, iorlca" izhaja vsaki torek (n ioboto Ako pade ns ta dneva praznik. dan poprej. Urednistvo se nahaja v „Narodrti Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor ie naslavljati plstna. Neflranklrana piwn» se ne sprejemajo, enako se m uvažujejo pisnta brez pocipisa. noKopifti dopisov se ne frataio rELEFON St. 201. .bortr»- lUne na ieto 10 K, za pol let« 6 K, u četrt leta 250. Opravniitvo se nahaja v „NarodnJ' Tiskarni', jiica VetturiiM St. 9. Za ••*!**« se plačuje od fvetaiajtolpne petit vrste po 14 vin., fj vtfkratm latis primeren popust. Po«amevne It«vilk«* jtanejo 8 vin. in se modajajo v raznih gonikih tratikah. Št. 74. V Gorici. v soboto dne 16. septembra 1911. Leto XIII. Pefdesellehia doba deželne uprave« L Dne 6. aprila 1861 je bil sklican dež. zbor poknežene grofovine goriško- gradiščanske k prvi seji. Dne 5. aprila t. 1. je torej praznovala dežela petdesetletnico lastne uprave. 0 tej priliki je prinesla „Samouprava", list, katerega izdaja deželni odbor, splošen pregled vsega dežeinozbor- skega delovanja. Umestno se nam vidi spre- govoriti sedaj, ko se je imel sklicati deželni zbor, nekoliko besedij o tern predmetu. Kdor se vglobi v petdesetletno delo- vanje deželnega zbora, ali pa je vsaj paz- Ijivo prečital deželnozborsko poročilo o tem delovanju, spozna takoj, da je razvrstiti to delovanje v dvojno poglavje, kar je tudi „Samouprava" storila, ki obravnava posebej prvo dobo, obsegajočo deželnozborsko de- lovanje od začetka do približno konec leta 1901, torej skozi 40 let, a potem dobo zadnjih deset let. Prva bi se lahko imeno- vala zakonodajska, druga pa gospodarska. Prvo dobo bi mi imenovali zpkono- dajsko radi tega, ker se je pečala v prvi vrsti — kakor naravno in lahko umljivo — s pravno ureditvijo deželne uprave. V tej dobi je bilo izdanih 84 zakonov različne vsebine, različnega obsega in različne važ- nosti, ne ozirajo se na celo vrsto zakonov, ki se tičejo razdelitve občinskih zemljišč in klasifikacije cest. Predaleč bi .zašli,' ako bi hoteli navesti le po imenu vse te zakone, kaj še, ko bi hoteli seznaniti obc'instvo z njihovo vsebino. Umestno se nam pa vidi, navesti vsaj nekatere najvažnejše. Sem spa- dajo takozvani cerkveni zakon, občinski red, ki se je čestokrat popravljal in spopoi- njeval, volilni red, cestni zakon, raziični za- koni o ljudskem šolstvu, vodni zakon, za- kon glede osušitve doline med Kobaridom in Starimselom, zakon glede naprave in vpeljave zemljiških knjig, zakon glede" var- stva poljške lastnine, zakon o čebelarstvu in o pogozdovanju Krasa, zakon glede na- makalnih naprav na tržiškim polju, lovski jzakon, zakon g^dč ribjega lova. Deželnl zbor je modro postopal, da je najprej uredil pravno razmerje deielne uprave, kaiti brez tega ni vspešnega delo- vanja in ^enotnega postopanja v taki upravi. S täffipa ni rečeno, da se ni deželni zbor tudi ^htenzivno pečal v tej dobi z raz- ličnimi človekoljubnimi in splošno korist- nimi ustanovami in podjetji ter da ni po možnosti pospeševal kmetijstva, obrtnije in trgovstva, šolstva, zdravstva in prometnih zvez. Vže začetkom ustanovne dobe se je pečal s ustanovitvijo deželne umobilnice, z uprašanjem, katero je potreba rodila in ki se je vleklo skozi 50 let po zbornici, predno je prišlo do realizovanja. Ustanovila se je v tej dobi deželna gluhonemica, ki lepo vspeva, deželni miizej in deželna kme- tijska sola, ki je vkljub različnih, dragih te- oretičnih poskusov mnogo pripomogla k povzdigi našega kmetijstva, vrtnarstva in sadjereje. V tem času se je položil temelj za brezobrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila pogoj obstanka, odpravila se je Šolnina v ljudskih šolah, uvedel delni deželni šolski zalog, ki je vsaj deloma razbremenil naše okraje od neznosne dokladne butare za vzdrževanje ljudskega šolstva, zgradila se je železnica Tržič-Čer- vinjan in ona po Vipavski dolini od Gorice do AjdovŠčine kakor tudi različne skladovne ceste. — Velike važnosti za prizadete okraje je bilo osuševanje kobariškega polja, ki je zdravstvene in gospodarske razmere v tem okraju zelo zboljšalo, a čaka se konečne radikalne rešitve z uravnavo Šijaka. Še večjega gospodarskega pomena pa je bil in je prckop za namakanje tržiške ravani, ki je stal ugromnega denarja, a je pravi bla- goslov za dotične kraje. Poleg teh glavnih vprašanj, katere smo tu imenoma navedli, rešeno je bilo v tej dobi še mnogo drugih manj vaznih, ka- teri.li radi pomanjkanja prostora ne moremo tukaj niti omeniti. Če imenujemo vkljub temu to dobo zakonodajno, zgodiio se je to z ozirom na dejstvo, da je bilo težišče vsemu deželnozborskernu delovanju v tem času v postavni uredbi deželne samo- uprave. Vendar pa deželni odbor je spoznal, oziraje se na napredek in gospodarski raz- voj drugih kronovin, da je treba preme3titi težišče deželne uprave iz urada, kjer se kujejo teoretični zakoni, na praktično polje, kjer se dosežejo vidni in izdatni gospodar- ski vspehi. Zato je nastopil začetkom tega Gtc'.