastir Martinčič očita, nekomu partizanstvo, kot da bi partizanstvo samo ob sebi 'bilo greh! Njegov strup se vidi že v tem. Zašel je iz argumenta in se brani z očitki, ki ne držijo! Bili so namreč partizani komunisti in .nekomunisti. Teh poslednjih je bilo vsaj preko 95 odstotkov! Človek, ki ga Martinčič napada, je bil od leta 1930 stalno preganjan od fašistov in je vsaj trikrat gledal smrti v oči; pod fašizmom, pod Nemci in pod komunisti. Prestal pa je tudi dolga leta zapora. Ni bil torej samo slikan od fašistov in »diffidiran«, kot naš »narodnjak« Martinčič! Slo je za rešitev domovine pred okupatorjem, ki je požigal domove, ropal in slovenski rod pobijal.
Tisti človek, ki ga Martinčič napada, je čutil in vedel, da je domovina sveta stvar, ki jo je vsak član slovenske skupnosti dolžan braniti, ker je ustanova od Boga. »Spoštuj .očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji.« Tako veleva božja zapoved!
Ne glede na dejstvo, da $o komunisti zasledovali še drugi čili, to je prevzem oblasti, se je dotič ni čutil dolžnega, pred narodom in pred Bogom, da se na stran o-kupatorja ne postavi za nobeno ceno! 'In se ni postavil, niti. ko so ga (Nemci in drugi zaprli. Prijeli so ga namreč fašisti, Nemci ukazali zapreti, domobranci pa v zapor spremljali! Se ni opredelil za okupatorja niti ko ga je neki Slovenec prosil, naj prevzame vodstvo protikomunistične propagan-
patorjevega orožja in s pomočjo okupatorjevega denarja! Prosil je njega, ki je že bil s partizani!
V tem stališču so ga krepile še ugotovitve: da je nacifašizem zločinski: da sc v vodstvu partizanskega gibanja tudi katoliški možje (kot dr. Brecelj in drugi), ki jih nihče ni tekom borbe izobčil iz Cerkve zaradi sodelovanja s komunisti; da so okupator in njegovi pomočniki nedolžne slovenske može, žene in nedoletne otroke žive zažigali (videl je na primer, kako so žive zažgali devetnajst nedolžnih Slovencev, med temi neko mater z dvema nedoletnima deklicama!):	da
■je vladala v okraju, kjer je on bival, popolna verska svoboda, in da so partizani sami bili deležni verske pomoči, ker jo je sam papež odobril (na pobudo slovenske duhovščine!) ob ugotovitvi, da gre za natodne borce; in da so vsi zavezniki ter sam kralj Peter pozivali 'narode in posameznike, naj se borijo proti okupatorju na strani partizanov! Okupatorjevi nameni in cilji so namreč bili: uničiti vse druge narode in rase. (Rausch-ning: .»Hitler ml je povedal«)
In je šel in ostal med partizani v civilni službi, neoborožen! Kq so Nemci nekoga zajeli z njegovimi civilnimi spisi, so ga oprostili smrti prav zato, ker je šlo za civilno službo!
Sicer pa je on vedno priznal u-pravičenost partizanske oborožene obrambe domovine! Ostal pa je nekomunist do konca. Toliko res, da so ga ob koncu vojne komunisti zaprli, ker so v .njem videli svojega nasprotnika, in ga tirali pred sodišče. Pa mu niso mogli ničesar, ker so ugotovili, da komunistična Jugoslavija ni še bila proglašena. Niti ni bil »partizanski sodnik«, kot mu je neki kru-hoborček .hotel očitati!
Ruski narod je gotovo preizkusil komunizem prej in bolj kot mi Slovenci, pa je kljub temu junaško branil svojo domovino pred okupatorjem in ga potisnil nazaj do Berlina!
Ko je okoli leta 1934 šlo za plebiscit ... v Posarju, so se .Nemci pekam obotavljali, glasovati za Nefn-čijo, ker je tam vladal Hitler s svojim trdim in zločinskim režimom. Nemški škof je tedaj dvignil svoj glas in dejal: »Domovina
je sveta stvar. Ona je večna, režimi so prehodni. Volite za domovino.« In glasovali so za domovino Nemčijo.
Ko ,so leta 1941 nemške horde navalile na Rusijo, je papež dejal: »Tu se bo videlo, kam božji prst kaže!« — tafco so poročali italijanski časopisi!
No, pokazal je na junaški ruski narod in na njegovo domovino, pa čeprav je morda papež mislil, da bo Bog izbiral med nacifašisti in komunisti!
»Pomagaj si, in Bog ti bo pomagal!«
Po končani borbi pa je nastalo' drugo vprašanje. Vprašanje režima namreč! Tu je tisti, ki ga Martinčič napada, čutil dolžnžost, b'o-tinčič napada, čutil dolžnost, boju oblasti, vendar demokratično, in to z besedo!
Doslednost in značajnost torej skozi in skozi pri tisti osebi! Pod fašizmom, pod nacifašizmom in pod komunizmom! Brez strahu in izpostavljen velikim, tudi smrtnim nevarnostim. Vedno med narodom za narod in za zlato svobodo. Nikoli ni zato iskal materialnih koristi, vedno je delal, in še dela tudi danes, v pomoč revežem in potrebnim!
Pa ne očita nikomur ničesar, če se je kdo drugače opredelil. Zgodovina bo itak povedala čisto resnico in vsakemu svoje prisodila!
Ko so volkovi tulili...
Ko pa so volkovi v Rimu tulili in prve krščanske ovčice trgali, je sv. Peter zapustil Rim in ovčice ter odšel na varno. Pa je srečal Jezusa, ki je bil namenjen v .Rim, in ga ves začuden vprašal: »Kam greš, Gospod?« — »Grem v Rim, k svojim ovčicam, da me bodo znova križali«, je Jezus jasno odgovoril. Sv. Peter je tedaj očitek .razumel in se vrnil v Rim k svojim ovčicam!
Tudi ta prizor nekaj pomeni, kaj, g. Martinčič?
Rimski volkovi pa tulijo še naprej! Le poglejte jih v Stivanu, kako tulijo!
Kdo brani naše slovenske ovčice, glasno in neustrašeno, kot je glasno tuljenje volkov? »Demokracija« in slovenski narodnjaki!
Slovenski rodoljub
lHultuvna prireditev
V nedeljo popoldne je bila v Standrežu za cerkvijo že dolgo napovedana slovenska kulturna prireditev.
Lepo jesensko popoldne in žeja po slovenski pesmi sta privabila lepo število Slovencev na ta praznik, ki je bil, kot je bilo javljeno, praznik slovenske pesmi.
Nastopili so pevski ,zbori iz Gorice pod vodstvom 'prof. Fileja, iz Podgore pod vodstvom župnika Špacapana, iz Rupe pod vodstvom N. Pavletiča, iz Pevme pod vodstvom F. Valentinčiča, iz Stever-jana pod vodstvom H. Srebrniča, iz Doberdoba pod vodstvom župnika Kretiča in iz Jam-;’) pod vodstvom župruka Vošnjaka.
Na splošno je bilo petje dobro.
Medtem ko J je bilo petje, kot .rečeno, dobro in včasih celo odlično, se nam je zdelo, da so bile vsebinsko pesmi, razen dveh ali treh častnih izjem, skoro brez smisla in pomena! Za praznik slovenske pesmi bi svetovali kaj več prostore-in časti pesmi, ki je slovenska po duhu in črki!
najprej del ortopedskega oddelka, iri to še te dni. Pozneje .bodo pa preselili vso opremo in vse bolnike iz obeh mestnih bolnišaic.
Cepljenje
■Goriško županstvo sporoča, da bodo cepili proti kozam in davici od 5. do 10. oktobra t. 1. od 9. do 10. ure zjutraj v občinski ambulanti v ulici Mazzini. To velja za mesto in Standrež.
iZa vasi Ločnik, Pevmo, Oslavje in Podgoro bodo cepili pa v Pod-gori 15. in 16. oktobra.
Temu cepljenjiu se morajo podvreči vsi otroci, ki so že dopolnili leto, a še niso bili cepljeni.
Hov občinski glavni tajnih
iPosebna komisija notranjega ministrstva v Rimu je na podlagi razpisanega natečaja in na . intervencijo župana dr. Bernardisa i-■menova!« za glavnega tajnika soriške občine dr. Oktavija Palini, ki je bil do sedaj glavni tajnik občine Tržič in ki je istrski izseljenec.