^lja novo, težavno pot, ki je sicer draga, brez koje pa ni pravega napredka v de- želni upravi. Toda o tem prihodnjič. Reševanje narodnega miru na Goriškem se zopef pričenja. Od lanskega oktobra sem je trža- ška „Edinost". glasilo „apostola miru in sprave* za goriške Slovence, zatrdno pričakovala, da razpusti vlada naš de- želni zbor, razpiše zopet nove volitve — tretje v kratki dobi treh let — vrže zo- pet bakljo razporov in prepirov med gc- riško ljudstvo ter je oškoduje z ogrorn- nirni žrtvami na času in denarju. In vse to ne mo/da zbog Jm v zboraico. Takrat je biia nesena slovenska edioost k pogrebu in laški krivici je bilanada- Ije pot prosta. Smešno in otrofie je to- rej tarnati in javkati ter klicati vlado na pomoe", ko bi si iahko sami pomagali, zahtevati od Lahov, naj se prostovoljno odreko premoči nam na korist in sebi v škodo! In to otročarijo uganja „Ed." že leta in leta, dočira peha s svojim in svojega gospodarja velestrankarskim bmeševanjem v goriško politiko edino rešilno slogo vedno bolj v daljavo. — Tako izgleda v resnici bistvo najnovejše tržaške politike za Goriško! In prava krvava ironija je, da pričakuje liberalna publika tržaška in goriška od takega herostratskega počenjanja nič manj nego rešitev od laSkega prevladja in terneijito zboljšanje naše politične usode! Ravno tako neiojalno je „Edinostino" sugeri- ranje mnenja: da bi Slovencem cvele rožice, ako bi nove volitve postavile na stol deželnega glavarja drugega moža (seveda Laha, ker Slovenci nimamo v zbornici večine). ..Edinost" kajpada meni moža iz nasprotnega (njej toli ljubega) laškega tabora. Prazne sanje, ali prav za präv, prazno tendencijozno besediče- njef! Kdor nima mrene na očeh, je že Iahko izpoznal, da niraamo Slovenci od te laške strani nič boljšega pričakovati. Ni izključeno, da bi utegnili priticelo z dežja pod kap. V minuli 4 letni dobi državnega zbora nam je delegacija te laške stranke mnogo več škodovala ne- go liberalna. Kako nasprotstvo je raz- vila proti nameščenju slov. moškega uči- teljišča v Gorico! In ali ni že valilo gla- silo te stranke najžaljivejših psovk na naš narod? Ali ni hujskalo laške me- ščane, naj odpovedo službe vsem slo- venskim služkinjam? Za zboljšanje slov. narodnostnega položaja v deželni hiši ni torej drugega pomočka nego trdna edinost v slov. delegaciji. Take edinosti nam pa tržaška »Edinost" s svojo goriško politiko nikdar ne porodi. To je tako gotovo kakor amen v očenašu! Za danes le še to. Ko to pišemo, ni nam še znano. kaj bo z našim dežel nim zborom. To pa nam je znano, da bi bila razpustitev sad intrigiranja dr. Gregorina pri tržaški vladi. In mož bi imel žalostno zaslugo, da nakloni že drugič brez vsake potrebe našemu ljud- stvu gorje volitvenih bojev in stroškov in takrat kar v rreli deželi! Tako uve- Ijavlja dr. Gregorin pomirjenje strankar- skih bojev na Goriškem. tako izvaja svojo pred štirimi leti v Sežani napove ' dano gospodarsko politiko! Žalostna nam majka! Dopisi. Iz St. Andreža. (Gospodarstvo.) V nedeljo 10. t. ra. je sklicala „Gospodar- ska zadruga" iz Vrtojbe kmečki shod v naš občinski dom. Za zastopnike za-druge sta "prišla iz Vrtojbe nje voditelja gosp. Ivan Mrmolja in g. Franc Faganelj. Na- men shoda je bil pridobiti zadrugi novih čjanov med našimi kmeti, kar se je tudi posrečilo; vsi navzoči so pristopili k zadrugi, ter podpisali pristopnice. G. Mrmolja je v svojem govoru pojašnje- val in dokazoval potrebo združenja kmetov vse goriške okolice za prodajo krompirja. Tudi po shodu se je pri- glasilo še nekaj posestnikov za vstop v zadrugo, tako da nas je priglašenih nad dve tretjini vseh pridelovalcev krompirja v Št. Andrežu. Nadalje vpisujeta člane g. Josip Lutman in g. Jos'p Pavletič kot zaupnika zadruge v Št. Andrežu. Kdor želi nadalje pristopiti, naj se zglasi pri imenovanih kmetih. Kmetje zdru- žimo se, ker v edinosti je povsod moč. Udeleženec. Is Vrtojbe (Socialist! v Vrtojbi.) Po 13. juniju so postal i ti ljudje kaj Djedrzni. K|j sp jijjdi večino. glasov za pojega k^&data, $e obnašajui jjakor da \t yse njh in da rnora