Natečaj za gasilske častnike
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj, za 45 mest stalnega častnika gasilcev/
Natečaja se lahko udeleže inženirji, ki so diplomirali na italijanskih univerzah in niso prekoračili 33. odnosno 38. leta starosti in so vsaj eno leto izvrševali inženirski poklic.
Podrobnosti daje poveljstvo gasilskih čet v Gorici, ulica Diaz.
Nov železniški urnih
S četrtim oktobrom stopi v veljavo naslednji nov železniški urnik,- ki ima pa le malo sprememb za goriško postajo.
Odhodi proti Trstu,: 6.10, 6.23, 8.33, 10.02 (D), 13.58, 15.50, 17.12 ODD), 18.32 (ne vozi ob nedeljah), 20.17, 21.26 (D), 0.24.
Odhodi proti Vidmu: 4.33 (DD), 5.32, 6.29, 7.57, 8.32 (DD), 10.46, 13.59, 16.00 (ne vozi ob nedeljah), 17.13, 19.15, 20.36, 23.16 (D).
MATURA
V jesenskem roku so izdelali klasično maturo sledeči kandidat je: Dana (Čiči) Bratuž, Viljem Nanut, Mavra Pertot in Alojzij Tul. Čestitamo!
Nov sedež civilne bolnišnice
Kot kaže, bo končno nova velika stavba v ulici Vittorio Veneto v bližini umobolnice le postala sedež civilne bolnišnice...
Upravni odbor je namreč odločil, da prenesejo v to novo stavbo
Slopenshi učitelj staršem slovenskih otrok
Večkrat sem imel namen pove- pravo kakšnih težjih geometričnih
dati vam, slovenskim staršem, to, kar mi je že dolgo na srcu, to, kar smatiam za nujno potrebno, in če želite: hotel- in želel sem, da se ogovorimo med seboj, da si zaupamo naše težnje in naše veselje, upe v bodočnost in strah pred bodočnostjo ob misli na naše malčke. Hočem spregovoriti vamv dragi slovenski starši, resno besedo, polagati vam na srce to, kar boste nedvomno razumeli i.n znali upoštevati.
Kdo izmed staršev ne polaga največje pažnje vzgoji svojih o-trok? Skoraj gotovo prav vsi! In vi starši ste edini, ki morete, ie se za to zanimate, vzgojiti otroka, da bo sebi in vam v veselje, narodu v korist, vzoren državljan.
Kaj bi vas starše morebiti ne ganilo do srca, slišati pohvalo vaših otrok od strani sosedov, s.o-učen-cev,. predstojnikov, tujcev? Menim da! Mi učitelji pomoremo k temu le v mali meri, če nimamo vašega sodelovanja. Ce pa hočete doseči povoljen uspeh pri izobrazbi svojih otrok, morate tudi mnogo žrtvovati. Ne bodite nikdar nevoljni, če vas otroci zaprosijo za pomoč pri domači nalogi. Mamice, tudi če imate delo pri loncih, delo s pripravljanjem večerje; očetje, ki ste komaj prišli s polja, su-trujeni od celodnevnega napora, ali ste prišli iz tovarne umazani od olja in nafte, ne pokažite nestrpnosti, ampak, četudi za dve minuti, ustavite se z otroki in skušajte dobiti čas, da jim pomagat" in jim pregledate naloge.
'Vi starši ne morete doumeti, koliko opore lahko nudite svojim malčkom s prijazno besedo, z vzpodbudo do učenja. Ce jim nekoliko pomagate, boste opazili, kako radi se bodo zatekli k vam in vam z navdušenjem pripovedovali o izvršeni nalogi. Kaj je lepšega v družini, kot da se v dolgih zimskih večerih povečerja, odmoli in nato posluša naše fantiče?
Vem iz lastne skušnje, da mnogokrat nismo razpoloženi, često neradi odgovarjamo na nešteta vprašanja posebno mlajših, tem
de na Goriškem pod zaščito oku-j manj pa. da bi se poglobili v po-
■nalog, kar smo že zdavna pozabili. Vse to je res. Vsekakor pa ne puščajmo dece razočarane; povejmo otrcku z lepo besedo, da nismo razpoloženi, da bomo pogledali pozneje, kaj je napravil. Dano beser do ie pa treba držati! V nasprotnem primeru nam ne bodo otroci nič več verjeli.
Bodite starši istočasno toliko požrtvovalni, da pregledate svoje o-troke, predno se podajo v šolo. Mnogokrat se ravnatelji upravičeno pritožujejo glede na njihovo čistočo. Naj pride predstojnik k u-čencu, naj vidi na njem zanemarjenost, dolge in umazane nohte, lase nepočesane, obleko raztrgano, naj opazi, da se n-i umil in da ima razen tega še zvite in nezavite zvezke. Kakšno mnenje naj si u-stvari predstojnik o takem učencu, o njegovih starših in še posebej o učitelju?
Dalje je nujno potrebna nabava knjig-učbenikov, kakor je tudi potrebno, da ima vsak učenec zadostno število zvezkov; v skrajni sili je šolski patronat, ki vam rad priskoči na pomoč.
Nek trn v peti pa čutimo mi u-čitelji: često se dogaja, da učenec le s težavo rine naprej; ni dosleden, ne pazi pri razlagi, površno izdeluje naloge. Učitelj se trudi, daje nasvete, priporoča, polaga m-u na srce vse ono, kar bi utegnilo biti učencu v prid, a vse nič ne zaleže. Učitelj se tedaj lahko u-pravičeno vpraša: »Kje pa so starši, kako da se nič ne oglasijo, kako da nič. ne vprašajo: ,.Kako je z mojim fantkom, kako z mojo punčko?’’« Sele ko bi morali njihovi otroci ponavljati razred, se starši — hvala Bogu, da so to redke izjeme — zbudijo, toda ne pridejo k učitelju, marveč se podajo naravnost do višje šolske oblasti, kjer učitelja tožijo. Seveda se mora učitelj, ki vestno vrši svojo dolžnost, samo dobrohotno nasmehniti ob takih postopkih.
V lanskem šolskem letu se je dogajalo tole: učiteljica je bila zatožena pri ravnatelju, da ni pravilno popravila šolske naloge. Ravnatelj, katerega dolžnost je, da
SOCIALNA VPBtiMM
se prepriča, je na dotični šoli pregledal nalogo učenca: naloga je bila vestno in točno popravljena. Drugi primer:	oče učenca se je
pri pristojnih oblastvih pritožil, da je učitelj res pregledal nalogo, a da je ni popravil. Pozneje se je izvedelo, da otrok ni izdelal razreda in da se niso njegovi starši vse šolsko leto pozanimali, kako je z njim.
Hočem vas obvestiti še o nečem, o čemur marsikdo nima pojma. Na slovenskih šolah primanjkuje učbenikov. Imamo italijanske pomožne knjige, iz katerih moramo prevajati snov za zgodovino in zemljepis kakor tudi za računstvo; dalje moramo prevajati sestavke iz italijanščine v slovenščino, iskati dobesedno pravilne izraze, in to nam vzame mnogo časa. Naj ni-kdo ne reče: učitelj napravi svoje štiri ure in potem je prost. O ne! Kje je priprava za prihodnji dan, kam naj denemo šolske zvezke, če jih zvečer ne bomo popravljali? Kdaj naj prelistamo revije in slovarje? Na vsak način v prostem času.
Zdi se, da bomo v prihodnje mnogo bolj pazili na sposobnost učencev in skušali vtisniti v srca staršev in otrok prepričanje, da je šola nekaj svetega, nekaj zelo resnega, v kateri se ustvarjajo značaji deklic in mladenk — bodočih mater, dečkov in mladeničev ■ -bodočih gospodarjev!
Upam in sem trdno prepričan, da mi ne bo ob teh besedah nihča zameril, in da bomo složno in vzajemno nadaljevali svojo pot.
Učitelj
Zopet stavkovno gibanje v predilnicah
Med industrijci in sindikalnimi organizacijami delavcev za obnovo pogodbe v predilniški stroki je nastal spor, ker se industrijci nočejo odločiti za obnovo pogodbe. Pravijo namreč, da jamči stara pogodba dovoljno za zaščito koristi delavčev," in trdijo, da sb plače delavcev 150-krat večje od onih, ki so jih prejemali leta 1938, medtem ko se je življenje podražilo le 57-krat.
■Sindikati ugovarjajo, da so sedanje plače delavcev le 83.38-krat večje od plač iz leta 1938, plače delavk pa 121.54-krSl. In ker so današnje plače zelo nizke (kvalificirani moški prve kategorije prejemajo vsakih 15 dni v Gorici 13.660 lir, v Ronkih 13.310; ženske pa v Gorici 11.208 in v Ronk;h 10.910) je s tem dokazano, kako silno nečloveške plače so delavci prejemali leta i938!
Pri teh razmerah so delavci nastopili s stavko! Vsak pameten človek vidi, da je 27.320 lir mesečne plače najboljšega delavcSa m 22.416 lir najboljše delavke res malo za preživljanje delavčeve družine pri tej splošni draginji!
Smrt kosi
Iz Buenos Airesa v Argentini je prišla vest, da je tam umrl g. A-lojzij Vuga, bivši stavbeni mojster iz Kojskega v goriških Brdih. Bil je star 74 let in se je s sinom preselil v Argentino, ker so ga .komunisti v Brdih preganjali!
• * *
V 77. letu starosti je v sredo 16. septembra umrl v Gorici g. Franc Bavdaž, oče znane ugledne Bavd!i-ževe družine v Gorici, ul. Brigata Etna.
• • *
V soboto 26. septembra je v Gorici umrla gospa Marijana Dobravec, stara 71 let, ki se je po vojni preselila iz Tolmina, kjer so jo komunisti preganjali in tudi zaprli!
* * *
Tudi duhovnik s Placute, g. Nardin, je te dni umrl! Pokopali so ga v ponedeljek zjutraj.
Sorodnikom vseh teh) preminulih izrekamo naše sožalje!
DAROVI:	Gospod	L. je daroval
500 lir za stroške SDZ na zadnjih volitvah. — Lepa hvala!
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMA.CA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
m
KRMIM
Cormons - prov. Gorizia
Na šolskem razpotju
IV.
V prejšnjih treh 'poglavjih smo skušali dokazati troje:
1) da se slovenski otrok v italijanski šoli izpridi v nepriroden in nezanesljiv značaj ter da mater ;n jezik pozabi pod vplivom italijanskega študija tako daleč, da gl ne more več s pridom uporabljati;
2) da se absolventu slovenskih šol ni bati, da zaradi slovenskega izpričevala 'ne bi dobil zaposlitve, če je le sposoben;
3) da se položaj Trsta večkrat spreminja in da se bo še spremenil v prilog uporabe slovenskega jezika;
4) da .slovenska šola nudi za življenje več ugodnosti, ker nudi dobro usposobljenost v dveh jezikih; v slovenskem in italijanskem.
Kar smo napisali doslej-, predvsem z gledišča tržaških razmer, velja enako za vse druge Slovence v Italiji: v Tržiču, Gorici, Beneški Sioveaiji, Reziji in Kanalski dolini.
Za vsakega 'Slovenca, naj biva kjer koli, velja, da zatajitev materinega jezika izkvari značaj. Za vsakega Slovenca — naj bo iz Trsta al'i iz Zabnic — velja, da je neprecenljiva škoda zanemariti pr; rodni kapital — zinanje slovenščine, in da je torej bolje šolati otroke v slovenskih šolah kot v italijanskih, ker jim italijanska šola daje omejeno izobrazbo v enem samem jeziku, medtem ko jih slovenska šola usposobi v italijanščini in slovenščini. Za vsakega Slovenca — naj bo iz Bele peči ali iz Čedada — velja, da mu bo znanje, mislim solidno znanje slovenščine, vedno le koristilo zaradi bližnje državne meje.
Vsi zamejski Slovenci, ne samo tržaški, bivamo na vzhodni meji Italije, kjer se začenja slovenski in slovanski svet. Kako velikega pomena je torej znanje jezika, ki ga govori naš vzhodni sosed, ali, glede na Trst, naše zaledje! Na tej črti med Trbižem in Koprom bo vedno kaj obmejnega prometa in stikov, •trgovina med Jugosla vijo in Italijo se bo tudi nujm razvijala. Ce to danes ni tako vi dno, je vzrok v dveh prehodnih dejstvih: prvič v notranjih poli-tično-gospodarskih razmerah v Jugoslaviji — in drugič v neurej •nih odnosih med Italijo in Jugoslavijo.
Ali bo ta položaj čez deset le*, -enak današnjemu? Ni resnega človeka. ki bi to ..veroval, .Zadostuj torej, da se notranje razmere Jugoslavije spremenijo in da se med narodni odnosi uredijo, pa bo ob mejni promet med Trstom in Slo venijo vzcvetel, kakor po vse1 pristaniških -zaledjih, a nič ma tudi promet med Vipavsko in norico, med gornjim Posočjem Jn Čedadom, med Gorenjsko in Kanalsko dolino. Oba obmejna pasa
— jugoslovanski in italijanski naravnost kličeta po gospodarskih stikih.
Trst. Gorica, Beneška Sloveni ..a, Kanalska dolina bodo imeli v bodočnosti več poslov z Jugoslavijo kot z Italijo. Torej bodo ti kraj’ prisiljeni zaposlovati v vseh strokah — delavskih in 'radniških
— bolj Slovence kakor Italijane.
Poglejmo primer! Jugoslovanski
trgovec, ki 'bo pripotoval v Trst, Tržič, Gorico, Čedad, Trbiž, se bo obračal pač predvsem na človeka, ki razume njegov jezik — tako v restavraciji, kjer bo jedel, v delavnici, kjer bo popravljal avtomobil, v trgovini in tovarni, kjer bo kaj kupoval ali prodajal, v u-radih, kjer bo svoje posle urejeval.
In še nekaj velja za vsakega
Slovenca v Italiji in na Tržaškem: če bo brezposelnost tepla Italijo, kakor jo tepe zdaj, kam boš, človek, šel iskat milejših zvezd? Ce bcš slovensko dobro znal, če boš slovenske šole izpričevalo v žepu nosil, ti rešitev ne bo težka in pot do zaslužka ne dolga. Spomnimo se desetletij med obema vojnama! Kam smo se največ zatekli s Primorskega? K 'bratom. In nismo bi-lačni niti v letih gospodarske krize. Res pa je, da je ostala slovenska zemlja negostoljubna prav. istim, ki gostoljubnosti niso zaslužili, to je onim pol potujčenim Slovencem s Tržaškega, Istre ali Goriškega, ki s svojo preveč spa-kedrano slovenščino niso mogli zbuditi sočutja, ampak bolj posmeh in zaničevanje.
Seveda gornje vrstice niso mišljene tako, kot da bi morali Slovenci računati -na, izselitev, Bog
ne daj, pač pa, da mislimo bolj |treh resnicah:
stvarno. Le naj ostanejo naše in slovenske za vedno kajžice po Beneški Sloveniji, hišice po tržaški okolici in v mestu samem— in Gorici ter od U-kev do meje — naj ostanejo slovenski domovi in družine v njih! Toda marsikdo bo prisiljen zaradi rastočega prebivalstva pogledati malo dlje od doma za delo in kruh. Zakaj bi ga šel iskat v Kalabrijo, kjer ga dobil ne to? Zakaj v Ameriko, ki je tujina? Ce bo slovensko dobro znal, bo dovolj, da gre par kilometrov preko državne meje k svojim rojakom. Pri njih bo služil in se vračal domov s polnim mošnjičkom. Kakor se danes vozi kdo iz Gorice vsak dan v tržiške ladje-; delnice, tako bi ne bilo nič težkega, če bi se vozil vsak ponedeljek čez mejo v Ajdovščino in se vračal ob sobotah -k -družini v Gorico.
(Prepričani smemo biti o teh-le
1) da bo obmejni promet potreboval znanja slovenščine v vseh strokah;
2) da bo Italija ostala vedno siromašna in -prebbljudena;
3) da bo v primeru brezposelnosti 'tukaj slovenskemu človeku prav lahko najti zaslužka v sosedni, nam materni divavi, če bo znal dobro slovensko, če se bo izkazal s slovenskem izpričevalom.
Ta napoved velja za bližnjo bodočnost, ko se ibodo razmere spremenile in razvile v to smer, ki smo jo nakazali.