biti y§§ njiin. y sirajiu. Ti ljudje pjav njč ne/ ppjiislijp, da je množina volilcev na dau volitve škropila Ute in ko|ili| SLno, |es §e niso |>rig|rt za yplitve, ka^or tu^jj drugod po deželi lie. Sedauje bbnaši|uj| socij|- listov pa marsikomu odpira'oci, ker pravi: „Škoda, da nisem šel volit proti tern ljudem, da bi ne imeli toliko ko- rajže." V provociranju^e posebno odli- kuje nek njih agent nedelavec, marveč parasit, ki živi in hoče živeti le od zdražb in prepirov. Danes hujska Petra čez Pavla, jutri že gre s Pavlom čez Petra, posebno če ga ni Peter dobro nafutral. Obljubuje raznim frakcijam občine yodujake ter prodaje tudi velja- kom novega župana s tako sigurnostjo, kalior da ga nosi on v žepu. Čas bi $e bil, da ti še temu tiču prestrigle pgruti. Posebno zadruga naj mu ne daje v^č potuhe, Člani so že ogorčeni ter gro- zijo z izstopom, ako ga ista ne od- pravi, ker tako, ko ne bode imel pod- pore pri „veljakih", izgube tudi sociia- listi moč. Proti socijal^stora pa moja biti vsak razsoden človek Pomislite, vi možje socijalisti, kaj bode iz vaši^ otrok, ko uže yi, odkar ste socijalisti, daste rnalo ali nič na vero ter se ogi- bate cerkve. Otroci postanejo brezverci, brezveren človek pa ni srečen in nikoli zadovoljen tudi na tern svetu. Pri nas je zelo potrebna protis jcialistična krščan- sko-socijalna or^anizacija. Podmelec Dne 24. t. m. popoldne pred biagoslovom namerava tukajšnje izobraževalno društvo slovesno blago- sloviti svojo novo zastavo. Program te slovesnosti priobčimo natančneje prih. teden. Za sedaj povemo le toliko, da bo vstopnina k veselicl prosta in da nam bo posebno ljuba obilna udeležba od strani sosednjih bratskih društev. Baška dollna. Pretekli teden je bil pri nas teden procesij za dež; v pone- deljek je šla ena procesija iz Podbrda v Bohinj, druga pa iz Grahovega v Podmelec. V sredo zopet je šla ena pro- cesija iz Podmelca na Grahovo, druga pa iz Oblok v Podmelec. Ali nas bo Bog usiišal i Ali smo vredni, da bi nas uslišal ? Na to vprašanje bi naro naj- lažje odgovorile tiste „grofice beračice* iz melške fare, ki so po procesiji pie- sale pri Lubinjcu. „Primorec", »Soča" ali .Jutro" bodo gotovo trdili, da so to klerikalke in članice kat slov. izobraže- valnega društva. Zato pribijemo tukaj javno, da niso ne eno ne drugo in da jih obsojamo vsi trezno misleči brez razločka strank. Števerjan. Vzor liberalnega žu- pana je pač naš župan gosp. Josip Klanjšček. To je dokazala revizija ob- činskega urada in občinskih računov, katero je izvršil po nalogu deželnega odbora deželni računarski uradnik pred nekaj časom. Pri ti re vizi ji se je kon- statiral v občinski blagajni primanjkljaj v znesku K 6092. G. župan Klanjšček, ki je obenem tudi, kakor se zdi, občin- ski blagajnik, je dotičnemu računskemu uradniku naravnost izpovedal, da je po- rabil goreomenjeni znesek za svoje dru- žinske potrebe. Pokazal pa je obenem istemu računarskemu uradniku hranilno knjigo neke posojilnice, iz katere je bilo razvidno, da ima v posojilnici nad 18.000 K svojega denara naloženega „češ, s tern je dokazano, da ni no- bene nevarnosti, da bi prišla občina ob svoj denar". Rekel je približno tako-le : „Rabil sem občinski denar zaradi tega, ker se mi ni zljubilo odpovedati in vzdigovati svojega denara pri poso- jilnici", in mož je Še danes mnenja, da je popolnoma pravilno ravnal (seveda v svojo korist). Ali ni to imenitno in obenem pristno liberalnol Svoj lastni denar imeti obresto- nosno naložen, občinskega pa mesto obrestonosno naložiti, rabiti ga za-se. Je-li mogoče bolj po očetovsko skrbeti 7.a ohčinske koristi. kakor ie to storil naš g. župan; in še se najdejo ljudje, ki pravijo, da naš župan ne skrbi za občius^e koristi, auipaic ]e za svoi^. L>.$. Gregorinu, ki je s svojimi re- kurz^ ^ s svojim uplivom pri namest- ništv^ največ prjpomogej, 4l ir$H ^ri nas, y Števerjahu/ena županska do6a ^e §^4m.° ^eto •» da sedi torej za pbčin- ske iqiisti tako Serben roož na iupan- ||tem stolcu v eji žup|iiski do|)i ^e sedmo leto, je torej sedanje liberalno starešinstvo izkazalo svojo hvaležnost za njegove zasluge z vso pravico s tern, da ga je, kakor je znano. izvolilo za števerjanskega častnega občana — in še so nekateri, ki se upajo trditi, da so to turške razmeie. Seveda, da se z mnenjem takih ljudi naša politična oblast ne strinja, kar dokazuje dejstvo, da je g. I. Klanjšček še vedno štever- janski župan. Sv. Krlž. (Volitev županstva.) Dne 14. t. m. imela se je vršiti vplitev žu- panstva. Vse je že bilo pripravljeno in mnogo ljudstva je pred mestnimi vrati pričakovalo, kako se bo vršila ta volitev. A zopet so se ušteli naši liberalci. Mislili so, da bodo ^ladko in hitro izvolili svo- jega ^upana; pa le ni šlo š«? to pot, ker naših 11 mož se je odstranilo pred vo- litvijo. In prav so imeli! Liberalna večina je hotela našo manjšino za nos voditi do zadnjega trenutka; toda naši možje so jim pokazali, da brez njih ne morejo nič opräviti. Lahko si mislite zadrego Pe ra Medveščeka, ki je menil. da ga zdaj zdaj njegovi „trabanti" vzdignejo kot novoizvoljenega mestnega župana in poneso vslavnem sprevodu po javnem trgu v staroslavni grad — odkoder bi on potem vladal po svojih liberalnih načr- tih. Tako je mislil in računal — a bile so le sanje „ubežnega kralja", ki je v sanjah zaklical: „Carujem", pa — §tr- bunk — padel je v prepad. — Dobro pomnite, gospod županski kandidat: kdor seje veter, Žanje vihar — ki Vam zna odnesti dobro molzno kra- vico, prej ko slej I Liberalna večina pa si pribije na čelo spričevalo velikega duševnega uboš- tva, ako nima v svoji sredi sposobnega moža domačina in mora iskati žu- pana v osebi liberalnega učitelja. — Vsa cast pa našim vrlim možem, ki se niso dali omajati po raznih oblju- bah — ampak so ostali zvesti načelom Slovenske ljudske stranke. Medaaa. — Množijo se dan za dnevom pritožbe zoper našo poštno na- biralnicc. Pisma in časniki ostajajo po več dni v nabiralnici. Poštni sel si olajšuje svoje dolžnosti vtem, da ne hodi vedno sam po pošto na Dobrovo. Večkrat pošlje tja kakega otroka, kateremu seveda po- štar z Dobrovega ne more zaupati pri- poročenih pisem in denarnih pošiljatev. Zato ostajajo take pošiljatve kakšenkrat po več dni na Ddbrovem. Če je kaj sil- nega, ima seveda adresat lahko veliko škodo. Zahtevali smo sicer že lastno pošto za Medano, a kljub temu, da bi nam taka po statističnem izkazu pro- meta iz naše občine pritikala, se, še vedno poštno ravnateljstvo ne gane. Če nam c. kr. poštno ravnateljstvo že noče dovoliti lastne pošte, naj vsaj za to po- skrbi, da izvršuje poštna nabiralnica. svoje dolžnosti, ker bi sicer bil.i primo- rani se je ne posluževati več. Žalostno ali resnično. C. kr. poštenega ravnatelj- stva dolžnost je, da v lastnem še veČ pa v občem interesu našega kraja po; seže vmes. Polifični pregled. " Eonferenca načelnikov. Na Dunaju se je izvršila včeraj kon- ferenca načelnikov strank, katere se je ude- ležil ministerski predsednik baron Gautsch. Bil je na vrsti predlog, naj se parlament skliče 5. oktobra, od druge strani pa se je zahievalo. naj se skliče takoj posebna seja zaradi rnesnega vprašanja. Čehi se konfe- rence niso udeležili. V imenu Hrvaško-slovenske Zajednice se ie ooslanec dr. Korošec iziavil proti temu, da bi se parlament zarad mesnega vprašanja takoj sklical in sicer zato, da se cla vladi možnost, da svoja pogajanja z Ögrsko konča. Dr. Korošec je obenem od- lo^no protestiral proti temu, da bi se Ogrom dovolila koncesija Antiaberške železnice. Min. predsednik baron Gautsch je izjavil, üa je v tem pogledu nasproti Ogrski storil vse, da varuje ugled in pravice av- strijskega parlamenta. Na grožnje socialno- demokraških poslancev, da se bodo uprizo-- rili nemiri, ako se uvoz argentinskega mesa ne dovoli, je baron Gautsch izjavil. da se vlada nič ne boji in da bo proti vsakršnim izgredom z vso energijo nastopila. Kot pozitiven rezultat načelniške kon- ference se more smatrati to, da bo parla- ment začel 5. oktobra zopet zborovati. Wtnisterskl svet. V sredo dopoludne se je vršil na Dunaju ministerski svet pod predsed- stvom ministerskegapredsednika barona Gautscha in je obravnaval celovrsto te- kočih vprašanj. med njimi tudi mesno vprašanje. Največ seje govorilo o zvišanju uvoza mesa iz Srbije. V krat- kem obvesti avstrijska vlada ogrsko o svojih tozadevnih predlogih. Nadejati se je, da bo ogrska viada pristala na predloge avstrijske vlade, hi to tembolj, ker se tudi že v ogrskih mestih občutno kaže draginja mesa. Drugo važno vpra- šanje, s katerim se je bavil ministerski svet, je bilo železničarsko giban- je. Ministrski svet bo v najkrajšem času temeljito preštudiral vprašanje, ali se sploh morejo dovoliti železničarjem kake koncesije in v kolikem obsegu, da bi zadostovale '.a to, da se vzdrži ne- moten promet drž. železnic in obenem pa tudi ravnovesje v državnem gospo- darstvu. RekoDstrukciJa ministerstva. Korespondenca „Zentrum" izjavlja, da je vprašanje o rekonstrukeiji kabineta šele v piipravljavnem štadiju. Postalo bo šele ob prvih posvetovanjih