To so razlogi, zakaj danes prava ljubezen do mladine -veleva, da jo spravimo v slovenske šole, tudi za ceno kakih trenutnih, prehodnih žrtev. Ko torej vpisujemo malčke v šole, je treba malce daljnovidnosti dn -razrednosti in torej odločiti otrokovo današnje šolanje po merilu jutrišnjih koristi.
Saj današnji otroci menda ne mislijo živeti samo še deset let in umreti prej kot Tito in Pella, ki sta oba že stara!
S. A. Z.
En razlog, zakaj ne ver- j sredstvo za izsiljevanje, kažejo I-jamemo in ne moremo verjeti v talijani danes nasproti Američa-
TEORIJA IN PRAKSA
n j
Vsak list nima svoje logike, tako -tudi »Giornale di Trieste«. Toda ta posebna logika, povezana z
občutnimi prazninami v znanju njegovih člankopiscev, ga včasih zavaja v dalekozežne zaključke, ki osupnejo.
Zadnje dni se je ta list prav posebno znesel.
Dva nesrečnika, Lunic in Mišič, oba jetična begunca, ležita v bolnici na Proseku. Kar se pri takih bolnikih često dogaja, sta občutljiva za hrano. Zavedata se pa, da zavisi ozdravitev te bolezni v znatnem delu prav od prehrane. V svoji živlejnjski borbi v zdravilišč-ni kuhinji zreta svojega sovražnika. Zanju ni dvoma, da tam v njihovo škodo kradejo. Napredovanje bolezni in poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ju v tej zablodi utrj-uje. O svojih pravicah in o dolžnosti -zavezniških oblasti do njiju nimata jasnih pojmov. Kot, posledica takega duševnega stanja je nastal upor, povezan z zahtevo, da jima namesto hrane izplačajo dnevnice.
Naš namen ni, da bi jima dajali prav. Vendar tudi ob najstrožji obsodbi onadva še ne moreta biti za nas krfminalna tipa, razbojnika, kot ju označuje »Giornale di, Trieste«. Ker sta ta dva jetičnika zahtevala boljšo hrano, nista zlikovca samo onadva, ampak so zlikovci vsi »balkanci«, vsi begunci ki niso italijanske narodnosti. Vse te balkance bi bilo zato treba zapoditi iz Trsta.
Zato, ker sta Lunic in Mišič zahtevala boljšo hrano, zahtevajo tukajšnji iredentisti najostaejših u-krepov proti vsem tukajšnjim slovanskim beguncem in pričakujejo seveda, da bodo prav enake korake napravili proti vsem onim Jugoslovanom, ki so se v zadnjih le tih -nastanili v Trstu. Sistematično zatiranje slovanskega življa v Trstu in na Tržaškem -ozemlju, to bi bila prva posledica zahteve po boljši j-uhi s strani Lunica in Mi šiča!
Toda, fe pride že zaradi krožnika juhe do tolikšnih posledic, na-* stane vprašanje, kakšne posledice naj bi imelo recimo kakšno proti pravno zadržanje beguncev resnič ne ali domnevne italijanske narodnosti. Kajti, če "se ne motimo, po-menja zloraba ladij, ki so jih pomočjo ERP-a nabavili za tiho tapljenje orožja in strupov, ali prekrcavan-je M-aga, namenjeneg
neko afriško ali rdečemorsko luko, na odprtem morju na sovjetske ladje, vendarle nekaj več od ei ostavnega protesta zaradi beraške juhe. Ali želi »Giornale di Trieste«, da mu imenujemo imena ljudi, ki so bili sojeni na večje število let zapora zaradi tihotapstva kokainom? Ce ga to zanima, mu ni treba iskati obvestil šele pri nas, ampak naj pregleda ameriške spise, ki govore o teh zlorabah. Ni naša navada, da bi dvigali grajo na nesrečnike, ki spadajo pod stro-ost zakona, kei sodimo, da stoji naša stvar nad tr>mi bedniki in ker čutimo, da izdaja prekričavanje pravice dokaj nizko miselnost, česar bi se mi sramovali. Te moralne neobčutljivosti mu zares ne zavidamo. Saj je jasno, da ne pome-nja doprinose k dobremu imenu italijanske stvari.
Ce se namreč na področji, na katerem preko tisočletja bivajo pripadniki dveh narodnosti, pri pripadnikih one narodnosti, ki bi hotela zavladati, ni razvila zavest o potrebi znosnih mednarodnih odnosov, tedaj to pomeni, da se ta
zavest ne bi pojavila nikdar več in da bi potemtakem prevladova nje italijanske narodnosti pri nas pomenila polnomočje Italijanom, da nas gazijo in z nami postopajo kot z brezpravno rajo. To je torej tisto, kar »Giornale di Trieste« zahteva, čes^r pa vrhovna načela o človečanskih pravicah ne dopu ščajo.
Reči bi se moglo, da se omenjeni tržaški list zavaruje samo prot balkanskim priseljencem.
Pred dve sto leti, ko je Marija Terezija izdala svoj znameniti dik-t, so se z. njim odprla vrata Trsta. Trst je štel tedaj tri -tisoč prebivalcev, danes jih ima pa skoraj tri -sto tisoč. Celo novo mesto od korza pa do postaje in vsa o-bala pri grški cerkvi ter od pomorske postaje do Sv. Andreja so še danes z dobrima dvema tretji nama pokriti s trdnimi kameniti-mi zgradbami teh balkanskih do seljencev. Ce je Trst postal pomorsko mesto, če so mu zgradili pri stanišče, če je dobil ladjedelnice če se je v njem razvil zavarovalni (Konec m 4. strani)
d š čine
uspeh Pellovega poskusa glede Trsta, moramo iskati po .eni stran;
neresnosti italijanske zunanje, po drugi po v resnosti italijanske notranje politike.
'Nismo sicer tako optimistično nastrojeni, da bi verjeli, da med udeleženci Balkanske zveze vlada popolno soglasje. Med Jugoslavijo in Grčijo vlada 'glede egejske Makedonije precejšnja neskladnost. Med Jugoslavijo in Turčijo je pa razlika ali nasprotje v toliko, v kolikor ena in druga z različnih stališč gledata na svoj odnos do Sovjetske zveze. V enem pa so vse tri, Jugoslavija, Grčija in Turčija, složne, in sicer, da Italiji ne smejo dopustiti, da bi se imele za balkansko silo, poklicano, da .bi se vmešavala v balkanske zadeve, kakor je bil to primer, ko se je bolgarski car Boris III. ženil z itali-ansko princeso Ivano in ko je bil Ciano tako bratsko kumoval Meh-medu beg Zog-u, odnosno ko so iz Italije organizirali umor kralja A-leksandra Karadjordjeviča.
Predigro za ponovitev take politike je mogoče zazreti v eni izmed -Pellovih izjav o italijanski želji po albanski samostojnosti. I-taliji pri tem danes moremo priznati negativni interes, da ji pač ni vseeno, kdo upravlja deželo na oni strani Otrantskih vrat. Vendar je pa ta italijanska izjava o-čitno naperjena proti Jugoslaviji, enako kot je proti Jugoslaviji naperjen poskus, da bi v svoje kolesnice spravila maršala Pap-agosa in ojpozorila turško vlado na »nelojalnost^ Titove politike.
Ta italijanska slepomišenja niso ■nič novega. Tudi De Gasperi je v svoji manj zaletavi politiki že jx>-skušatl zasejati nezaupanje med u-deležence Balkanske zveze, in fiii-pika, ki jo je v Parizu izrekel proti Jugoslaviji, je še v svežem spominu.
Toda danes se pojavlja neka druga osebnost, o kateri je bilo v zadnjem času manj govora, in to je Curzio Malaparte. Ta zagovarja popolno omalovaževanje in preziranje Jugoslavije, češ da nima smisla, spuščati se z njo v pogajanja, saj bo kmalu prišlo do njenega razpada in s tem do prilike, za Italijo, da ponovi svoj podvig iz 1. 1941.
Cur-zio Malaparte ni zagonetna osebnost, niti so zagonetne njegove nacistične zveze, ki so mu omogočile, da se je rešil zapora, v katerem je bil za časa fašističnega režima, in mu kot v nagrado za -neke njegove usluge dopustile, da je bil italijanski dopisnik na
vzhodnem bojišču, kar mu je zopet | ja novim prilikam, dalo prilike, da je v nekih trenut-1 vlada bi stala rada izven te na. kih izpovedal svojo privrženost u-|petostii ni pa nobenega dvoma, da staški N D Hrvatski ter da s sum-j^ potegnjena vanjo. Kajti, do-
Poljski letalec, 22-letni Frank Jarecki, (levo), ki je tvegal svoje življenje, ko je z vojaškim.-, letalom rta reakcijski pogon vrite MIG zbežal iz Poljske na Damsko, se rokuje z 11-letno korejsko vojno siroto Song Young Cho, ki mu jo predstavlja kardinal Spellman pred newyorško katedralo.
nom, poslužujoč se taktike izsiljevanja glede Trsta.