ministerskega predsed- nika z zastopniki češkega ljudstva «ktualno in to šele tedaj, ako bo Poljski klub, čegar voditelji so imeli konferenco ob priliki po- greba kardinala Puzyne, preciziral svoje sta- HŠče napram Gautschevi vladi. Örnagora v denarolh zadregah. Kakor poroča belgrajska „Tribuna", je letos izostal redni prispevek, ki ga je dobivala Črnagora I/ Rusije v po- kritje svojih upravnih stroškov, Rusija je namreč dajala Črnigori vsako leto po en milijon rubljev in Črnagora je ta denar uporabljala za uradniške place, Ker je letos izostal ta, prispevek, je baje crqogorsko uradništvo Že tri mesece, brez place. Da je letos izostal ta prispe- vek, pravijo, da je povod to, da so se prijateljsko. razmere med Črnogoro in Rusijo v zadnjem času nekoliko ohla- dile. Atentat z revolverjem na Stollplna. V četrtek je med odmorom v kijev- skem gledišču neki Bagrov, pisar v neki odvetniški pisarni, izvršil atentat z revol- verjem na ruskega ministerskega predsed- nika Stolipina. Krogla je šla mimo jeter ter obtičala v hrbtenici. Napadalca, ki je hotel zbežati, so častniki ujeli. Stolipinovo stanje ni smrtnonevarno in upati je, da bode- okreval. Ti gledališki predstavi je prisost- voval tudi car. Vsled tega napada je podal Stolipin svojo ostavko. Za njegovega naslednika je imenovan že finančni minister Kokoszev. Protlrepublikanska zarota na Frai- coskem. „Journal de Ličge" objavlja sen- začen dopis iz Pariza o zaroti proti francosk) republiki na korist princa Viktorja Napoleona. 0 zaroti je po ne- previdnosti zarotnikov izvedei neki ge- neral. Pod voüjtvom princa Viktorja Na- poleona deluje že več tednov neki od- bpr za to, da zasede princ francoski, prestol. Štirje pododbori skrbe za pro- pagando v armadi, v parlamentu, za demonstraeije, za nemire in za sabotažo ter za organizaeijo prinčevih pristašev. 'Princ Viktor Napoleon je tudi ustanovil maU dvor. Nemlrl na Kltajskem. Na Kitajskem so izbruhnili nemiri z revolucijonarnim značajem. VoditeijL gibanja so izjavili, da hočejo odstaviti cesarja in razglasiti neodvisnost. k^ > -- m*? Domače in razne vesfi Tombola „Slov. Sirotišča" v Go/ici bo Jutri dne 17. septembra na dvo- rišču restavracije „Central" in sicer ob 5. uri popoludne. Pred tombolo bo pel pod vodstvom pječ. g. Kokošarja mešan pevski zbor. * Srečke se bodo jutri eel dan proda- jale pri uhodu v „Central". Imenovanjl v zdravstvenl službl. — Viši okrajni zdravnik dr. Gvido vit. Beden je imenovan za deželnega zdravstvenega nadzornika, okr. zdravnik dr. Edvarp" Graeffepa za višega okr. zdravnika. Umrl je v Gorici bivši lastnik in iz- dajatelj lista „Gazzettino Popolare" dr. Ru- dolf Codermas. N. p. v m.! Lepa Je, če Je resoläna. — Tu- kajšnje glasilo Mazzin.jancev „La Li- bertä" piše v svoji 71. štev., da so na tuk. sadnem trgu sekvestrirali pred dne- vi neki ženi nckaj sadja. Dotična žena je prišla kasneje v neko krčmo in tam da je izvedela, da je kupil krčmar prav isto sadje od, neke oseb#, ki, imatna sadneni trgu posla. Pojjodila sta se s krčmarjem, da je ženi zopet izročil se- kvestrirano in njemu prodano sadje, katero je nesla žena zopet na trg pro- dajat. In glej, zopet se ji je hotelo sadje sekvestrirati, a žena se je postavila na tako odločen način po robu, da so jo potem pustili pri miru in da je sadje tudi prodala. — Nam se zdi vse to ne- verjetno. če je pa vendar le na tem kaj resnice, potem se zamorejo take reči dogajati le v Gorici. Ponarejenl bankovei v Gorioi. — Kakor se čuje. kroži po (iorici več po- narejenega popirnatega denarja. Posebno 20 in 100 kronskih bankoveev se je več zasledilo. Sanio v Gosposki ulici so do- bili razni trgovci in poštni urad skupno "9 ponarejenih bankoveev po 20 K, ki se, pa precej spoznajo na češkem tekstu, ki bi se imel glasiti „dvacet korun", a stoji na ponarejenih „dvaceti korun". Oene mesa. — V zadnjem času je padla cena živini za 30odst. in to vsled pomanjkanja krme. Naši mesarji pa, ki so pri vsakem podraženju živine nepri- merno zvišavali ceno mesu, bi morali sedaj analogno tudi ceno mesa znižati. To se pa ne zgodi in tako imajo lep dobiček. Merodajnj činitelji se za to ne brigajo. Kje je skrb za prebivalstvo!? Tovarna za užigalice Lebherz v Gürlcl. — Pri tej tovarni vidimo graje- vreden nedostatek, namreč da nimajo delavke v tovarni nikakega prostora za obedovanje. Obedujejo leta in leta zu- naj lOvarne v cestnem jarku, kar je vendar v sramoto vodstvu tovarne, da ne more preskrbeti od znotraj za to primernega prostora. Delavke' so ob zavživanju bornega kosila izpostavljene raznemu draženju ^pasantov, posebno vojakov, katerih je sedaj tarn vedno polna cesta. Dar. — P. n. gf Vida Franko je, po- slala „Slovenskemu siroiišču" skupiček srečkanja na otroški veselici dne 10. t. m. pri Doljakovih v Solkanu 32 K, Srčna hvala! Razpis üateöaja. Razpisuje se na- tečaj za mesto strokovnega učitelja na slovenskem oddelku dezeine kmetijske Sole v X. plačilnem razredu (letna plača 3000 K), ki zarnore preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje pri dezein em odboru do 15. oktobra 1911. Prosilci morajo s spričevali o dovršenih študijah in 3 spričevalom o usposoblje- nosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in, strokovno zadoslno iz- obraženi. Službo je nastopiti takoj po iinenovanju. Nadaljna pojasnila se da- jejo pri uradih deželnega odbora. NaznanUo. Vpisovanje na tukajšnjetn c. k. ženskem izobraževališču se bo vršilo: za gojenke tega zavoda kakor do sedaj vravnateljski pisarni, dne 16. in 18. t. m,; za učenke I. in II. razr. dekiiške vadnke v pritličju na desni strani vlioda; za učenke III.—VIII. raz- reda pa v „Novem Domu" (ulica Ber- tolini). Učenci. I. ra.zreda deške vaduice slo ven s kega in, vsj učepci, itali- janskega oddeika se bodo vpisovali v pritličju uCiteljišča na levi strani vhoda; učenci II., III. in IV. razreda deske vadnice sloven sk.ega oddelka pa v pritličju „Gregorčičevega Doma* (ulica Croce) due 19. t. m. Na o. kr. pripravnlci za srednje šole na Proseku se prične šol. leto dne 18. septembra. Istega dne se bode upi- sovalo uovo došle učence, na kar prične hitro redni poduk. Učenci se imajo javt v spremstvu starisev ozir. namestuikov. Prinesti morajo zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o zdravih oCeh in cepljenju kozic. Pri opekarnl v VrtOjytl se nahaja pod 3 metri ilovjce.l m debela plast grušča iu peska rayno tako kak$r ob bregu Soče. Pod to plastjo je pa zopet ilovca, kateri ni mogoče priti do dua. Vse kaže kakor bi bila kedaj tu dta sveta, namref da je plavala voda nad spodujo plastjo ter dona&ala grušč z gor. Zemlja, ki je nad to plastjo v viso- kosti 3 in. pa je bila pozneje naneietia bodisi ob vesoljiiem potopu alt kakem drugem podobnem nalivu Za dokaz k temu je tudi hrastov les, ki se nahaja še dobro ohranjeii v oni plasti grusia in peska. Drugače bi bilo soditt, da velja za Vrtojbo to, kar pi fee profesor Rutar v „Zgodoviuskih črticah groiije goriško-gradiščanske", namreč\ Da so bile v prastarih časih Bilje jezero v v obscgu od Majuic do Rene" in da je to jezero segalo tudi v Vrtojbo. No, mi pravimo mogoče, kak profesor bi naj- brže več gotavega dogual. Po nekod se je uašlo tudi v globokosti 2 in razne glinaste izdelke, p.-sode in opeko, ka- terih tudi noben Biljeuc ne pozna, torej tudi tega ne vemo, ali je iza Rimljanov aii Keltov. Opekarna je dograjena, v treh tednih bodeimela žc opeko za prodajo. x. 100 duoajsbih mestnib svetoval- oev, na čclu jim dunajski Župan dr. Neumayer, se bodo podali dne 28. t. m. v Trst, da si ogledajo nov Lloydov par nik „Wien". Po pregledu ladije se bode z isto vršil izlet v Mali Lo&nj. Oni Robert Srymans'fti, o katerem smo poročali, da je vkljub visoki staro- sti 104 let prišel peš z Dunaja v Trst je včeraj v tržaški bolnišnici umrl. Vest o njegovi pešhoji pa moramo v toliko popraviti, da je šel peš iz Krakova na Dunaj, a z Dunaja v Trst se je vozil po železnici. Oddaja kolodvorske restavracije v ^anfaiiarn — V postaji Kanfanar se odda. s 1. decembrom oziroma že tudi s 1. novembrom t. I., če se dotlej najde pripraven prosilec, kolodvorska resta- vracija. Tozadevne primerno kolkovane prošnje z nayedb^ ppnudene letne na- jemščine je poslaji c. kr. državno-že- lezniškemu ravnateljstvu v Trstu. Nadvpjvoda Karol Fran Joslp je predvče^aj predpoludne z brzovlakom ob 9-15 dop. dospel v Miramar. Črnogorskl kralj v Trstu. Minole dni je bil črnogorski kralj Nikita v Tratu. Napravil je več izlelov z avtomobilom, tako v Barkovlje, Bszovico in Lipico. Poneverjsnja pri puUsUem okraj aem glavarstva. — Pri puljskem okraj- nem glavarstvu so prišli na sled raznim poneverjanjem. Zdi se, da so ista zakrivili kancelijski predstojnik in še nekoJiko kan- celijskih uradnikov. Vse so aretirali. fofttna vest. — Pozivom na raz- glas od 15. maja t. 1. tičoč se zaustave sprejemanja žcnskih prosilcev za mesta po&t- nih oficijantov oziroma asp;rantov se ob- javlja, da se bode vsled spremernb, ki so nastale med osobjepi, ter da se, doseže predpisano razmerje med moškimi in žen- skimi