Teda, čeprav se morejo Italijani za zdaj -igračkati s svojo zunanjo politiko, čeprav morejo t.ujceri prikazovati verjetnost preobrata, ki bi mogel nastati kot posledica 'italijanskih spletk, o e^em dejstvu nas kljub vsemu ne morejo varati, to je o jpostopnem poslabšanju njihove notranje politike.
V Nemčiji je ljudska reakcija na neonacizem in -na socializem dobila izraza na način, da se je velika večina Nemcev združila o kiog demokristjanov, ki vodijo pc-litiko notranje socialne zdravitve ter se izogibajo nacionalističnih neumerjenosti.
V »Italiji pa demokristjanska struja -ni imela jpoguma, oddaljiti se od neumerjenosti bolehavega nacionalizma. Saj še danes polugj važnost na ne preveč sirenske glasove tukajšnjih 'nepomirljivih. Posledica tega popuščanja demokristjanov dragim in pogubnim negotovim načrtom nacionalistov, je jačenje sindikalnega gibanja.
Italija je že dvakrat poslušala nacionalistična laskanja. V prvi svetovni vojni ]e izgubila 280 tisoč, po »Legi Nazionale« pa 600 tisoč mladih življenj. V drugi svetovni vojni je pa doživela, da so jo potolkli Grki in izgubila svoje prekomorske posesti. Razumljivo je torej, da se italijanski narod ne more navduševati za politiko, kakršno propoveduje Curaio Malaparte, in s katero bolj ali manj prikrito 'grozi Pella. Na nacionalistična hujskanja Italija odgovarja komunistično.
.Sindikalna ofenziva, ki jo napovedujejo v vse večjem obsegu, pada v ooi zaradi silnega njenega obsega. Nad šest milijonov ljudi se je je udeležilo, pri tem pa izjavljajo, da za zdaj še ne bodo razširili svoje dejavnosti na vodovode, plinarne in električne centrale ter na telefonsko službo. Ta izjava pa ima v sebi že prav občutno pretnjo. Saj je gibanje enako moč*o kot 1. 1948, ko je bila nevarnost tesnejšega sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi komunisti s pretnjo vojaškega ustanka v gornji in srednji Italiji, kjer so se sindikalisti že pripravljali na prevzem oblasti ter da s silo zrušijo De Gasperijeve ljudi. V italijanskem delavstvu vlada zaskrbljenost zaradi pretečih odpustov. Velika železarska podjetja v Savoni, Bologni in Piombinu so v krizi, delavci bi si pa radi za daljši rok zavarovali življenjsko raven, ki naj odgova'-
ljivo naklonjenostjo govori o uso di poljskega naroda.
Malaparte igra danes karto Velike Nemčije in združitve četrtega Rajha. O tem, koliko bo ze to razpoloženje v samih nemških vrstah, bi se dalo razpravljati!* Vsekakor pa je zanimivo, da je Malaparte prav v današnjem -trenutku zopetnega nemškega vzpona sodil, -da more na upanje bodoče Nemčije zasnovati ustvaritev italijanskih nacionalističnih ciljev.
Dvomljivo je sicer, da bi bilo na nemški strani »razumevanja« za take stvari. Nemci imajo za seboj dve hudi izkušnji z italijanskim zaveznikom. Zavezniške pogodbe z Italijani so prav tedaj posebno čvrste in nerazrušne, kadar in dokler Italijani iz njih črpajo svoje koristi. To težnjo, da bi zavezniške pogodbe uporabljali kot
Vrnil sem se v svojo sobo in porabil uro časa za sežiganje pisem, papirjev in raznih strani svojega dnevnika, kjer je bilo označeno ime 'kakega mojega prijatelja ali prijateljice. 'Nisem ga mogel vzeti s 'selboj, lahko .bi opazili, da imam napet 'žep letalske obleke. Naslovi deklet so se izgubili v dimu, vendar pa nalašč nisem imel nobenega resnega ral mer j a. Sklenil sem bil, da ne bom dopustil, da bi kake čustvene .vezi ovirale moje načrte.
Deset minut pred deveto sem odšel ik svojemu letalu. Na patrolni let bi morali štirje lovci, po dva in dva. Jaz sem bil voditelj, tako sem lahko določil red letanja. Naročil sem, da bo prvi par letel proti zahodu vzdolž Baltskega morja do Kolberga in potem nazaj ma o-porišče, a pilotu, ki naj bi me spremljal, sem dejal, da bova letala v vzporednli smeri nekoliko bblj severno v višini 6 tisoč metrov.
Ko sem izagnal motor svo-jega letala, sem odkril, da je bila pipa za bencin nekoliko pokvarjena. Odločen sem bil, da mora -biti moje letalo popolnoma v redu, ko bom pristal. in taiko sem jo popravil.
Pripravili smo aparate na rob letališča. Prv.i par letal je odletel. Tedaj sem tudi jaz odprl radio in sem poskušal ohraniti čisto nara-
mimuiiiBinnmimmiiiininfflmiiitnmimiiiiinii niiimmimiiiiiiiiiinniiiniiiiMiiiMniiiiiiiiiiniiiii«^
kler .bodo po eni strani delavske organizacije zastopale stališče zavarovanja delovne pravice, organizacije delodajalcev pa ' zastopale mišljenje, da italijanska industrija obratuje predrago in zato nesmotrno ter da se -bo šele tedaj o-sposobila za konkurenčnost, ko bo ali zmanjšala število delavstva ali pa zmanjšala delavske plače, ne more priti do pomiritve.
Ker se pa industrijske depresije pojavljajo najraje za časa polif-tičnega zatišja, politične konjuktu-re pa za časa vojne ali političnih napetosti, bi naj tudi napihovanje tržaškega vprašanja služilo za u-met-no ostvaritev konjunkture, ki naj bi delavstvo prepeljala sito preko puščave. Vendar so pa take limanice že obrabljene. Vsekakor je pa dobro, da se pojavljajo v tako naivni obliki.
RinmiiiBuiiiiuwi«iu)uHniiuiuiH:ii»iiitiuiiuiii!irHiiiumn!imuuiiii!uiiniimumuiiiiffli!mHiiiii
FRANČISZEK JARECKI
POLET V SVOBODO
ren glas: »Kliče 731 za odlet. Li-stopad, ali lahko odletim?« Listo-pad je bilo ime kontrolnega mostička v Slufoskem.) Odgovor je takoj (prišel: »731 — lahko odletiš.«
Tedaj sem vedel, da je prišel pričakovanii trenutek. Zadnjikrat sem .pogledal po tovariših, ki so stali db strani letala in -jim pomahal. Niso vedeli, da je bil to moj poslednji pozdrav.
V	trenutku sem še enkrat preletel vse instrumente in pogled se mi je ustavil kar sam ob sebi na gumbu strojnice. Bil sem pripravljen, da si tudi izborim pot v svobodo, če bi bilo treba. V srcu sem tedaj v hipu še einkrat pretehtal svojo odločitev in roke so m.i trepetale, ko sem pognal Mig v zrak. Bilo je deset -minut čez deveto.
Kmalu smo se dvignili v meglo. Sedaj sem se še posebno ustrašil, kajiti moral bi najti Kolberg in Bornholm, v megli pa bi jiu ne mogle opaziti. Toda po petih minutah se -je megla že toliko razredčila, da sem jasno zagledal Kolberg.
Cas je prišel.
Da bi si izboljšal brzino, sem moral odvreči dodatne tanke iz gorivom. 'Nisem jih hotel spustiti nad mestom in sem odredil pilotu 728, ki je letel vštric mene, naj se umakne proti desni, da bomo leteli nad morjem.
Sedaj je dosegel moj beg višek. Za odrast tankov z gorivom sem moral (pritisniti na gumb, ki je oil v 'zvezi z električnim mehanizmom. Pritisnil sem, a -moj palec je zdrsnil iz gum!ba. Se enkrat sem poskusil in dobro se spomnim, da sem bil ves potan, 'ko so tanki naposled le padli in leteli v morje. Tedaj sem okrenil letalo proti severu Jn- iga pognal v strm padec.
Zasledili iso me. Pilot 728, kd ;e poprej letel vištric mene, je prvi javil:	»731 beži! Halo, Listopad!
Halo, Listopad! 731 se je ločil, 73! beži!«
Tedaj sem odprl svoj mikrofon in zakričal vanj:	»Da,	odhajam.
Odhajam jx> zdravila za batjuško Stalina!« To menda ni bilo foogvt kako smešno, vendar je bilo prvo, kar mi je padlo v glavo.
Dobro sem vedel, da bodo radarski aparati v Slubskem šli za me-
noj in da bodo zdaj zdaj v zraku štirje MIG-i, ki so na letališču stalno v pripravljenosti. Toda če bi se spustil na kakih 500 m, bi me radarski aparati verjetno ne -opazili. Poskusil sem to napraviti čimprej. Čutil sem, -kako se je letalo zatreslo, ko se je približalo •zvo&ni meji. Sedaj je bila moja glavna skrb, ali niso morda kje blizu sovjetski lovci. Obrnil sem gumb na radiu na takozvano »bojno« vajovno dolžino (imeli smo namreč dve valovni dolžini, eno iza vaije in drugo za borbo). Odkril sem, da so bili štiirje MIG-i že
v	zraku. Po radiu sem lahko slišal ukaze Listopada: »725, 725, ujemite ubežnika!«
Nenadoma sem bil nad Bomhol-mom. Toda, kje je veliko ameriško letališče, o katerem sem slišal govoriti? Ne vidim nobenega letala, ki bi me pospremilo na to letališče. Res je, da na zemljevidu, ki sem ga prejšnjo noč pred .begom pogledal, ni bilo označenega letališča, ampak le nasilno vzletišče Ko sem to videl, sem se začudil, toda menil sem, da je bil ■zemljevid zastarel.
Sedaj -sem zmanjšal hitrost na 700 km in krožil nad mestom Roen-ne. 'Končno sem zagledal vzletišče: bila je mala travnata jasa, veliko prekratka za pristaijanje reakcijskih letal. Toda nisem imel dovolj bencina, da .bi letel v Kopenhagen, četudi bi s'tem tvegal, da bi me sestrelili.
Se enkrat sem obkrožil ta prostor, napravil še -dve tretjini drugega kroga, znižal hitrost na 50 km in se spustil. V zadnji minuti se je pojavil pred menoj žični plot •ki ,ga prej nisem videl. Zagnal sem se in ga presekal. Ta pristanek je bil pravi čudež. Speljal sem letalo do konca vzletišča in ga ustavil prav na robu. Tega bi ne mogel nikoli več napraviti, četudi bu mi bilo’ ukaizanp.
Cisto na koncu vzletišča je bi'o nekaj dreves. Zapeljal sem letalo na mesto,, kjer so ga drevesa malo stakrila. Vedel sem namreč, da i-majo štir(je MIG-i navodila, naj kršijo tudi tuje ozemlje, če bi bilo potreblno, da preprečijo, da bi kak MIG padel v sovražne roke. Verjetno bi se spustili nad vzletišče
in skjufšali letalo razbiti na tleh. Slišal sem jih leteti nad sabo v velik-i višini, toda nikoli jih nisem videl. Mislim, da so bili prepričani, da sem pobegnii proti Kopen-hagnu.
Brl sem rešen.
Tedaj sem snel letalsko kapo, s polnimi prsi vdihnil sveži erak in si ' odstranil letalsko obleko. Čutil sem se svobodnega, a bil sem izčrpan do kraja. Omahnil sem na krilo letala. Iz bližnje hiše se je približala mlada žena '.z otrokom v naročju. Čeprav sem vedel, da ni mogoče, vendar,me je v tremutku 'le prešinila strahotna misel, ali st-m na komunističinem ozemlju. Z desnico sem se oprijel revolverja za pasom in sem lomil po nemško:	»Tukaj	komunisti?« Obraz;
mlade žene je v trenutku preletela groza. »Ne, ne«, je odkimala. Obrnil 'sem se tedaj lin stopil proti kontrolnemu mostičku in skupini mož, ki so tekli iz njega. Kot sem zvedel pozneje, so bili člani letalskega kluba. Nagovarjali so me hkrati — po angleško, nemško in dansko, toda vse, kar sem lahko rekel, je bilo:	»Poljska, Poljska,
komunisti, ikaput« in potem še »A-izil!« Dopovedali so mii, da sem na Danskem. Tedaj sem zatrdno vedel, da sem v svobodi.
(Konec)
VESTI s TRŽAŠKEGA
Posledice italijanske gonje za ponovno priključitev Trsta
Radio Trsi II in slouenska jaunost
Da bi bil predlog ministrskega predsednika Pelle imel pričakovani ali vsaj približni uspeh, ne more ‘trditi niti najbolj zagrizen pristaš revizije Mirovne pogodbe.
Zahodne sile Pelli niso odgovorile naravnost ali pa njihov odgovor vsaj ni bil objavljen, vendar ■e pa z ameriške strani prispela dokaj zavita vest, da sta stališči Jugoslavije in Italije tako nasprotni in preveč oddaljeni, da bi mogli služiti za podlago razgovorov.
Tisti, ki zna citati med vrsticami, bo zadevo lahko doumel. Amerika nima namena, da bi s silo pregnala Jugoslovanov s področja B. O tem pa, da bi to nalogo prepustili Italijanom, ueglede na možnost italijanskega vojaškega neuspeha, ne more biti niti govora. Kaj pa iz tega sledi? Da se na področju B plebiscit ne more izvršiti brez pristanka Jugoslavije, vnaprej pa vemo, da Jugoslavija na tak plebiscit, kakor bi ga hotela Italija, nikdar ne bo pristala.
Vse italijansko posredno in neposredno prizadevanje ne more ničesar menjati na .stvari. Pellov govor, po katerem ne more priti do evropske skupnosti, predno se določena vprašanja ne rešijo, je kazal naravnost na Trst, toda ni izval nobenega odziva.
In tudi Pellov poskus, da bi tržaško vprašanje spravil na razgovor z maršalom Papagosom, ni mogel imeti druge posledice, kot da je izzval platonične občutke. In če je Pella povabljen v Ankaro in če bo tamkaj imel priliko čuti razne, tudi njegovemu ušesu prijetne izjave glede ostvarljivo-sti ali neostvarljivasti Balkanske zveze, tudi to ne more menjati dejstva, da se niti Grčija niti Turčija, čeprav bi bile za to razpoložene, ne moreta istovetiti z italijanskim stališčem o Trstu.
Toda tudi italijansko javno mišljenje, pa naj ga še toliko ogrevajo s službene strani, nekako slabo reagira v smislu Pellovih želja. Tisto, kar je slišati iz Vicenze, domovine bombašev, ki so nam jih marca pripeljali semkaj, da dokažejo svetu »italijanstvo« Trsta, za Italijane ne zvene prav nadebudno. Prof. Cammarata je sicer mogel nemoteno izreči svojo deklamacijo. Ravnatelj občinske knjižnice, Tassini, je v svoji črno-beli perspektivi mogel orisati borbo med dobrim in zlim, med svetlobo in temo ter prof. Attilio Gentile je mogel s svojo veščo formulacijo dovršenih fraz prikriti praznino italijanskih argumentacij o Trstu. Toda razen publike, ki je bila vabljena in naročena, se nihče drugi tudi v Vicenzi ni zmenil za iredentistične zahteve.
Kdor je pa na vse to reagiral, in sicer prav v nasprotnem prav-cu, so bili komunisti. Njihov izrek, da je že dovolj zahtev po reviziji Mirovne pogodbe, ima vsak dan več odjeka v italijanskem javnem mišljenju.
Italija je v prvi svetovni vojni izgubila 290 tisoč mladih življenj, ki jih je »Lega Nazionale« spremenila v 600 tisoč, za osvojitev mesta, ki Italije ni maralo in .niti potrebovalo. Danes pa niso redki primeri, da se na hišah v Trstu pojavljajo napisi: »Umreti za Trst? Ne!«
In kot da vse to ne .zadošča, se javljajo kaj pomembni glasovi iz južnega Tirola. »Neue Zuercher Zeitung« od 24. septembra prinaša dopis iz Milana o odmevih italijanskega predloga o ljudskem glasovanju na Tržaškem pri južnih Tirolcih. '»Alto Adige« se je mil namreč nekam nesmotrno zaletel, da v tržaškem vprašanju ni jemati v poštev gospodarskih in zemljepisnih razlogov povezanosti z zaledjem, ampak da je ljudstvu ■treba priznati nezastavno in ne-odtujivo pravico, da se izjavi a-
ii	za Italijo ali za Jugoslavijo. Na to stališče glasila južno - tirolskih Italijanov sta takoj reagirala nemška lista »Dolomiten«, prav poseb-. no pa »Volksbote«, glasilo južno -tirolske »Ljudske stranke«, ki sta opozarjala na to. da so 1. 1945 in 1. 1946, ko so vadljali za usodo južne Tirolske, z italijanske strani
odločno naglaševali, da v teh zadevah ne sme odločevati narodnostni občutek prebivalstva, temveč edinole gospodarska in zemljepisna pripadnost področja svoji celini, in ta je v tem primeru bila I-talija.
Zakaj torej — pravi »Volksbote« — ti gospodarski in zemljepisni razlogi morajo veljati za južno Tirolsko, ne smejo veljati pa za Trst? Zakaj narodnostni razlogi ne smejo veljati za južno Tirolsko, kjer preko 90 odstotkov prebivalstva 'teži za združitvijo z Avstrijo, morajo pa veljati za Trst, kjef je za Italijo, po izključitvi Slovencev in po dovozu navideznih tržaških volivcev, komaj 58 odstotna večina za Italijo. Južni Tirolci --nadaljuje »Volksbote« — nameravajo zahtevati ljudsko glasovanje v primeru, če bi tako glasovanje prišlo v poštev z' Trst.
Ni mogoče v raznih ki-ajih uporabljati različna merila. Ni mogoče tristranskega glasovanja uveljaviti v ‘Posarju, v Trstu pa le dvostranskega. Ni mogoče zahtevati ljudsko glasovanje v Trstu, nanj pa ne pristati na južnem Tirolskem.
Pello hvalijo, da je odločnejši od De Gasperija. Vendar sta tako Pella kot De Gasperi v položaju, ki jima narekuje vse večjo uvidevnost, da je na koncu koncev vendarle bolje, če se odrečeta reviziji Mirovne pogodbe, ki je neizvedljiva.
Obnova HflavhBnj
Naša vas je bila menda med zadnjo vojno ena najbolj prizadetih vasi tržaškega ozemlja. Bila je izropana in požgana, ljudje so bili odgnani v nemška taborišča, in ko so se preostali vrnili, skoro ni bilo več kamna na kamnu....
Težko je bilo, oprijeti se dela na teh razvalinah, iiz katerih je še po povratku puhtel dušeč dim o-gnja, ki je uničil vse, razen spomina na mirno nekdanje življenje.
Obnova vasi se je pričela že 1946. leta. Iz razvalin in pogorišč so rasle nove hiše, nova gospodarska poslopja. Vse je šlo hitro in gladko od rok. Z veseljem smo gledali, kako lepo napreduje obnova naše vasi. Toda veselje je bi: lo le kratko. Kmalu smo se prepričali, da je obnova le navidezna, trenutna, brez prave trajne veljave. Delo je bilo opravljeno površno itj slabo. Podjetja — .to predvsem tista podjetja, ki so prva prevzela delo v naši vasi — so
TEORIJA IN PRAKSA
(Nadaljevanje s 3. strani)
posel, če se je tržaška borza razvila v svetovno tržišče kave, če so trgovino z Levanto prenesli iz Benetk in Soluna v Trst, je to delo prav onih Balkancev, ki jih »Gior-nale di Trieste« tako prezira samo iz neznanja in sovraštva. Ne zahtevamo od njega, da nam to verjame. Naj si ogleda Tamarovo zgodovino Trsta iz časa Marije Terezije in Jožefa II. Naj se zagleda v vodič skozi Trst, ki ga je 1. 1830 izdal kanonik Agapito iz Pirana.
Toda »Giornale di Trieste« teh dejstev ne pozna ali jih pa noče poznati. On domnevno ne ve, da v naše barbarske balkanske kraje danes zahajajo potniki iz Italije in da ti potniki kupujejo in v Italijo nosijo starine, ki so tu v visoki ceni in ki jih v tržaških hišah s ponosom kažejo.
Zaslepljenost v prikrivanju vsakega kulturnega pojava iz naših krajev je prišla do izraza 19. avgusta ob prikazu vsebine časopisa »Umana«. »Giornale di Trieste« se je pomudil ob članku o Schiffrerju in ga hvali, vendar pa avtorja ne omenja. Njegov recenzent je o-pazil slovanski priimek in pozabil, da je bila njegova nositeljica dolgoletna uvaževana prijateljica Antona Fogazzara in da spada njeno tridesetletno dopisovanje s Pavio Preradovičevo med najdragocenei-še doprinose k poznavanju sodobne književnosti.
Ta način prikazovanja naše stvarnosti pa ni slučajen pojav, izraz pomanjkanja znanja in vzgo-e. »Giornale di Trieste« vzdržuje italijanska vlada. Zato neumerje-nosti njegovih prikazov v polni meri odgovarjajo načinu, kako ita-
lijanski službeni in polslužbeni krogi ocenjujejo naše ljudi in naše tukajšnje težnje. Ta način ocenjevanja je pa navdahnjen s slepim, neutolažljivim sovraštvom do naših ljudi in s popolnim nerazumevanjem za naše prilike.
Stvar je tem težja, ker prav ti Italijani, ki menijo, da je poglobitev v našo kulturno stvarnost nepotrebna, streme za lem. da bi jim te naše kraje povrnili. Prav oni zahtevajo, da se jim na podlagi izjave iz 20. marca 1948 ti kraji izroče, samo pa ne čutijo dolžnosti, da bi se poglobili v posebnosti tega področja. Zanje obstoja vprašanje Primorja samo v iztrebit-
vi	naše individualnosti in naše kulture ter v podreditvi ozemlja pod lažno okrilje nekega vzvišenega italijanstva, ki ga ni. Stolnica sv. Justa, s katere so odstranili slovenske kulturne spomenike, in v katero primamljajo turiste z lažnimi kasnorimskimi starinami, i-mitacijami ravenskega .sv. Vitala, pravzaprav dalmatinskega sv. Vida in mavzoleja dalmatinske Gale Placidije, nam morejo služiti samo v dokaz za naše trditve. Drug še bolj barbarski dokaz nam pa proži škandalozni način, kako goriški arhiv, ta spomenik osemstoletne slovenske preteklosti, hladnokrvno prepuščajo mišim in gnitju.
»UNESCO«, ki se s toliko vnemo zavzema za pismenost afriških in azijskih narodov, bi lahko na lice mesta poslal svoje zaupnike, da bi ugotovili in videli, kaj ž nami in našimi tekovinami počno, s polno vednostjo italijanske vlade, ki je sopodpisala listino o človečanskih pravicah in narodnih pravicah ter ki se na mednarodnih sestankih tako zgovorno zavzema za evropsko vzajemnost.
razpolagala po mili volji in niso imela nobene kontrole od višjih uradov za delo in obnovo. Tako smo utrpeli novo škodo po malomarnosti in brezvestnosti nekaterih ljudi, ki niso poznali in ne poznajo drugih koristi kot interese svojega žepa!
Posledice tega brezvestnega ravnanja občutimo 'vsak dan bolj. »Nove« strehe puščajo, tlak in p< d se vsako leto bolj niža, ker ni pra ■ ve podlage. Iz pritličnih prostorov uhaja smrdljivi duh po plesnobi ih razkrajanju, ker viši pod nad praznino....
Zvedeli smo, da so oblasti nakazale okrog 90 milijonov lir za dopolnilna zidarska in mizarska dela požganih vasi, ki - so bile deloma že popravljene, a ne dokončane. Podjetja so namreč pustila delo na polovico:	hiše brez oken.
stropov, vrat, vmesnih zidov • in podobno.
Z veseljem beležimo ta ukrep, a obenem poudarjamo, po /r-lost-nih izkušnjah, da zahtevamo temeljito in ne površno delo! Ne potrebujemo oken in vrat, ki se ne zapirajo, stropov, ki se ne drže stropa, podov in tlakov, ki se vsako leto niže pogrezajo! Podjetja, ki prevzemajo dela, naj dajo tudi jamstvo, da bo delo dobro opravljeno. Drugače naj pa r»je nakažejo vsakemu posamezniku določeno vsoto, da sam poskrbi za do-br-1 popravilo.
Posebna komisija je že pregledovala na Mcu mesta in popisala, kaj vse bo treba napraviti. Zdi se nam pa, da se je tudi tem gospodom malo preveč mudilo in da so, iffekoliko površno pregledovali in upoštevali mnenje prizadetih, tipali smo, da bodo v pristno slovenske vasi poslali take uslužbence, ki se bodo z domačini znali in hoteli pogovoriti v, domačem jeziku, v katerem gotovo laže izrazijo svoje želje in povedo svoje mnenje.
Merodajne kroge prosimo, naj poskrbe, da bodo dela res temeljilo opravljena in da čimprej začno z delom, sai je zima pred vrati, in kjer ni vrat in oken, stopi eno-, stavno skozi odprta vrata in okna v stanovanje!
Kulturne izmenjnve
Zavezniška čitalnica v Trstu, ,i-lica Trento št. 2. obvešča vse, ki. se za to zanimaio, da je rok za vlaganje prošenj za študijske štipendije v Združenih državah nepreklicno do 10. oktobra letos. O-ni, ki niso še opravili izpita iz angleščine, naj se javijo v Zavezniški čitalnici.
Institut za ameriške študije v Salzburgu razpisuje enomesečne študijske štipendije za tri študijske tečaje. V mesecu januarju 1954 bo tečaj o »Smereh ameriške politike«, v februarju o »Izročilih in novih smereh ameriškega slovstva«. v mesecu marcu pa o »Resti sodobne Amerike«.
V	sredo, 23. septembra, je ravnatelj Tržaškega radia, gospod Rim, sklical v prostorih radijske postaje slovenske časnikarje na tiskovno konferenco.
Pobudo za ta prvi stik vodstva Tržaškega radia s slovensko javnostjo sc dale znatne spremembe v razporeditvi programa, ki jih je tolmačil gospod ravnatelj ob soudeležbi vodilnih slovenskih radijskih funkcionarjev. Predvsem so v novem programu izvršili obšir-nej.še aktualizacije dnevnih poročil. ki so se pomnožile od pet na sedem dnevnih prenosov. Prav tako seznanja radijska postaja od sedaj dalje svoje poslušalce vsak dan s kulturnim obzornikom in športnimi novicami.
Ali si že poravnal naročnino?
iPredavanj ob 20.30 ni več, pač p-a so razdeljena tako, da prenaša postaja predavanja splošnega značaja ob 19. uri, znatnejša ob 21. uri in kulturna ob 22. uri. Razširila se je tudi oddaja za najmlajše, ki poslušajo »mamico« vsak četrtek ob 21. uri.
Naš .zastopnik, ki se je g. ravnatelju zahvalil za pozornost slovenskemu tisku, je k splošnemu pro? gramskemu tolmačenju podal nekaj pripomb. Tako je predvsem omenjal rubriko »Pregled tiska«, ki se mu zdi nepopolna in pristranska, ker prinaša komentarje zgolj iz ameriških in angleških virov ter povsem zanemarja evropski kontinentalni tisk. Naš zastopnik je poudaril, da uživa zlasti švicarski tisk pri nas sloves objek^vnosti, ki se je utrdil posebno med zadnjo vojno. Tudi francoski in nemški tisk bi v mnogem lahko izpopolnila nepristransko informiranost slovenskega človeka o svetovnih dogajanjih.
Naš zastopnik je nadalje omenjal, da bi »Pregled domačega tir ska« v mnogem pripomogel k boljšemu razumevanju obeh tu živečih narodnosti. Tako bi —- po njegovi zamisli — postaja Trst II lahko seznanjala slovenske poslušalce z izvlečki tržaškega italijanskega tiska, postaja Trst I pa bi prenašala misli in želje tukajšnjega slovenskega tiska. Tako bi bili o-be narodnosti lahko bolj resno in nepristransko informirani o mišljenju drug drugega in bi se mnogi medsebojni nesporazumi ocenjevali z večjo hladnokrvnostjo.
DUR	ILNE!	pa	RET	'E ?	a Hupsluuijo n drugi braj! tvrdka l>Exp€*3*f - Tel. št. 56-58 meti, !n zdravila
po ugodnih cenah pošilja domače „ALASKJi“ lisipoB*" TRST- Ulica S. Lazzaro 13-1 Piš Ijajo se živilu, tehnični pred					
Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše ■ Naša dostava najhitrejša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno					
Tečaji angleškega jezika
Kot običajno, bo SPM tudi letos ‘priredila brezplačne tečaje angleškega jezika pod okriljem Zavezniške čitalnice v Trstu.
Prijave sprejemajo v ulici B. Anasfasio 1-c od 9. do 13. ure in v ulici Machiavelli 22-11 pa od 16. do 18. ure.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 * in sprejema od 9. do 13. ter od IV. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Mizarji kmetovalci
podjetniki
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL. 30441 T
GALEJI
n s t
Viol« Sonnino, 2 4
Nadalje je predlagal naš zastopnik, naj bi se športno radijsko zanimanje raztegnilo na vse športne panoge. Posebno bi bilo treba več pozornosti lahki atletiki, ki je n pr. v Jugoslaviji na visoki mednarodni ravni.
Nadalje je omenjal glasbene prenose, kjer bi želeli več pestrosti in ziasti več slovanske glasbe. Gospod dr. Klakočer je pojasnil, da ima radijska postaja okrog šest do sedem tisoč plošč, od teh okrog štiri sto uporabnih s slovenskimi motivi. Pri tem je nastala diskusija glede radijskih-prenosov .iz sosednih držav. Tako dobavlja italijanska družba RAI glasbene prenose iz svojega področja postaji Trst I brezplačno, medtem ko mora postaja Trst II za podobne prenose plačevati honorarje. Pristojni odločilni krogi v Ljubljani bi morali to okoliščino revidirati.
Gospod ravnatelj Rim je izvajanja in pripombe slovenskih časnikarjev poslušal z vso pažnjo in u-parno, da bo želje slovenske javnosti blagohotno upošteval. Mislimo tudi, da bi se morali taki koristni stiki med radijsko postajo in javnostjo posplošiti. Vsekakor pa so si bili slovenski časnikarji edini v tem, da opravlja slovensko radijsko vodstvo svoje odgovorno delo z največjo požrtvovalnostjo in zasluži zato polno priznanje vse slovenske javnosti.
Tega priznanja ne morejo v ničemer zmahjšati priložnostni izpadi čisto osebnega konkurenčnega
značaja, ki ;se včasih vtihotapijo v slovenski separatistični tisk v Združenih državah.
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, ul. Lazzaretlo .Vecchio 11, sporoča, da se bo pričel pouk dne 5. oktobra 1953.
Dijaki se bodo zbrali v ponedeljek 5. oktobra ob 9.45 pred cerkvijo kapucinov na Montuzzi, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši, nato pa pridejo v šolo, da dobijo potrebna navodila in urnik. * • *
Ravnateljstvo Nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8) sporoča, da se prične šolsko leto 1953-54 v ponedeljek, dne 5. oktobra t. 1.. Učenci in učenke naj se zbero ob 7.45 pred šolo, od koder odidejo skupno v župno cerkev k sv. maši.
Podrobna navodila so razvidna na uradni šolski deski.
veliko skladišče, svetlo, suho, v sredi mesta in eno manjše oddam v najem pod ugodnimi pogoji.
Vprašati na telef. štev. 23828.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Potne liste in vizume
ter uradne listine, anagrafske izolečke, prevode o in iz tujih jezikoo, overovljenje uradnih aktov, IzpoU njeoanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev.
Vse v najkrajšem času in za nizek honorar
Agencija Celeritas
TRST, ul. t&achiavelli 13, tel. 31-404
Inferexport - Trst
BREDA RUS-MIKULETIČA MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ
IMPORT - EXPORT
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Pošiljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov;
URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P.O. Box 1219 Skladišče* Punto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232
Darilne pahete po psei Eormi
dostavlja TffHOKfl | “g" gj 4^
Najhitrejša in najso-lidnejša postrežba ) Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke Dostavljamo tudi
IMPORT & E X P O R T
Lastnik: Aleksander Gotjeošček radioaparate,bicikIe,šivalne stroje in harmonike po najugodnejši cenah TRST - Ul. Torrebšanca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522