prosilci, v tekočem letu vendar spre- jemalo ženske prosilqe, toda le v omeje- nem številu. Tozadevne, pravilno oprem- ljene prošnje sprejema c. kr. p>oštno in brzojavno ravnateljstvo do 20. septembra t. 1. ZclžanJ« ieleinških tarifo? i,i prevoz krme. -- /- Dunaja poročajo: VMed pornanjkanja krme in stelje, ki je je povzročila letošnja suša, in vsled Ce- sar je močno prizadcU živmorcja, je It- kzoiško ministerstvo v sporazumu z ostalimi ministerstvi dovoliio na vseh progah avstnjskih državnih žeieznic in lokalnth zeleznic (pri nas tudi na Vi- pavski železniji), ki jih upravlja drzava. SOodstotno znizanjc zeiezmSkih prevoz- nih tarifov za krmo in steljo. ki stopi JaJtQJ v vttijsi,yji, To. zoxzajQic.bQ. v ve- lj*uV>. do konca m^eca raarc^ 1912. Nov v*Äa*pr*vat zaJi^iBu - so natogu poljedebkcga minisierstva je bil do- stavi^eo te dni predsedniKom dezelmh <>J- bQTQV načrt novega vodopravnega zakona, s pripombo, da naj predlože ta natn kakor vladoo predlogo deželmm zborom v ustavrio reSu^v. Zakon obsega 120 paragralov, ki so razdeiLeni v sedern oddelkov: o pravni lastnosti vode, odvračanju in gojitvi voda, o razgiasitvi in pri&ilnih pravicah, o vodnih zadrugah, o obiashih in prestopku, o pre- •stopkib in kaznib. OkletDica tttrtl oeiarice Elisabeta. V poudeljek je hi!a povodom obletuice smrti cesance Elizabete v dvorni župui cerkvi na Dunaju črna sv. maša, kateri so prisostvovali ceiar, razni nadvojvode in nadvojvodinje, ministri ter nekateri visok' dostojanstveniki in časiniki. Sekcijsk! načeln k Kanera pojde V poiioj wZc:t" pjroča, da se sek- cijski načcimk naučnega mtnisterstva tajni svetnik Kanera ne vrne več z do- pusta, na katerem se nahaja. marveč da pojde v pokoj. Kančra je Ceh ter je bil član prvega Bienerthovcga kabineta kot voditelj naučnega ministerstva, v kate- rem se nahaja od I. 1880. Odobrena solska knjiga — Naučno ministrstvo je aprobiralo za pouk na srednjih Solan, kjer se veronauk uči v slovenskem jeziku. solsko knjigo: Pečjak dr. Gregorij, Katoiiški veronauk za višje razred e srednjh Sol. Tretja knjiga : Živ- ljenje po katoliski veri. Ljubljana 191 1 Založila Katoliska bukvarna. Cena ne- vezani knjigi 2 K 40 v, vezani 2 K 80 v. Konkurz je proglašen nad trgovino z lesom Fratelli Bertolini v Beljaku. Pasiva presegajo znesek I1/, milijona K. Okoiena Donava. — Budimpe- štanski mägistrat je prepovedal vodo iz Donave piti. v njej se kopati in prati, ker je od kolernih vibrionoy ok-užena. Bruhanje Etno. — Etna bruha še veno lavo. Tok lave se je razdelil v štiri rokave in uničii je obdelano zemljo in hiše. Po noči in zjutraj je nad Catanio in oko- lico padal gost pepelnat dež. Brezžičnl brzojav v Egiptn. Lloy- dova družba je dobila monopol zabrez- žično brzojavljenje v Egiptu. V kratkem postavi v Port, Saidu štacijp, ki bo pre- kosila vse druge štacije v Adenu, Port Saidu in Suezu ter bo mogla oddajati brzojavke celo v.Malto in Aden in spre- jemati poročila vojnih ladij vseh držav. lonflfjkactja „Hatloa" V Pragi so v sredc poppldne v kavar..ah kon- fiscirali pcUcijski organt list „Matin* za radi poročil o tnemoarih Tosellijeve, ki jih sniatra vlada za razžaljenje velit. čanstva. Povišanje cene piva. Na Dunam se zbere centralna zveza avsJrijskih pi« vovarn k seji, v kaieri se bo vršflo por svetovanje o zvišanju cene pivu. Ceno naroeravajo zvišati za 2 K od hektolitra in sicer počeuši z novim letom. Mačen giavobol, pouianjkaoje «pa Dja so najčesče pojavi vsled prepočas- nega prebavljanja. — h znanstvenih poročil dosnemomo, da se na c. kr. du- najski kliniki za živčne bolezoi na;raje vpurablja naravna Franc Joief-ova gren- oica vsled tega, ker .Franc Jožef ova*' voda že v malih koiičinah zavžita, na- lahko odstranja vzroke maogth bolezen- skih pojavov. DrobMnice. Tiskarske napake — Pavel Adam, eden najduhovitejših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napaitah to-Ie: »Ti- skarske napake so pogreške, ki jih ne najde niti stavec, niti korektor, mar\'eč samo či- tatelj. Narodi trpe za prcgrehe svojih vlad, a urednfki trpe za napake, ki jih niso za- krivili. Tiskarske napake spadajo med ne- izogibne posebnosti vsakega tiskovnega pro- .zvoda, ki mora biti hitro gotov. .VUrsika- tera vest, ki bi je v ob& nihee ne cital, postane šele vsled tiskarske napake vredna čitanja. Dqkler bo obetpjabi godba, bodo obstojali tudi neharmonični zvoki .", dokier se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskajske napake. Dragi čitatelj. ne is7:i tiskarskih po- greikov in vedi, da^ ni povsem breznapaj^ niti list, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je na- pisal, ali niti tisti. ki ga — čita!" MlroTOi kongres v Bltno Od 25. septembra do 3. oktobra se ima vršijL v Rimu devetnaisti svetovni mirovni kon- gres. Takoj po kongresu bo otvorjena v Rimu medparlamentarna mirovna kou- ferenca, ki bo trajala do 11. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v _ Rimu bo jubilejni kongres. Pred 20 leti, to je leta 1891. je bil v Rimu tretji sve- tovni mirovni kongres, ki mu je pred- sedoval R Borghi. Ta kongres je'osno val mednarodno mirovno pisarno, ki je pri poedinih narodih organizirala mirovuo gibanje in kateri je bila za iste^a na, korist svetovnemu miru dodeljena No: belova nagrada. Due 26. septembra bo otvorjena v Rimu mirovna razstava. Cas-X tni predsednik konkresa bo bivši itali- janski ministerski predsednik Luigi Luz- zatti. V odboru se nahaja tucfi Ijški uče- njak dr. Fr. Drtina. Hednarodnl protialkoholr.i kongres. — K mednarodnemu protialkoholnemu kongresu v Scheveningu jedošlo iz vsehi krajev 1440 udeležencev. Cerkveno otyp- ritveno svečanost je v ponedeljek iz,- vršil škof Callie iz Harlema kot zastog- nik papeža. V torek je otvoril kongrcs minister Hoelmskerk. Qovorili so zastop- niki 15 držav in zastopnik papeia. Pre^. sedstvo je prevzel minister Kail iz Be- rolina. Hemoarl saike prlnoeslnje Lniie ppfl imenon^, „La mia storia" .so se zacey v četrtek, prodajati v Rin||i- Več knjigotržcem je v par urah pošla vsa zaloga te knjige. Tako se občinstvo zanima za „moderno^ književnost. Vellka nesreča prl nemških vo- Jaških vajah. — Pri vojaških vajah blfzu Pyrne je oddelek dragoncev za- jaha! v Labo. En podčastnik in deset mož je utonilo. Preplaval kanal La fflanohe. — Preplavati kanal La Manche, kar je dosedaj dosegel samo kapitan Webb 1. 1878, se je posrečilo dne 6. t. m. nekemu drugemu drznemu plavaču, Francozu Burgesu. Bur- Vsein gospodlnjam toplo priporočamo K02.INSKO CIKORIJO ===== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. = v korlst obmejnim sloveiicein ges je price! svojo turo iz Dovera, dne 5. t. m. ob 1050 zjutraj. Na kopno je prišel dne 6. t. m. ob 10*30 zjutraj. Preplaval jc torej kanai v 23 urah 40 tninutah. Burges se je bon! z velikimi težavami, ker je bil 12 ur v gosti megli. Cela družlna zastrapljena s go- b&nl. !z Krakova poročajo, da je v vasi Redodube pri Gorckovu obolela ce!a družina km et a Zarownija vsied zauži« vanja strupenih gob. Doslej je umrlo iest oseb, oče, mati in Štirje otroci. Neka druga diužina v isti vasi, obsto- ječa iz šestih oseb, ki so istotako jedli strupene gobe, tudi umira. nUJdKI. prima Jolskega Doma - Svoji k svojim I Svoji k svojim I M1HALJ TURK na Korriu it. 6. pripcroča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. S; re] cm am naročila za masklranje po primerni ceni. Ueenca poštenih starišev za trgovino z mešanim blagom se sprej- me. Več se izve v nasem upravnistvu. Krompir, zelje, senc S&5 in slamo 8§2 knpuje na vagone Eduard Steiner Sedlec ob Fr. Jos. železn. Dobra uradnlška družlna, sprejme 1—2 dečka na stano- vanje. Zdrava solčna soba, izborna domača hrana, strogo nadzoro- vanje. Mesečna plača 52 krön. Stanujoča blizu šol. N a s 1 o v pove naše uredništvo. Haho se obrsnimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje Človeštvo, se pride vspešno v pkom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja ¦—-— Dr. Engel-nov nektar. ===== Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravetnu telesu. Kdor hoče svoje zdravje obraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Eügel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva ^sled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, ozüoma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jnnu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoČe na prebavo in vzbu- tlijivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek as—- Dr. Engel-novega nektarja — vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro srcdslvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sem in živahen tek, zabra- njuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenca v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel. Dolgopoljf Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palrna, Červinjan, Oglej, Fiumicel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna. Milj, Trsi itd., kakor tudi v lekaniah v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradišdanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljaj