Xed.22.ils: Učiteljski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. --=>»-S>®4<3<=~- Stev. 39. V Ljubljani, 27. kimavca 1907. XLVII. leto. „Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit-vrste po 20 h, če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema „Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K. f Vekoslav Strmšek. Dodatno k dosedanjim poročilom o pokojnem Vekoslavu Strmšku priobčujemo danes njegov životopis. Vekoslav Strmšek se je rodil dne 31. maja 1. 1864. v Dolgošah blizu Hoč kot najstarejši sin preprostih kmetiških staršev. Svojo mladost je pa preživel v sosednji vasi Bohovi, kjer je oče prevzel večjo kmetijo. Ljudsko šolo je obiskoval v Hočah, eno leto na vadnici, višji razred pa na nemški deški šoli v Mariboru. Tukaj je tudi obiskoval pripravnico in učiteljišče (1. 1878.—83.). Med dijaki je bil jako priljubljen in je zaradi svojega odločnega nastopa veljal kot njih vodja. Že tedaj je kazal izredno navdušenje in ljubezen do svojega rodu, in se je odlikoval s svojo neumorno delavnostjo. Bil je več let duša dijaškemu društvu „Zborčku", ki je imel namen skrbeti za nadaljno izobrazbo v materinščini in za gojitev narodne zavesti. (Na mariborskem učiteljišču je bila tedaj slovenščina prav zanemarjena pastorka.) Takoj po maturi je nadomestoval strica in botra Veraniča, nadučitelja v Gornji Polskavi. Prva služba mu je bila na Ponikvi ob j. ž., kjer je izkusil prve neprilike zaradi svojega delovanja v dijaških letih. Načelnik kraj. šol. sveta je dobil tajen odlok dež. šolskega sveta, da ima Strmškovo delovanje izven šole, posebno politično, strogo nadzorovati in mu vsak slučaj takoj naznaniti. Načelnik, ki je bil poštenjak, je Strmšku odlok sam pokazal, ko sta se spoznala. V spomin si ga je prepisal. Po drugem izpitu (dne 8. maja 1886) je dvakrat nadomestoval učitelja na enorazrednici v Št. Petru na Medvedovem selu. Želel si je samostojnosti ter prosil za to službo, ki jo je tudi dobil in kjer je deloval od 15. aprila 1889. 1. do svoje smrti. Šola se je največ po njegovem prizadevanju razširila v triraz-rednico. V mlajših letih gotovo sam ni pričakoval, da ostane vse dni svojega življenja v Št. Petru. Potegoval se je pogosto za boljšo službo, okr. šol. sveti so ga tudi navadno priporočali, a v Gradcu imajo dvojno mero. Kdo bi si bil mislil, da bo eden izmed najinteligentnejših slovenskih učiteljev, mož, ki je vse svoje velike zmožnosti posvetil šoli in učiteljstvu, velikan proti sirotam dvomljivega značaja, ki so ga obrekovale, ostal v mali zakotni vasici! Na Štajerskem je že tako! Svoje dolžnosti v šoli in za šolo je vedno najvestnejše izpolnjeval; v dokaz temu ima kup pohvalnih dekretov — tudi od nadzornikov, ki mu niso bili naklonjeni — za vrle uspehe v šoli, za referate pri okr. učit. konferenci ali tudi za izredno dobro izdelane konferenčne teme. Ves čas je skrbel za svojo nadaljno izobrazbo. L. 1888./89. je obiskoval meščansko šolski tečaj v Mariboru (naravoslovje, matematika), 1. 1902. sadjarski in vinarski tečaj. Zbral si je veliko knjižnico in naročal toliko časopisov, kakor malokateri učitelj. Šolo si je uredil po svoje, pravo ljudsko šolo za kmeta s temeljitim gospodarskim poukom. Vse šolske potrebščine so dobili otroci v šoli na račun krajnega šol. sveta. Učencem je puščal mnogo svobode, da bi postali samozavestni, kakor je bil on sam. Bil je pa zato tudi jako priljubljen. Ni ga župljana, ki bi ne potožil po njem, spoznavši njegove izredne zmožnosti in zasluge: „Škoda Strmška, takega moža ne bomo več imeli v svoji sredini," govore sedaj mladi in stari ljudje v njegovi občini. Hvaležen spomin mu je zagotovljen. Ljudstvo mu je hvaležno, kaj še le mi tovariši. Vse njegovo delovanje izven šole je bilo posvečeno učiteljstvu. Izgubili smo ljubega tovariša, odkritosrčnega prijatelja, neustrašenega prvoborilca, prekrasen zgled narodnega učitelja. Vse učiteljstvo čuti to težko izgubo, sosebno pa učiteljstvo šmarskega okraja. 24 let je bil član, 17 let predsednik učit. društva in duša vsega delovanja. Tričetrti dela je bilo na njegovih ramah. Pri vsakem zborovanju je podaval kaj novega, pripovedoval zanimivosti iz šolske prakse ali izprožil važna vprašanja, večkrat na leto pa prevzel daljše referate. Žal, da nimamo pri rokah vseh zapisnikov, iz katerih bi lahko posneli važnejša njegova predavanja. Težko bi mu našli vrstnika. Ko je bilo še vse štajersko učiteljstvo združeno v „Lehrer-bundu", je Strmšek češče poudarjal, da ni zdravo, če ni slovensko štajersko učiteljstvo zase organizirano, zakaj zgodilo se je nekaterekrati, da se je celo v „Lehrerbundovem" glasilu smatralo to učiteljstvo kakor manjvreden privesek. Ko se je pa rodil „ Verband deutscher Lehrer" je Strmšek prvi zahteval v domačem društvu sklep, da se ima štajersko slovensko učiteljstvo združiti v svojo zvezo. S tem sklepom je iskal tudi podrugod somišljenikov in zaveznikov v uresničenje te svoje ideje, vendar je doživel prevaro, zakaj merodajni mariborski učitelji-voditelji so za takrat odsvetovali tako organizacijo in mu odrekli svojo pomoč. To ga pa ni ustrašilo, čeprav ga je bolelo, marveč je v zvezi s tovariši sestavil pravila, jih poslal bratskim društvom v pretres, oskrbel njih potrjenje in tako ustanovil „Zvezo slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic". Strmšek je bil oče te organi- zacije, a le podpredsednik in še to čast je odložil, ker je hotel s tem javno obsoditi — nedelavnost. V boju za izboljšanje učiteljskih plač je stal vedno na čelu. Tako je na demonstracijskem učiteljskem shodu meseca marca 1899 leta v celjskem „Narodnem domu" bil on ob navzočnosti nad 500 tovarišev in tovarišic, nekaterih deželnih in državnih poslancev glavni in edini govornik ter je svojo nalogo vsaj tako častno rešil kakor letos Gossarek na graškem shodu. Leta 1893. ga je volil okraj, zastop šmarski v okr. šol. svet za dobo 6 let. Dasi Strmšek ni bil član okr. zastopa, si je ta izbral izmed učiteljstva njega kot najodločnejšega moža, ker je vedel, da bo kot učitelj-strokovnjak uspešno deloval v tej važni šolski korporaciji v dobrobit šole in učiteljskega stanu. Od leta 1899. je zastopal učiteljstvo v okr. šol. svetu tako vestno in odločno, da si je že samo s tem pridobil za tukajšnje učiteljstvo nevenljivih zaslug. Njegovo delo je bilo odkrito in pošteno, kakor je bil odkrit in pošten tudi on. Povedal je resnico prijatelju ali nasprotniku v obraz in če je bila p^tem prav zamera. Vse učiteljstvo, razen malenkostne izjeme, je bilo vedno na njegovi strani in je njegovo delovanje odobravalo, čim svetlejša je luč, tem temnejša je senca, to se je pokazalo tudi tukaj. Kakor je bil čist Strmšek, tako je bil umazan njegov nasprotnik. Kdor je potreboval dobrega sveta in pomoči, se je obrnil do Strmška in nikoli brez uspeha. Njegov neizprosno možati nastop mu je prinesel marsikatero bridko uro; učiteljstvo je imelo sicer korist, a on si je le nakopal nasprotstvo navzgor in trpel škodo. Zadnja leta si ni več želel boljše službe. Videl je, da ljudje spoznavajo njegovo vrti) delo, da cenijo izredne zasluge, da si je pridobil zaupanje. V domači občini si je kupil večje posestvo, kjer je z velikim veseljem kmetoval. Uredil si je zgledno gospodarstvo. Letos je še z mrzlično naglostjo prezidal hišo. Teden dni pred smrtjo so odišli zidarji, in tako je pripravil svojcem prijeten dom, kakor bi slutil svoj opasni položaj. Kakor je bil vodja učiteljstva, tako je bil tudi med voditelji radikalne politiške stranke. Mlačnost in brezdelnost v narodni politiki na Štajerskem ga je tlačila liki mora. Iz turistovskega nahrbtnika. Piše Fort. Jelovšek. Tu se poslovi od nas tudi dragi tovaviš iz Mokronoga; na vse naše prigovarjanje, naj nam ostane zvest sodrug tudi na Triglav, nam je odgovarjal z nepobitnim dejstvom, da ima doma mlado ženko, ki je še ne mara tako hitro zapustiti — a vrtoglavi Triglav zahteva baje tudi časih svoje žrtve. In tako se napotimo samci v Srednjo vas po geslu Gestrinovem: „zatorej na stran nepotrebne skrbi, uživaj življenje, dokler te ne mine!" Skrbni naš vodnik nam je zabičeval ves čas, da moramo postati pravcati abstinentje, ko nastopimo turo v gore, zakar pa se ni nobeden posebno navduševal, in mislim, da tudi vodnik sam ne, ker je bolj upošteval sofistiško načelo: „Poslušaj me, a me ne glej!" Saj mi tega ne šteješ v zlo, če kaj izza kulis izdam; kot točen poročevalec sem moral vsakemu polukati celo tja dol v želodec — in res sem odkril tamkaj vse polno suhih gob in žejnih bacilov — in kakor je tebe grizlo, začne nekaj ščipati tudi mojega pišečkega junaka in mene — ker sva oba iz vinskih goric in končno obolita še vrla Šoštanjčana in nastala je pravcata epidemija — in vsi smo jo začeli zdraviti z rujnim vincem. Svojim prijateljem je v razgovoru večkrat potožil, da se mora izpremeniti politiško življenje in delovanje, inače propade narod, posebno pa še kmetiški stan. Z največjim navdušenjem je pozdravil vsako napredno gibanje in se postavil takoj v prvo vrsto bojevnikov z znano požrtvovalnostjo. Bil je sedaj tudi so-ustanovnik „Narodne stranke". Z njemu lastno samozavestjo je razpravljal na mnogih shodih gospodarska in politiška vprašanja ter vedno žel priznanje in pohvalo. Ljudstvo ga je rado poslušalo. Na politiških shodih se je redno dotaknil tudi šole in našega stanu. V zadnjem velilnem boju je bil baš ta predmet najhujše agitacijsko sredstvo proti „Narodni stranki", a Strmšek je s svojimi prepričevalnimi besedami dokazal potrebo in korist šole in važnost učiteljskega stanu in tako pogosto izpreobrnil naše nasprotnike v naše prijatelje. Bil je zgleden učitelj, zgleden politik in nad vse zgleden mož in oče. Na svoji prvi službi na Ponikvi si je izbral družico iz znane imovite hiše Zdolšek-Pinterjeve. Ves čas sta živela s soprogo v najboljši sporazumnosti. Blaga žena je poznala njegove visoke ideale, ga umela in podpirala. Vsak spis ji je prej pre-čital in se z njo pogovoril, preden ga je objavil. Sedaj jo je ostavil. Težko je bilo slovo, a kruta usoda je bila neizprosna. Z ubogo vdovo plakajo trije nepreskrbljeni otroci, ki jih je pokojnik iskreno ljubil. O Božiču leta 1905. se je pojavila prva kal bolezni. Iskal je zdravja pri raznih zdravnikih, a vse zaman, vedno je šlo rakovo pot. Večkrat se mu je sicer za nekaj časa obrnilo na bolje, a nato ga je še s hujšo silo prijelo. Meseca julija je zvedel v Gradcu za svojo neozdravljivo bolezen. Kakor je bil pogumen v življenji, tako tudi na smrtni postelji. Mirno je čakal urnih korakov bližajočo se smrt — do zadnjega trenutka pri popolni zavesti. Sam je še vse potrebno ukrenil in naročil. Zadnji dan je še pravil ženi prekrasne misli, katere bi rad pisal „Učit. Tovarišu" v slovo, vendar oslabela roka ni več prijela za pero, ostalo je le pri želji. . . Največja skrb so mu bili žena in otroci. Svojim najboljšim prijateljem jih je priporočal v varstvo in prosil, naj bodo v teh bridkih urah ženi v pomoč. Blagoslavljaje otroke, je izdihnil svojo preblago dušo. V nedeljo, dne 8. t. m., smo položili tega neumorno delavnega moža k večnemu počitku. Na stotine ljudstva od vseh „Oče nebeški, glej, še en kozarček zdej —" in prav imenitno smo se zabavali v družbi ljubeznjivih gospic in zgovornih lovcev in pozno v noč je zapel tercet brhki planšarici Roziki: „Oj, Rozika, Rozika, al' že spiš?' Tu zvemo tudi, da prenočuje v hotelu sv. Ivan saški kralj, ki je tudi namenjen na Triglav, in drugo jutro na vse zgodaj, ko smo se ravno poslavljali od gostoljubnega tovariša Bihteršiča, se pripelje v dveh ekvipažah s svojim spremstvom. Vedrega duha in mladostno navdušeni, dobro založeni s provijantom in prešernim humorjem, pogumno krenemo po strmi peščeni stezi navzgor proti planini Uskovnici. V Srednji vasi pa se nam pridruži še neki gospod iz Gradca, ki je bil čital v „Učit. Tovarišu" o tej naši ekspediciji. Pot, četudi strma in ponekod prodnata, je bila dokaj prijetna ; v senci košatih gozdov drug za drugim tiho stopajoč — malo govoriti spotoma je suprema lex pravemu turistu, smo prišli na Uskovnico, kjer smo se v planinski koči dobro po-krepčali s svežim kravjim mlekom. Odtod drži dobro markirana steza izvečine po planinah, koder se prosto pase goved, do zavetišča S. P. D. na planino Konjščico. Tu smo napravili prvi večji odmor. Bazen imenovanega zavetišča se nahaja tu tudi krajev in iz vseh stanov je prihitelo izkazat predragemu prijatelju, vzornemu učitelju, zvestemu tovarišu in pogumnemu bojevniku na narodno-politiškem polju zadnjo čast. — Nepregledne množice so se valile pred in za krsto, ki so jo nosili člani krajnega šolskega sveta na pokopališče. Slovenski Štajer ni še videl takega pogreba. Po končanem cerkvenem obredu je govoril o Strmšku domači župnik g. Gomilšek, slikajoč ga kot zglednega očeta, učitelja, Sovenca in kristjana. — Ob odprti gomili so se na to poslovili od rajnkega Vekoslava tov. Oernej v imenu šmar-skega učit. društva, tov. L. Jelene imenom „Zveze avstr. jugoslovanskih učit. dfuštev" in gospod dr. Zabukovšek imenom „Narodne stranke". Bodi nepozabnemu in težko nadomestljivemu Strmšku ohranjen trajen spomin! Njegovo življenje pa bodi sijajen zgled nam, ki smo ostali! Ponemčevanje slovenskega šolstva na Štajerskem.*) V predzadnji številki je „Učit. Tovariš" v notici „Proti nemškemu šolstvu na slovenskem Štajerskem" opozoril na nemške šole, ki jih ustanavlja Schulverein pri nas ter pozival Ciril-Metodovo družbo k resnemu in uspešnemu delovanju proti tem nakanam. Niso le te ponemčevalnice velika nevarnost za naš narodni obstoj, temveč še večja nevarnost nam preti od ponem-čevanja slovenskega šolstva, ki se je v zadnjem času pričelo prav sistematiško. Kakšen boj se bije za nadučiteljsko mesto v Zidanem mostu, je že nekoliko znano, ker so slovenski časopisi že parkrat zaropotali zoper g. Cmereška, nemčurskega učitelja v Ločah, ki ga hočejo naši posili Nemci spraviti v Zidan most. Kdor g. Cmereška pozna izza dijaških let, ve, kaka duševna reva je bil in da se ni vrgel v nemčurski tabor, bi bil danes še večja ničla kot je bil dijak med sošolci. Vse dejanje in ne-hanje te poturice kaže njegovo plitvost in omejenost, kaže nje- *) Ta članek je bil namenjen za zadnjo številko, pa nam je — žal — dospel prepozno. Objavljamo ga pa, da se bomo vedeli pripraviti za bodočnost. Uredn. govo kričavost in nezmožnost za kako resno delo. Družil se je in se druži z največjimi kričači in z ljudmi, ki se jih izogiblje vsak pošten človek, tudi Nemec. Le en primer naj navedem. Na Bregu pri Ptuju je stanoval Prane Leskoschegg, sin slovenskih staršev, a hud in zagrizen nemškutar. Ta je bil daleč okrog znan kot kričač in nasilen človek. Kake kvalitete je bil, kaže dovolj dejstvo, da je bil izgnan iz mesta. In s tem človekom je Omerešek občeval, od tega se je navzel kričavosti in ma-nir. Cmerešek, ki je bil dober prijatelj proslulega Leskoschegga, hoče postati nadučitelj v Zidanem mostu ?! Ali je še kaj pravice in dostojnosti pri naših šolskih oblastih?! Leskoschegga so se ogibali vsi Nemci in tudi nemčurji, a njegov prijatelj Cmerešek hoče sedaj igrati ulogo pri naših nemčurjih. Prejkoslej zadene obče preziranje tudi Cmereška, zakaj Slovenec ga itak ne pogleda več, pravi Nemec tudi ne, in tistim nemčurjem Leskoscheggovega kalibra, ki ga pro-težirajo, pa ga privoščimo, ker se druži le enako z enakim. če postane Cmerešek nadučitelj v Zidanem mostu, bomo brezobzirno razkrinkali vse njegovo početje, bomo pisali o njegovih obiskih pri proslulem Leskoscheggu, bomo osvetili to kliko v pravi luči. Naj potem nihče ne javka o naši brezobzirnosti, zakaj če se drzne takega človeka kot je Cmerešek imenovati nadučiteljem, ni nobena obzirnost na mestu. Na H a j d i n i je razpisano nadučiteljsko mesto. Tudi tu se hoče vriniti slovenščine nezmožnega Nemca. Znani Straschill je krajni šolski ogleda in je lani premotil nekatere člane krajnega šolskega sveta, da so z njim glasovali za nemški učni jezik na hajdinski šoli. Na odločnem odporu zavednih občin haj-dinskih seje ta sklep krajnega šolskega sveta razbil; a Straschill hoče ponemčenje hajdinske šole dognati na drug način. Pozval je nekega Nemca iz Ponsdorfa, naj kompetuje za nadučiteljsko mesto v Hajdini. Ta Nemec, neki g. Andre ali kako se že piše — je najsposobnejši učitelj in najpoštenejši človek — ne sodi za nadučitelja na Hajdino, ker ni usposobljen za slovenščino. Ima sicer v izpričevalu red, da je obiskoval tečaj iz slovenščine, a službuje že čez 20 let v čisto nemških krajih. Že blizu 20 let ni videl niti čital slovenske knjige, že blizu 20 let ni govoril in občeval slovenski, in tak mož bi naj bil sposoben za nadučitelja na slovenski petrazrednici?! Ali ni to predrznost, vriniti takega moža in še celo proti njegovi volji na slovensko posest ?! pastirska koča, kjer izdelujejo jako okusen sir. V bistri stu-denčnici smo si ohladili svojo žejo, in postrežljiva planšarica nam je skuhala belo kavo; razentega pa nam je tovariš „pošlatač" iz Šoštanja — tako smo ga nazvali, ker je hotel vsak kamenček in vsako rastlino anatomično preiskati — narezal iz naših nahrbtnikov kruha, sira, jajec in klobas; zraven pa je še ta in oni skrivši polukal v svojo čutarico — dokler nismo drug drugega izdali in si tako očito lajšali svoje nahrbtnike. V tem pa prikoraka saški kralj s svojim spremstvom, in ker tam ni druge koče na razpolago, smo mu drage volje odstopil svoj prostor ter polpgli na ledino pred kočo in zato ali Bog zna iz kakih motivov nas je kralj sam lastnoročno dvakrat fotografiral z vso našo turistovsko prtljago vred — in smeno si domišljati, da bomo sigurno za dekoracijo kje v kaki kraljevski dvorani, kar je nekaternikom posebno imponiralo; meni, ki sem vseskozi demokraških načel, je bil ta „kraljevski slučaj" popolnoma egalen. Naš vodnik mu je tudi predložil spominsko knjigo S. P. D., in kralj je vpisal: „Friedrich August, König von Sachsen" in tudi njegov „Flügeladjutant" in njegov zdravnik sta se vpisala. Nato se nam je za izkazano vljudnost zahvalil ter pripomnil, da je tudi on namenjen na Triglav, in v slovo mu je bil naš slov planinski pozdrav. Zopet smo ubrali pot pod noge, prehiteli kraljevo karavano in dospeli v veličastno, ogromno globel „Jezerca", obdano od vseh strani od nebotičnih, navpičnih grebenov in fantastičnih čerij, da se ti zdi, kakor bi mogočen Neptun zasadil ogromni svoj trizob v jasno modrino vedrega nebesnega oboka. V resnici nekaj velikanskega, veličastnega. Skozi Jezerco smo prišli po jako strmi in prodnati stezici preko sedla na Tolstec, odkoder se ti razgrne diven pogled po romantični bohinjski dolini, bohinjskem jezeru, visoki Črni prsti in dalje tja v nedogledne daljave. Tu smo uzrli prve planike; oko se mi je porosilo in z nekim posebnim tajinstvenim čuvstvom sem drhteče poljubil prvo nežno cvetko, ki sem jo utrgal v ozki razpoklini v tem silnem skalovju ; visoko gori na planinah pa je prijetno zvonkljala živina in slišali smo planšarico klicati svoje ljubljence: jagodo, sivko i. t. d. Tu nas je zopet dohitel kralj, ko smo trgali planike, in videč nas, jih je šel tudi sam trgat, a imel je smolo z menoj vred; nosil je stisnjeno angleško pokrivalo in se je razvnet opravičeval, da jih nima kam vtikat za klobuk, zato mu jih mora nositi njegov adjutant; jaz pa sem nosil kolesarsko čepico in ker nimam svojega adjutanta, sem jih zbasal v svoj nahrbtnik. Amons Komensky, kje so tvoja načela o učnem jeziku, ali jih spoštujejo udje okrajnega šol. sveta, ki jim je le za ponemčenje naših šol? — V Mariboru na c. kr. učiteljišču je bilo razpisano mesto vadniškega učitelja. Kakor čujemo, je imenovan neki nemški Kočev|r dr. Herbst. Ce je to res, je to naroden škandal, atentat na našo narodno posest. Ko je Slovenec g. Fistravec bil pomaknjen iz vadnice na učiteljišče, je njegovo mesto zasedel Nemec gosp. Hren, torej za Slovencem Nemec, in tako se ustvarja nemška posest, in naši poslanci in naša javnost molči! Sedaj, ko se je, oziroma hoče imenovati zopet Nemca, ali naj zopet molčimo in mirno trpimo, ko nam kradejo mesto za mestom ! Učiteljišče v Mariboru je namenjeno Slovencem, a hočejo ga popolnoma ponemčiti. Sedaj sta že dva Nemca na vadnici, a če se bo tako sistematiško ponemčevalo, izginejo slovenski učitelji iz Štajerske. Na Štajerskem nimamo ni ene meščanske šole, edino na vadnico lahko pride slovenski učitelj, ki napravi, oziroma hoče napraviti izpit za meščanske šole, a še od teh bornih štirih vadniških mest So nam odjedli dve mesti. Nemci delajo sistematiško, a mi spimo in se ne brigamo. Ce se kdo obrne na merodajne kroge, in jih opozori na pretečo nevarnost, se smatra zadeva le kot osebna dotičnega prošnjika, a nasprotniki razvijejo vse moči za vsako mesto, ker uvidevajo v tem velevažno narodno delo. — Seveda nam ni treba slovenskega narodnega sveta, saj posluje nemški narodni svet tudi, in sicer še celo v prvi vrsti za slovenski del Štajerske; nam ni treba jugoslovanskega ministra-rojaka, saj odločuje v naših zadevah nemški minister Prade! Potem se pa še dr. Korošec, ki je razbil slovenski narodni svet, baha s svojo narodnostjo in dr. Šusteršič, ki intrigira zoper osnovanje jugoslovanskega ministrstva, se postavlja kot edini pravi narodnjak. Hodite se solit s tako, narodno zavednostjo! Po vaših dejanjih vas sodimo in ne po vaših lažnjivih besedah, in vaša dejanja so črna kot je črna vaša izdajalska duša, brezdomovinski klerikalci! Kar čuti v resnici narodno, v boj za naše narodno šolstvo 1 Cigar je šolstvo, tega je bodočnost. Za vsako učno mesto razvijmo vse svoje moči, ker je to naš socialni in narodni boj. Za mesta vZidanem mostu, Hajdini in M a r i b o r u pa takoj vse na krov, da rešimo, kar se še da rešiti. ipmamem i......i iiimmhmmmbii milini igMagi i i_iii _.ULUi_ee Steza zavije sedaj preko strmega in skalnatega Tolsteca in ponekod moraš jako previdno in oprezno stopati preko ozkih grebenov in mimo zevajočih prepadov, da ne zdrčiš v brezdanja brezdna. Tu naj omenim nekega dogodka, ki bi me stal lahko življenje. V nekaki mrzlični ljubosumnosti, kdo bo nabral več in lepših planik, smo povsod stikali za njimi. Jaz ugledam visoko nad seboj v skalovju dve posebno lepi. Nepristopnejše in nevarnejše je mesto, lepše planike cveto, kot bi se nežne cvetke hotele skrivati pred človeškim vandalizmom. — Ne pomišljam dolgo, ampak začnem plezati po skalovju gor — in po napornem plezanju pridem do njih. Z desno roko pograbim za nek greben in z levo roko utrgam cvetki ter ju vtaknem za pas. A sedaj — naprej ne smem, nazaj ne vem, in visel sem na pečini kot nekdaj drzoviti Maksimilijan. Tako ne pojde dol, ko se je šlo gor. — Moj „vademecum" nahrbtnik mi je bil najbolj na poti. Ead bi se ga bil iznebil in ga zapodil makar tja dol v Hades z vsem provijantom vred, saj smo bogovom tem bližje čim manj potrebujemo, in blizu njih sem vsekako bil v tej visočini, ali nisem ga mogel odpeti. Z velikim trudom se vendar nekako zasučem na hrbet, da bom vsaj prostih očij gledal teren pred seboj, koder bom mogoče drčal v globočino, ker Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek 3. dne oktobra ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli. Vzpored: 1. zapisnik prvega zborovanja. 2. Dopisi 3. Poročilo delegatov o letošnjem zborovanju „Zaveze". 4. Nekaj o „Zvezi slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic", poroča g. Pesek. 5. Slučajnosti in nasveti. Točno ob 10. uri zboruje ravnotam „Čebelarsko društvo učiteljev". K polnoštevilnej udeležbi vljudno vabi Ž i h e r , t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj zboruje v četrtek, dne 3. oktobra, predpoldne po 10. uri v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanju „Zaveze" v Radovljici. Poroča T o m a ž i č. 4. Volitev odseka za izven-šolsko delovanje. 5. Volitev poverjenikov za posamezne stanovske liste. 6. Slučajnosti. Na mnogobrojno udeležbo vabi vljudno odbor. Goriško. Učitelj, društvo za sežanski šolski okraj ima dne 3. oktobra ob pol 11. uri predpoldne v Štanjelu svoje obče zborovanje. Vzpored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Citanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Referat: „Tehnika" ; poroča tov. Ant. Mervic. 4. Eventualni predlogi. Na obilno udeležbo vljudno vabi odbor. Književnost in umetnost. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem. Predaval na XIX. skupščini Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev v Radovljici dne 25. avgusta 1907 Vlad. P u š e n j a k. Ponatisk iz „Zadruge". Izdala in založila „Zadružna zveza v Celju." Celje, 1907. Str. 31. — Priporočamo to temeljito razpravo zlasti onim tovarišem in tovari-šicam, ki niso bili v Radovljici in ki torej niso čuli Pušenjako-vega strokovnjaškega predavanja. Beseda o Anton Kosijevi „Zabavni knjižici". Nedavno je ocenil v „Učit. Tovarišu" Aliquis 13. zvezek te publikacije ter med drugim prav dobro omenil: „Kar bi utegnilo preko ozke stezice pod seboj bi bil zdrknil kot kak „autler" naprej po gladkem skalovju na oni svet med prestrašene antipode — Američane. Tako nekako premišljujoč in bogve kaj sem še mislil — to znam, da „grevenge" še nisem bil obudil, kakor trdijo to pobožni ljudje, da baje to vsak stori v smrtni nevarnosti — Bog mi odpusti to pozabljivost — izkušam lezti navzdol — in zdrkne mi leva noga, s katero sem oprt ob skalo in za las — bi bil šinil v globočino. — Bliskoma zgrabim z levo roko drug rob, a desno peto zasadim v nasprotni greben pod seboj — in rešen sem bil vsaj v tem trenutku. Nato zakličem tovarišem: „Na pomoč!" in vrli moj Pišečan je bil prvi pod menoj, da me eventualno zaustavi, če bi mu z nepostavno brzino priropotal naproti. „Viribus unitis" se mi vendar posreči, da se splazim z velikim naporom in trudom s te vratolomne ekspedicije na varno stezo — in zahvalil sem Boga, da bom le še nekaj časa tlačil travo po tem božjem svetu. Na vrhu Tolsteca srečamo tudi one tovariše, ki so šli od nasprotne strani na Triglav in so se po naši progi vračali navzdol; s triglavskim pozdravom smo se ločili in nadaljevali vsak svojo pot. Sredi popoldneva pridemo na Velo polje 1700 m visoko do Vodnikove koče S. P. D. marsikaterega učitelja neprijetno dirniti, je faktum, da se knjižica ni tiskala v „Učiteljski", nego v „Katoliški tiskarni". Glede tega je izrekel ocenjevalec g. Kosiju začudenje, na kar je prejel od njega sledeči odgovor: „Med 2000 naročnikov, imamo k večjemu kakih 150 učiteljev, oziroma šol, vsi drugi so neuči-telji-mlsdicoljubi raznih stanov. Po nekaterih krajih niso ne učiteljske ne farne knjižnice naročene na ,Zab. knj.', pač pa zasebniki, t. j. starši otrok. To dejstvo moramo upoštevati in po tem svoje ravnanje glede tiskarne uravnati. Ako ima namreč .Mladinska knjižnica', ki je prava last učiteljstva. samo 300 naročnikov kaj šele moja, najsi bi se tiskala tudi v domačem zavodu! Muzikalna svoja delca, katerim so odjunniki kolegi, bom dal tiskati vse v .Učiteljski tiskarni' in tako mislim, je prav." — Mi pa pravimo, da tako ni prav in se s tem Kosijevim pojasnilom nikakor ne moremo strinjati. Pred vsem se nam zdi neverjetno, da ima g. Kosi med svojimi naročniki k večjemu 150 učiteljev, oziroma šol; saj vendar razpošilja svoje brošurice učiteljstvu v vse kraje in to v duplo. Že v dveh ali treh okrajih ima torej nad 150 učiteljev-naročnikov, ker smo uverjeni, da je pač malo takih tovarišev, ki bi mu knjižice vračali; saj je cena malenkostna. G. Kosi pravi, da mora pri določitvi tiskarne upoštevati dejstvo, da so naročeni na knjižico večinoma zasebniki, t. j. starši otrok. Ta pač ne more držati! Kdo so pa naročniki „Zvončka" in posebno še „Domačega ognjišča" ? Mar ne zasebniki, starši otrok ? Torej bi se tudi ta lista ne smela tiskati v „Učiteljski tiskarni". In ali meni g. Kosi, da razni naročniki res naprej pogledajo, kje se je knjižica tiskala, preden si jo nabavijo ? Pač pa smo upravičeni gledati učitelji na to, iz kake tiskarne pride knjiga, ki je namenjena naši mladini, oziroma šoli in ki jo je spisal učitelj; od take knjige smemo zahtevati pač po vsi pravici, da se tiska v naši, t. j. „Učiteljski tiskarni", ki je sad našega dela in pa tudi povsem moderno urejena. Nerazumljivo je tedaj, kako more dati tiskati učitelj svoje publikacije v kaki drugi tiskarni. Nevolja pa se mora lotiti vsakega zavednega in naprednega učitelja, če vidi, da je tiskana šolstvu in učencem namenjena knjiga, ki jo pred vsem razširjuje učiteljstvo, v „Katoliški tiskarni". Tam se tiskata „Slovenec" in „Domoljub", ki izlivata dan na dan golide najsmrdljivejše gnojnice na napredno slovensko učiteljstvo. Ce bi g. izdajatelj „Zab. knj." že ničesar druzega ne hotel upoštevati, naj upošteva vsaj to! Naša znanka iz Srednje vasi, planšarica Bozika, ki tukaj rezidira, je bila imenitno planinsko kostumirana; sicer ne vem, ali na čast saškemu kralju, ki ga je najbrže pričakovala, ali na čast tercetu slavne podoknice — kdo ve? Postregla nam je prav ljubeznivo, sosebno tercetu je obračala vso pozornost, pri tem smo pa pridno praznili svoje nahrbtnike ambrozije in nektarja, ker čakala nas je še najnapornejša pot na Kredarico. Čeprav smo prehodili že lep kos težavnega pota, smo bili vendar čili in zbijali šale da se je kar kadilo. Iz omenjenega terceta je že znan „pošlatač", a tudi ostala dva sta dobila svoji imeni,, in sicer moj dragi Pišečan visoke postave — „poskakač", ker je hotel preskočiti vsako zapreko, in poročevalec, ki je hotel kot tak vse videti in slišati in je torej navadno zaostajal, naj bi bil vse kot „potiskač" naprej potiskal. Da pa oko postave čuva tudi na najvišjih vrhuncih gora, zvemo šele tedaj, ko se naš graški prijatelj predstavi za dedektiva. Še kot dijak je imel namreč prevažno nalogo, izvohuniti najboljšo pijačo in najlepše punce; pri njem se je dobilo vseh tozadevnih natančnih informacij. Prijatelj detektiv, vendar te moram pomilovati, da v teh gorah ne dobiš primernega terena, kjer bi se mogel izkazati s svojm talentom. (Dalje.) Politiški pregled. * Ministrski predsednik k Tolilni reformi za deželne zbore. Dne 12. t. m. je bila pri ministrskem predsedniku deputacija socialno-demokraške državne zveze, da zahteva splošno volilno pravico za deželne zbore ter zve za stališče vlade v tej stvari. V deputaciji so bili poslanci B e u t e 1, Hudec, Jaroš, Nemec, Schafer in Šelige r. Ministrski predsednik je deputacijo sprejel prijazno ter razpravljal s poslanci o stvari vsestransko. Baron B e c k je povedal, da vlada priznava, da je treba volilno pravico za deželne zbore času primerno preosnovati. Lepi uspehi volilne reforme v državnem zboru so jamstvo, da se bo posrečilo uvesti tudi v deželne zbore primerno reformo, varujoč vse upravičene interese. Seveda se reforma poslanske zbornice ne da kar tako prenesti na deželne zbore. Poslanska zbornica je politiška korporacija, dočim so deželni zbori obenem upravne institucije, ki imajo upravljati celo vrsto važnih gospodarskih in administrativnih nalog. Seveda je treba tudi pri volilni pravici za deželne zbore imeti pred očmi politiško ravnopravnost, da dobe zastopstvo in primerni vpliv tudi tisti, ki so bili do sedaj izključeni od volilne pravice. Posebne naloge deželnih zborov kot upravnih korporacij pa tudi zahtevajo, da se primerno ozira na gospodarsko razdelitev prebivalstva. na razmerje v deželi in v mestih, končno pa tudi na gotove politiške in socialne momente, zato pa nikakor ne gre, da bi se popolnoma prezirale davčne razmere. Bazen teh omejitev je vlada za čimvečje razširjenje volilne pravice za deželne zbore ter smatra za svojo dolžnost, storiti vse, da se omogoči skleniti reformo, ki bo pravična vsem merodajnim razmeram. Kar se tiče posebej volilne reforme za češki deželni zbor, si vlada prizadeva z vsestranskimi pogajanji med strankami naravnati stvar v pravi tok. Ali se bo doseglo to že v predstoječem zasedanju, tega danes še ne more povedati. Vsekakor pa bo vlada delala na to, da najde novi deželni zbor reformo kot prvo in najvažnejšo svojo nalogo, kakor bo sploh vlada smatrala za svojo dolžnost, da v novih deželnih zborih predvsem pripomore razširjenju volilne pravice. * Sklicanje državnega zbora. Z Dunaja poročajo, da bo državni zbor sklican na dan 10. oktobra. Prvotno so ga nameravali sklicati šele 18. ali 20. oktobra. Ker se pa sestane ogrski državni zbor že 10. oktobra, neče avstrijska vlada, da bi njen parlament zaostajal za ogrskim. * Jugoslovanski minister. O tem vprašanju poročajo „Obzoru" nastopno: Nemci morejo biti nervozni kolikor jih je volja, se morejo boriti proti temu, kakor jim drago, toda oni bodo morali prebaviti tudi imenovanje jugoslovanskega ministra. Danes ne stoje stvari tako, da bi se mogel tak dogodek pričakovati, ali namerava se postaviti enega j u ž -noslovanskih politikov na visoko mesto pri centralni vladi. Naloga tega politika bi bila, da obvešča ministrstvo o željah in pritožbah južnih Slovanov. Ta dostojanstvenik bi imel važno nalogo, in želeti bi bilo, da se izbere tako osebo, ki bi dala narodu garancijo, da bodo njegovi interesi dobro zastopani. Z jugoslovanskim ministrom ni torej za sedaj ničesar, ali v kratkem se pojavi v ministrstvu jugoslovanski sekcijski načelnik. * Deželni proračun štajerski za leto 1908. izkazuje potrebščin 29,255.664 K, za 1,132.463 K več kot 1. 1907. Primanjkljaj znaša 12,999.977 K, za 509.294' K več kot 1. 1907. Narasli so zlasti izdatki za deželno kulturo (urejevanje rek in potokov, podpore vinogradnikom, poljedelcem itd.), ti znašajo za 1. 1908. 2,563.314 K, za 62.992 K več kot 1. 1907.» za šolstvo 12,731.031 K (več za 482 808 K) za dobrodelne in zdravstvene namene (bolniščnice, hiralnice itd.) 9,126.489 K, več za 566.400 K, za vzdrževanje deželnih hiš in posestev 1,051.949 K, več za 55.616 K. * „Siidmark" "je darovala lansko leto za nemške šole na Štajerskem 16.311 K. Posodila je posestnikom 55.000 K, obrtnikom in delavcem 12.800 K, in drugih podpor je razdelila 13.000 K. Za Štajersko je izdala 60.076 K, torej več nego polovico skupne darovane vsote (K 104.271). * Finančno ministrstvo In „Siidmarka". „Sudmarka" hoče uprizoriti veliko loterijo na dobitke s 300.000 srečkami po eni kroni — v prid ubogim obrtnikom in kmetom po — nemških deželah, kakor pravi ministerijalni odlok. Mi ne bi imeli nič proti temu, najmanj še, da se takemu podjetju ne nalaga davka, ako bi v resnici šlo za — bedne nemške obrtnike in kmete; gre se pa tu za renegate po Slovenskem! Vlada je tedaj društvu darovala 3000 K za boj proti nam! Pri nas mora vsako društvo plačevati takse za tombolo, tudi če je čisti dobiček namenjen res človekoljubnim namenom, „Siidmarka" pa, ki stremi za gospodarskim in politiškim uničenjem Slovencev, je takse prosta To dela Slovanom „pravična" vlada in „slovanski" minister Korytowskil * Hrvaška in Ogrska označeni kakor avstrijski pokrajini. Znani dunajski list „Gross-Oesterreieh" je poplavil vso gorenjo Ogrsko z zemljevidi, na katerih sta Ogrska in Hrvaška označeni kakor avstrijski pokrajini. Ogrski krogi se zaradi tega dovtipa silno srdijo, a državno pravdništvo pleni marljivo te zemljevide. * V dalmatinskem deželnem zboru je poudarjal zastopnik vlade gospodarsko skrb vlade za Dalmacijo. Deželnemu šolskemu zalogu je dala vlada letos 150.000 K, za prihodnja leta je obljubila pa po 300.000 K. * Poljaki v Pruski. Poljski list „Przegled" je po uradnih podatkih obelodanil nastopno statistiko o Poljakih v Pruski: Glasom ljudskepa štetja leta 1890 je bilo v Nemčiji 2,978.000 Poljakov, koncem decembra 1900 že 3,394.000, a čez pet let, to je leta 1905., pa 3,646.446. V desetih letih se je število Poljakov pomnožilo za 416.000. — V zadnjih petih letih od 1900—1905 pa za 321.000. Odstotek pomnoževanja med Poljaki je mnogo večji nego med Nemci. * Ogrsko. Stari norveški pesnik in demokrat Bjornstjerne Bjornson je bil povabljen na mednarodno mirovno konferenco, ki se je vršila v Monakovem. Bjornson pa je vabilo odklonil s pismom, naslovljenim na predsednika kongresa v katerem pravi: „Vabilo, ki sem ga dobil od tako odlične družbe, je zame čast, tem večja čast, k^r mi dohaja od Vas. To mi pa vendar ne more braniti, da bi članov mirovne konference ne napadel, in sicer tako ostro napadel, da bi jih ostrejše ne mogel. Oni gospodje, ki tam nastopajo kot apostili miru, izvršujejo doma rokodelstvo tlačenja jn ponižavanja ljudstva, ali pa mirno gledajo, ko to rokodelstvo izvršujejo drugi. Ako nečejo vseh svojih moči upotrebiti za to, da bi uničili vojno moralo, je boj proti vojski brezuspešen. Ako pa nečejo sami pri sebi začeti ter bi rajši našli mučenike idej, potem pač ni potrebno, da se dajo na mednarodnih kongresih proslavljati kot apostoli miru. Ako bi se n. pr. grof Apponyi, ki je sedaj na Ogrskem naučni minister in ki kot tak na sramoten način tlači Slovake, pokazal kot izvoljeni zastopnik svojega naroda na kongresu in bi tudi jaz bil tam prisoten, bi jaz zastavil vse svoje moči in bi poprej ne odnehal, dokler bi ne bil odstranjen iz dvorane." Ko je grof Apponyi zvedel o tej obsodbi, ki jo je nad njim izrekel Bjornson, je dejal, da je pesnik slabo poučen in da je lahkomiselno izrekel svojo sodbo. Kaj je pač mogel reči drugega? Nepoštenost se ne zna nikdar drugače braniti kakor s tem, da taji. Nemški listi so skoro brez izjeme vsi na strani Apponyija in madjarskih nasilnikov proti Bjornsonu in proti Slovakom. Nemci in Madjari so mojstri v tlačenju in zatiranju drugih narodnosti. Bjornson odpotuje na Ogrsko, da prouči razmere Slovakov. — List „Az Ujsag" je zvedal, da ljudska stranka izstopi iz koalicije že v bližnjem času. Bazpad v koaliciji se vrsi še pred otvoritvijo državnega zbora. Zaraditega se ljudska stranka še tekom tega meseca sestane na konferenco. — Agencija „Keleti Erte-silo", javjja, da je minister za notranje stvari, grof Andrassy skenil doposlati načrt volilne reforme vsem municipijem, da ga proučijo in poročajo. Meseca novembra ga predloži zbornici. Načrt daje volilno pravico vsem polnoletnim moškim, ki znajo pisati in čitati. — „Nepszava", glasilo madjarskih socialistov, se v večem članku izraža jako simpatično o narodnem boju Hrvatov. Ta boj — piše list — so Hrvatje vodili mnogo resneje nego Madjari, ker Hrvatje streme po izvedenju splošne volilne pravice in se bore za svobodo ljudstva, dočim se voditelji in glasila madjarske koalicije izogibljejo vprašanju volilne pravice in bi se tega vprašanja najrajši povsem iznebili. Ako se narodni boj Hrvatov prispodablja z bojem madjarske koalicije, tedaj je jasno, da narodni boj reakcionarne madjarske koalicije ni drugo nego sleparstvo, zakaj vzdržuje sedaj, ko se nahaja na krmilu, najčrnejo reakcijo. Hrvaško - srbska koalicija pa se bori v zvezi z narodom in je dosegla lepih uspehov. Končni uspeh pa bo osvoboditev Hrvaške od madjarskega pritiska. — Iz Tren-čina poročajo: Neke občine si prizadevajo, da iztisnejo iz katoliških konfesionalnih šol madjarski jezik. Slovaški listi jih v tem podpirajo. V nekih slučajih so to že prijavili kompetentni ob-Jasti. — Ogrski socialni demokrati nameravajo na dan otvoritve ogrskega državnega zbora prirediti pred parlamentarno palačo veliko demonstracijo v prilog uvedenju splošne volilne pravice ter manifestirati željo naroda z enodnevnim splošnim generalnim štrajkom po vsi deželi. Omenjenega dne ne posluži v nobeni go-stilnici ali kavarni v Budimpešti noben natakar, in natakarsko društvo živahno agitira za to, da se tudi natakarji v pokrajinah pridružijo temu gibanjm * Rusinci pred sodiščem. V soboto popoldne se je končala obravnava proti rusinskim akademikom, ki so posebno znani zaraditega, da niso hoteli pozimi v preiskovalnem zaporu ničesar jesti. Jaroslav Baby, Ivan Ciapka, Lew Oihoväky, Andrej Didunyk, Vasil Hladky, Boman Levicki in Vladimir Bahinski so bili obsojeni zaradi javnega nasilstva na en mesec ječe, dr. Vladimir Baczynsky pa na en teden zapora. * Katoliki in protestanti v Nemčiji. K protestantski cerkvi v nemškem cesarstvu je leta 1905. pristopilo 46-3 Židov, 9339 katolikov in 993 pripadnikov drugih različnih verskih občin. Izstopilo jih je in prešlo na židovstvo 81, na katolicizem 703, k ostalim veroizpovedim 5001. * Pokojnina za delavce. Kongres Trades - Uniona je enoglasno sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da imajo delavci, stari nad 60 let, dobivati že v prihodnjem proračunu pokojnino 5 šilingov na teden. * Prihodnji mirovni kongres. Iz Haaga poročajo: Delegati držav so se posvetovali, kdaj naj bi se sklical prihodnji mirovni kongres. Zastopnik avstro-ogrske monarhije je predlagal, da se mora dobiti oblika, v kateri naj bi mogla vsaka država izraziti željo. Ta predlog je bil sprejet, a vprašanje prihodnjega kongresa odloženo. * Nova papeževa enciklika. Iz Rima poročajo: Papeževa nova enciklika je poglavitno naperjena proti modernizmu. Okrožnica ima pretežno doktrinären, dogmatičen značaj. Pij X. podaja razjasnjenje načel najuglednih katoliških modernistov na svetopisemskem, bogoslovskem in modroslovskem polju. Potem prehaja v izpodbijanje. Modernizem, pravi papež, ni nič drugega nego zakrinkan nacionalizem, ki omajuje ne le podlage katolicizma, marveč tudi krščanstva samega. Potem se papež obrača proti najuapredniji skupini modernistov. Politiškega dela se okrožnica komaj dotika. Opominja pa duhovščino, naj pazi na moderne nauke, zakaj le ona zastopa učečo cerkev in ne sme dopuščati, da se drugi nazivajo čuvaji vere. * Rusija Iz Kijeva poročajo: Duhovni konzistorij v Kijevu je poslal duhovnikom nujno zapoved, naj se udeleže prihodnje volitve za dumo ter naj oddajo svoje glasove le takim osebam, ki se zavzamejo za temelje starega državnega reda. — Ženske v finskem deželnem zboru niso izpolnila nad, ki so jih stavljali vanje njihovi volilci. Glavni vzrok temu je, da ženske-poslanci ne poznavajo ni zakona ni ustave. * Poročilo francoskih škofov papežu o končnem uspehu prvega leta ločitve cerkve od države je Pija X jako ozlovoljilo. Izvestje pravi, da je Petrov novčič padel v vseh škofijah, a v nekaterih je vobče minimalen ali ga sploh ni V nekaterih škofijah je padlo število onih, ki so se upisali početkom leta v semenišče. Papež toži francoske škofe, zakaj ga niso pravočasno informirali, kako razpoloženje vlada med katoliškim prebivalstvom na Francoskem. V e s t n i k. Iz „Učiteljske tiskarne". Bočni zapisnik za šolsko leto 1907—1908 je izšel in se razpošilja te dni. Mnogim štajerskim in primorskim tovarišem in damam tovarišicam smo ga poslali, četudi ga niso naročili ter priložili položnico. Prosimo, da nam pošljejo zanj na položnici označeno svoto. Kdor bi ga pa le ne maral sprejeti, naj ga vrne pod istim ovitkom. Inkvizicija. Prijatelji, slabi časi gredo v deželo! In to od tistega due, ko je imela slavna „Slomškova zveza" svoje „sijajno" zborovanje v Ljubljani. Mi smo to zborovanje kot vestni žurnalisti naznanili ter napisali po zborovanju poročilo, obsegajoče celih osem vrst. Kaj se da povedati v osmih vrstah, to smo zvedeli šele iz „Slovenca" (štev. 217), kjer objavlja „Svoboden Slomškar" to-le krvavo klobaso: „Učitelje in gospice učiteljice, ki so zbrani v „Slomškovi zvezi", bi radi liberalni kolegi kar zadavili. „Slovenski Narod" in njegov pobratim „Učiteljski Tovariš" hujskata svoje somišljenike na bojkot proti nam, ker se drznemo po svoje misliti in hoditi. Naše zadnje zborovanje jim ne da spati. O njem lažejo, da se kar kadi! Pustimo jih, naj vpijejo, mi pa idimo z odprtim čelom za jasnim ciljem: učiteljstvu svobodo, versko-nravno vzgojo narodu! Votlodoneče fraze, psovke, bojkot, denuncijacije itd. nas ne bodo ubile. Tudi bojkot, s katerim hočejo terorizirati dobromi-sleče učiteljstvo, se jim ne bo obnesel, ker to orožje je v tem slučaju prav nemoralno. Le na dan z bojkotom, strahopetci! Prepričan pa sem, da boste bojkot občutili vi sami. Napovedalo vam ga bo naše ljudstvo, ki stoji kot armada za nami. Vsakega bojkotista naj se nam naznani. Tovariši! Vrzite predsodke od sebe, potisnite osebnosti na stran: osvobodite se! Ne od ljudstva, ampak z ljudstvom! Trhlena liberalna stranka je skoraj umrla, ostalo je le zapuščeno liberalno učiteljstvo, ki nima od stranke drugega, kakor propadlo kandidaturo. Bodite uverjeni, tovariši, da učitelj Slomškar se istotako bori za težnje stanu in šole, kakor g. kolega Luka Jelene, če ne bolje ?! Tudi v šoli ne storimo manj. Konečno opozarjam liberalno učiteljstvo na zadnjo številko „Slovenskega Učitelja". Le na dan in širno plan! Kaj nam pa morejo ...?!* — To je tako krepko povedano, da se nam kar lasje ježe. Zlasti ti mnogobrojni klicaji, vprašaji in pike govore cele knjige. Ko bi hoteli daviti Slom-škarje, bi bili kmalu gotovi, a tako krvoločni nismo. Pustimo rajši, da oni podavijo nas, saj so junaki in značajni možje, in sladka mora biti smrt, ki jo provzroči versko-nravni tovariš! Sveta nebesa, usmilite se nas! Naše ljudstvo napoveduje bojkot nam — strahopetcem! O, sveti Jeruzalem! Nam votlodonečim frazerjem, psovkarjem, bojkotistom, denuncijantom itd. se bliža krvavi dan plačila. Sapramišl Kdo bo glavni inkvizitor, ali Bavnikar ali Primožič, morda celo Jaklič ? Končno (ne konečno, kakor napačno piše „Svoboden Slomškar") je to' vseeno: če je že podpisana smrtna obsodba, moraš umreti in umreš, pa naj te že pošlje na oni svet brezznačajni ali značajni krvnik. Samo toliko še počakajte, preljubi prijatelji v Kristusu, da se malo pokesamo svojih grehov. In da boste bolj imponirali, oblecite svojemu krvniškemu poslu primerne uniforme. Morda se še kje dobi kaka okrvavljena srajca. Strela z jasnega neba. Na Dobrovi pri Ljubljani sta grmela preteklo nedeljo, na Gospodov dan, dva mogočna Pe-runa: nadučitelj M. Kant in ljubljenec žena in deklet, dr. L a m p e. Prvi je le otvoril shod, drugi pa je govoril o inta-buliranih dolgovih in o — liberalnem učiteljstvu. Samemu pre-ča&titemu gospodu Eantu je hotelo srce v hlače, tako je treskalo in grmelo. Kdo bi si mislil: dr. Lampe ima grom in strelo v oblasti, pa se skriva pred ubogo avstrijsko justico! Iz hudourja, ki je pretresalo vso dobrovško okolico, se je naposled abortiral ta-le plagiat Luegerjeve dunajske šolske politike: „Ker se je slovensko liberalno učiteljstvo izreklo za brezversko svobodno šolo, se naj vsi krajni šolski sveti pri nameščevanju učiteljev dobro pouče, ali so dotični člani liberalne ali krščanske zveze. Odločno se naj protivijo, da bi bil nastavljen učitelj ali učiteljica iz liberalne učiteljske zveze in naj zahtevajo, da se nameščajo samo krščanski učitelji in krščanske učiteljice". — Ta pretresljiva kolobocija je bila seveda sprejeta soglasno. Prečastiti gospod tovariš Eant je pozabil povedati, kje dobi dr. Lampe tako hčiteljstvo, ki ga bo nastavljal po naši lepi domovini in mu preiskoval jetra m obisti. Ne bilo bi napačno tako preiskovanje, saj so uglednemu svetopisemskemu doktorju posebno pri srcu tudi — krščanske učiteljice 1 Man merkt die Absicht. . . Huda paprika. V "Domoljuba" piše nekdo iz Mokronoga na Dolenjskem, ki primerja sam svoje duhovitosti s hudo papriko. No, nemara mu je posebno všeč ta razdražljiva dišava. Fa to je njegova reč. Nas zanima njegov dopis v zadnjem „Domoljubu" zato, ker je nekoliko te hude paprike posipal po tov. Pleskoviču, c. kr. učitelju na rudniški ljudski šoli v Idriji. Kaj seje zgodilo? V Mokronogu so priredili socialni demokrati shod. Kakor se ga je udeležil dopisnik sam ali pa njegov informator, tako se ga je smel udeležiti tudi tov. Pieskovič, ker veljajo tuai zanj državni osnovni zakoni (člen XII. in XIV.). A sedaj pride „Dmoljubova" paprika in piše to-le: „Proč s takimi učitelji, ki niso z našim ljudstvom, mi jim povemo da bodemo pometli korenito, naši poslanci ne bodo molčali, in naše ljudstvo vstaja. Ljudstvo jim daj kruü in ljudstvo bo od njih zahtevalo pošteno obnašanje in življenje." — „Domoljubova" paprika se je tu urezala: Pleskoviču daje k sreči kruh c. kr. rudniški erar v Idriji, zato se mu ni bati pometanja mokronoškega denuncianta. Zato je najbrže misli nase, ko govori o zahtevi „poštenega obnašanja in življenja." Pa tudi malo pameti bi mu ne škodilo, da ne bi sramotil sam svojega stanu. V istem dopisu namreč pravi: „ Vsak duhovnik ima v palčevem nohtu več kakor kričavi liberalci v svojih bučah!" To je vsekakor nerodno povedano. V palčevem nohtu ni ničesar; kar je, je samo za nohtom. Kdor si pa ne umiva nog, ali ne snaži nohtov, ima za njimi — blato, ki smrdi. Celo mi protestujemo proti takemu primerjanju duhovniške učenosti! V bučah so vsaj užitne peške, za nohtom pa samo smrdljivo blato. Brrr! Osebne vesti na Kranjskem. Učitelj in vodja šole na Planini pri Vipavi, Ivan Vuga, je imenovan za nadučitelja istotam. Definitivna je postala provizorična učiteljica Ivana Cegnarjeva v Vrhpoljah pri Moravčah, provizorični učitelj v Zagorju, Ivan Stepišnik, pa je imenovan za definitiv-nega učitelja v Toplicah-Zagorju. V začasni pokoj je stopil Emil G u š t i n , učitelj na Jesenicah. — Za provizorično učiteljico v Bohinjski Bistrici je nameščena gdč. Potočni-k o v a z Bleda. — Za provizoričnega učitelja na Eobu je imenovan Alojzij Koprivec, za Eibnico pa L u d o v i k M i k o 1 i č. — Dr. 1 v a n Orel je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Ljubljani. Provizorična učiteljica v Loškem Potoku, Štefanija Pogorelčeva, je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico v Starem kotu. — Absolvirani filozof Pran Drnovšek je imenovan za suplenta za francoščino na mestni realki v Idriji. — Zaradi bolezni je dobila dopust Ivana Beg-Praprotnikova, učiteljica na dekliški osemrazrednici v Ljubljani. Namešča jo absolvirana učit. kandidatinja Marija Sodnikova. — Za prov. učitelja v Šmihelu pri Novem mestu je imenovan abs. učit. kandidat BudolfKnez. — Zač. učitelj v Banjaloki je postal Maksimilijan Baje; suplentinja v Dolenjivasi je postala Olga Poženelova; prov. učiteljica v Dobrepolju pa Antonija Virkova. — Prov. učiteljica v Eadečah je postala Vlastimila Peršlova. — Prov. učiteljica v Št. Vidu pri Zatični je postala Marta Herenova. — Eesig-nirali sta provizorični učiteljici Melanija Jonke in Helena Stöcklingejeva v Kočevju. — Suplentinja je postala v Eovtah nad Logatcem Julija Kobauova. — lz Trbovelj pride kot prov. učitelj v Dobovec pri Sv. Križu Ivan Bajde, Gabrijela Dermeljeva iz Cerknice kot suplentinja v Bravsko-Kol; Angela Mandljeva iz Šmartnega pri Litiji v Škocjan. Učitelj Plorijan B o z -m an v Krškem je dobil štiri tedenski dopust. Suplira ga Justina Goslarjeva. Imenovanje. „Wiener Zeitung" javlja, da je Fran Frankovič, profesor v Kopru, imenovan ravnateljem učiteljišča v Kastvu, ki ga je doslej vodil provizorično. — Jakob J a k a c , provizorični učitelj na učiteljišču v Kopru, je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kastvu. Šolska Test z Goriškega. Gdč. I. markiza O b i z z i , doslej učiteljica v „Šolskem Domu", je imenovana za začasno učiteljico na slovenski mestni šoli v Gorici. — Vincencij D i t r i c h , učitelj na realčni pripravljalnici v Gorici, je pomaknjen v IX. činovni razred. V Železnikih so ustanovili čipkarski tečaj. Otvoril ga je vodja c. kr. centralnega čipkarskega kurza na Dunaju, g. Ivan Vogelnik. Kot učiteljica je nastavljena gdč. E e v n o v a iz Idrije. V Zgornji Šiški zgrade novo šolsko poslopje, kar je že zadnji čas. — Novo šolo ustanove za vasi Topol, Brezovico, Osredek in Belo v ljubljanski okolici, Noto šolsko poslopje so dne 15. t. m. otvorili v Prečni pri Novem mestu. Kako časte vrlega učitelja. Iz Braslovč poročajo: Pre-tečeni teden sta se od nas poslovila učitelj g. Josip Stritar in njegova soproga Hermina Stritarjeva, da nastopita novi mesti v Št. Vidu pri Grobelnem. Nismo še imeli učiteljske osebe, ki bi uživala v toliki meri spoštovanje kakor odhajajoča. Priredila se je jima odhodnica, zakar bodi prirediteljem na tem mestu izrečena presrčna zahvala, posebno blag. gospe B. Pauerjevi. Navzoča je bila malone vsa inteligenca našega dičnega trga. V vznesenem govoru, v lepo ubranih besedah je slavil g. nad-učitelj Fr. Lorber odhajajoča kolega. Mirno in samozavestno sta vršila svoje težavne, a lepe dolžnosti. Pogrešali ne bodo samo učenci v njiju blagohotnega učitelja, ampak tudi kolegi odkritosrčnega tovariša in prijatelja. V slovo jima kličem : Bodita srečna in zadovoljna na novem mestu! Nazdravili so slavljencema še drugi navzoči v presrčnih besedah. Končno se je oglasil g. Stritar in se je v toplih besedah zahvalil za prirejene ovacije njemu kakor tudi njegovi soprogi. Bil je res lep večer. Iinenovauje učiteljev na Koroškem. Imenovani so bili v seji deželnega šolskega sveta dne 13. septembra nadučitelj Rudolf Mortl v Crnečah za Ubeliče, Jož. Poznik v Podpeči za Zg. Libuče, Ferd. Kogelnik za Žitarovas, Janez Pintar v Kotljah za Rabelj, Ferd. Stress za Caujče, Karel Nagy za Karnburg. Defi-nitivna učitelja sta postala Anton Kosiareg v Vrbi in Anton Pirker v Vratah. Nadučitelj Janez Bruk pride v Vrbo, učiteljica Zima pride Velikovca v Volšberk, gdč. Zych v Velikovcu pride na meščansko šolo v Velikovcu; Marija Ortwein pl. Molitor pride v Borovlje, Em. Tomas iz Rožeka v Trg, in podučitelj E. Pod-lipnik iz Gorij v Ovčjovas. Poročil se je tov. Ivan R i g 1 a r , učitelj-voditelj v Strugah na Dolenjskem, z gdč. Pavlo Blaznikovo iz Ljubljane. Čestitamo ! Na meščanski šoli v Postojni se prične zaradi legarja šolsko leto šele 1. oktobra t. 1. Na tem prevažnem in edinem slovenskem zavodu se otvori letos prvi in drugi razred. Deželni šolski nadzorniK Swida v Trstu je šel v pokoj. Odšel je mož, pod katerega kruto nemško roko so obilo trpeli Slovenci. On je znal delati tako, da je napravilo maturo vsako leto le malo Slovencev. — Zagrizen German je šel — kdo bo njegov naslednik ? Poslanci, potrudite se, da ne pride za šolskega nadzornika kak drugi Swida! Na kongresu svobodomiselcev v Pragi je govoril delegat Zenker o bogastvu katoliške cerkve. Verski fond dolguje državi 300 milijonov, pa vlada ne rubi cerkve, dasi iztirja drugače vsak vinar! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V zadnji odborovi seji družbe sv. Cirila in Metoda so se izvršila sledeča imenovanja: za Trst g. Ciril Petrove, izprašani učit. kandidat in gdč. Rozalka G o 1 i j e v a , izprašana učit. kandida-tiuja; za vrtec v Hrastniku gdč. Alojzija Ant. Kustrova vrtnarica; za drugi vrtec, ki se ustanavlja pa gdč. Marija Poglajenova, vrtnarica; za vrtec na Jesenicah vrtnarica gdč. Angela Rekarjeva. Priporočilo. Ker sem v svojem delcu „Domovin-ska dežela Štajerska", ki je namenjeno učencem 4. šolskega leta v ponavljanje učne snovi iz domoznanstva, prejel lani od mnogih tovarišev uprav laskave izjave,* se usojam knjižico tudi za šolsko leto 1907/8 priporočiti v nakup, oziroma cenjene tovariše in tovarišice prositi, naj napotijo svoje učence, da si knjižico nabavijo kot pripomoček k zemljepisnemu pouku. Cena knjižice 40 h, na vsakih 10 izvodov 1 zavod povrh za ubožne učence. Sevnica, dne 24. septembra 1907. Jo s. Mešiček. Iz seje e. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni dne 18 septembra 1907. Izza zadnje seje se vzamejo med drugimi tudi sledeče važnejše, kureutnim potom rešene vloge in razglasila višje šol. oblasti na znanje: Prov. učiteljica Marija Modičeva v Studenem se premesti v enaki lastnosti v Babnopolje. * Tako mi je n. pr. pisal tov. K. ¡z Laškega okraja: „Knjižice so prav cene in izvrstne. .Naši otroci imajo ve lino veselje z njimi in se prav radi po njih učijo , . . Knjižica je res prepotreben pripomoček k zemljepisju naše materinske dežele ŠtajetBke." Na njeno mesto se imenuje izprašana učit. kandidatka Elizabeta Stajerjeva; ker nadučiteljsko mesto v Studenem ni še izpopolnjeno, se imenuje prov. učiteljem-voditeljem izprašani učit. kandidat Fr. Starman; na'v-fzpraznjeno mesto v Trnje pride izpr. učit. Elizabeta Svetličeva; učiteljici Franici Valenčičevi na Premu se dovoli zaradi bolezni do 10. oktobra 1907 dopust; nadučitelj-voditelj v Senožečah je postal Hinko Paternost, na Planini pri Vipavi pa Ivan Vuga; v Gor. Ležecah pri Vremah se dovoli ekskurendna šola; ne dovoli se pa razširjenje neke dvorazrednice v trirazrednico; prošnja za zvišanje plač učit. osobju na meščanski šoli v Postojni se zavrne, ker spada to v kompetenco deželnega zbora. — Prošnji cerkvenega predstojništva v Buda-njah za dovolitev uvedbo izvanrednega pouka v šoli za pripravo na sprejemanje sv. zakramentov — se ugodi. Učitelju Alojziju Goriupu se pripozna 2. starostna doklada od 1. avgusta 1907. Prošnja za uvedbo nerazdeljenega dop. pouka na neki štiriraz-rednici se priporočilno odstopi kompetentni šolski oblasti v ugodno rešitev. Prošnji za izpust iz šol. dolžnosti nekega učenca meščanske šole se ne ugodi. Prošnja nadučitelja za denarno podporo se predloži e. kr. dež. šol. svetu s priporočilnim predlogom v ugodno rešitev. Končno se sklene, da je s predpripravami za zgradbo meščanske šole v Postojni takoj započeti. Zboljšanje oficirskih plač. Izboljšale se bodo častniške plače, zlasti častnikom do stotnika. Tem pripade 84 % nameravanega poboljška, — Kdaj neki pride učiteljstvo na vrsto. Popravek. V zadnjam uvodnem članku „Denar iu kruh" je pri 11. točki izostal ta-le stavek: Ali bi ne bilo mogoče, da se vsako leto toliko in toliko tega čistega dohodka določi v kulturne namene? Razgled po šolskem svetu. — Nova visoka šola za kmetijstvo. V Krakovu zgrade novo visoko šolo za kmetijstvo. Za zgradbo je dovolila vlada 800.000 K. — Slovensko visokošolsko dijaštvo v letu 1906/07. Slovenskih visokošolskih dijakov je bilo v minolem letu 672, in sicer 352 juristov, 49 medicincev, 165 modroslovcev, 63 tehnikov, 10 veterinarcev, 17 agronomov, 1 farmacevt, 5 konserva-toristov, 1 akademični slikar in 1 na pedagogiju. Na Dunaju je bilo 377, v Gradcu 205, v Pragi 70, v drugih mestih 11 vi-sokošolcev. — Obrtno strokovno šolstvo v Avstriji. To je morda edina vrst šolstva, ki ji naša vlada obrača nekoliko več pozornosti, dasi bi bilo tu še marsičesa želeti. Po najnoveji štatistiki imamo v Avstriji 33 državnih šol za umetno obrt, 157 strokovnih šol za posamezne obrtne panoge, 11 rokodelskih šol in 950 obrtnih nadaljevalnih šol. Umeje se, da je pretežna večina teh šol v severnih pokrajiuah, kakor Nižje Avstrijska, Moravska in Češka, dočim se z južnimi pokrajinami Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo, jako po mačehevsko postopa. Tako nimata n. pr. še danes Istra in Dalmacija niti ene obrtuo-strokovne šole, ampak le par obrtno-nadaljevalnih šol. Jako lepa ustanovitev od vlade so pred par leti ustanovljeni obrtni potovalni kurzi, četudi ta naprava nima v naših pokrajinah zaželenih uspehov, bodi zaradi indolence prebivalstva, bodi zaradi nepoznavanja slovenskega in italijanskega jezika od strani potovalnih učiteljev. Sedaj deluj" baje 130 potovalnih učiteljev na različnih poljih. — Trgovsko šolo za deklice je osnoval trgovski gremij za sodni okraj Bruck na Štajerskem. Šola se začne 1. oktobra t. 1., pouk bo trajal eno leto. Sprejemale se bodo deklice stare vsaj 15 let, ki so z dobrim uspehom zvršile vsaj tretji razred meščanske šole. Poučevalo se bo po 22 ur na teden v popoldanskem času. Učni predmeti so: nemščina, trgovsko zemljepisje, trgovsko računstvo, nauk o trgovini in menicah, trgovski lepopis, stenografija, trgovska korespondenca, enostavno in dvojno knjigovodstvo, pisanje na stroj in nauk o pomuože-vanju. — Bolgarski dijaki v Belgradu. Zaradi vseučiliščne krize v Sofiji so bolgarski dijaki prisiljeni pohajati inozemska vseučilišča. Večji del se jih je upisalo na srbsko vseučilišče v Belgradu. V minolem letu je bilo na belgrajskem vseučilišču upisanih 800 bolgarskih dijakov, dočim jih je bilo v Zagrebu okolo sto. — Črnogorski mladeniči t Pragi. „Glas Črnogorca" poroča, da je črnogorska vlada poslala te dni iz raznih krajev dežele v Prago 36 mladeničev na tamošnje obrtne in strokovne šole. Ti mladeniči se bodo učili na državne stroške. — Šole istrske šolske družbe. Početkom tega šolskega leta se odprejo štiri nove šole, ena pa, ona v Pulju — se razširi na petrazreduico. Nove šole so: štirirazdnica v Cresu, dvo-razrednica v Velikem . Lošinju in enorazrednice v Ičičih, Ba-njolah in Gabonjimu. Tako bo imela družba sedaj 23 šol s 40 učiteljskimi osebami. To je lep napredek, cela državica s svojim šolstvom, ki se bo še razvijala in sprejemala v svoje okrilje vse neuke in zapuščene, ki jih je tuja zloba ostavila v temi in neznanju; ali trebalo bo za družbo srca in zanimanja, pa pridejo boljši časi za Istro. — Kongres čeških pedagogov. Češki listi poročajo, da se v bližjem času vrši v Brnu ali v Pragi kongres čeških pedagogov. Glavni predmet kongresa bo reforma češkega ljudskega šolstva. — Gozdarska šola v Celovcu. Za sprejem v gozdarsko šolo je lani prosilo 28 mladeničev, 12 so jih sprejeli. Poučevali so jih, kako je treba varovati gozde in tudi o lesni trgovini. Celovška občina je dala zavodu svojo hišo na Velikovški cesti za pet let na razpolago. Gojenci so plačevali v internatu mesečno 50 K in 40 K šolnine na leto, ubožnim in pridnim fantom so se dajale tudi štipendije v znesku 100 do 250 K. — Klerikalne zahteve v šolstvu. Praški nadškof je izdal z ostalimi tremi škofi na vse duhovnike navodila, kako je treba izvrševati novi šolski in učni red. V feh navodilih je rečeno, da je za vso šolsko mladino ob nedeljah in praznikih maša obvezna. — Reforma učiteljišč. Na agrarnem shodu v Ausseeju je naglašal poslanec Hagenhofer, da je treba drugače urediti ljudske šole, in sicer tako, da bodo služile kmetijstvu. Poslanec Fr. G r a f e u a u e r je k temu dodal, da je treba nove uredbe tudi učiteljiščem, da bodo učitelji sposobni, kmetiške otroke primerno vzgajati. Tudi ta odstavek je bil na shodu sprejet. — Francoska in nemška vseučilišča. Na Francoskem je 16 vseučilišč, ki so glasom nekega statističnega izkaza imele v zadnjem šolskem letu 35.670 dijakov. Za ta vseučilišča je potrošila vlada na leto 13,764.180 frankov. Nemčija ima pa 21 vseučilišč, na katerih je 37.848 dijakov, in leta 1905. je stalo 19 vseučilišč (od treh manjkajo podatki) 31,908 607 frankov. Število dijakov je v razmerju s prebivalstvom manjše nego na Francoskem; vendar treba vzeti v obzir, da niso v tem številu tehniške šole, ki stoje na enaki stopnji, na drugi strani so pa tukaj ušteti slušatelji bogoslovja, ki jih ni na Francoskem. — Konvencija glede pouka v poljskih semeniščih. Buska vlada je sklenila s sv. stolico konvencijo glede pouka v ruskem jeziku, zgodovini in slovstvu. Glasom konvencije določi škof učni načrt in izpitne naloge. Vladni uradniki bodo prisostvovali izpitu, toda v konfesionalnih predmetih le za kontrolo. — Vseučiliščno vprašanje v Bolgariji. Vseučiliščno vprašanje jako zanima bolgarsko javno mnenje. Vlada bi rada odprla vseučilišče meseca oktobra, zato se sedaj pogaja z nekaterimi profesorji evropskih vseučilišč. Na vseučilišču se zopet otvorijo vse tri fakultete in vsi kurzi razen onih. za katere ni še profesorjev. — Tisočletnica vseučilišča v Kairu. Najznamenitejše mohamedansko vseučilišče v Kairu bo v kratkem praznovalo 1000 letnico svojega obstanka. Sedaj šteje vseučilišče nad 6000 slušateljev iz vsek krajev mohamedauskega sveta. Vseučilišče ima bogate zaklade. Seveda je to vseučilišče daleč zaostalo za evropskimi vseučilišči. — Dunajski konscrvatorij. Sestavila se je komisija, ki ima skrbeti za to, da se dunajski konservatorij podržavi. — Otroški vrtec v Gabrjili pri Celju so otvorili dne 16. t. m. Želimo, da bi bil ta zavod v največji blagor slovenski mladini. Z gospodarskega polja. = Živ ila se podraže. Poljedelsko ministrstvo je razglasilo uspeh letošnjih kmetijskih pridelkov na vsem svetu (seveda približno proračunjeno), in sicer se je pridelalo, oziroma se bo pridelalo v milijonih metrskih stotov: 859*86 pšenice, 407 14 rži, 331-35 ječmena, 54M9 ovsa in 937 24 koruze; skupno 3076'78 milijonov metrskih stotov. Lani se je pridelalo v milijonih metrskih stotov: 938 48 pšenice, 399 24 rži, 326 30 ječmena, 535 92 ovsa in 1051 68 koruze. Potemtakem je letošnja letina za 174 84 milijonov metrskih stotov slabša od lanske, kar bo imelo za naravne posledice splošno podraženje živil. — Letina medu na Kranjskem. Kranjska čebela, ki slovi po vsem svetu zaradi nenavadne pridnosti, je bila letos posebno marljiva. Zaradi ugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti zlasti ob času, ko sta cvetela lipa in kostanj, je bilo vedno dovolj dobre paše. Ker je vrhutega letos tudi ajda dobro obrodila, je bilo čebelam mogoče napolniti bogato zastavljeno satovje z najboljšim medom. Kranjski čebelarji — ki že davno niso imeli tako ugodne letine — bodo letos prav lahko spravili v denar ta svoj pridelek, zlasti ker so se že začeli prav pridno oglašati vnanji kupci. Kakor znano, je tudi več učiteljev čebelarjev. = Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani so ustanovili te dni. Vsi večji denarni zavodi na Kranjskem so že pristopili k tej novi zvezi, a poslednje dni je prijavilo svoj pristop tudi mnogo istrskih zadrug. = Zemljiški dolgovi v Avstriji. Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okolo 11 milijard. = Razstava kuncev. O priliki jesenskega sejma bo v Gradcu razstava kuncev. Prijavilo se je okolo 500 razstavljalcev, od katerih je bilo pa 100 zavrnjenih. To bo največja razstava te vrste, kar jih je bilo doslej videti v Avstriji. Na razstavi se bo kazalo tudi, kako se dajo porabiti kože in kožuhovina kuncev v strojarstvu za usnje in v krznarstvu za kožuhovine. Kdor poj de v Gradec, naj si ogleda tudi to panogo gospodarstva, ker je tudi precejšnje važnosti. Reja kuncev ne stane mnogo, daje pa razmerno precej dobička. = Za trgovsko šolo v Gorici je dovolil mestni svet goriški svoto 4000 K, in sicer je to stalni letni donesek. = Ruski židje v Ameriko. Leta 1906. se je izselilo iz Rusije v Zedinjene države 186.089 Židov, v Kanado jih je dospelo 9000, v Argentinijo pa 13.500. Ruska vlada je dovolila židovski kolonizacijski družbi, da odprev po vsi Rusiji pisarne, da na primeren način urejuje izseljevanje Židov. == Otvoritev železnice v Meko. Iz Carigrada poročajo, da se železnica v Meko otvori dne 19. aprila 1908. na rojstni dan preroka Mohameda. Mohamedanski romarji bodo mogli sadaj potovati v Meko tudi po železnici. Poleg tega bo možno bolje nadzirati tudi zdravstvene razmere. — Glavne skupščine južnoštajerskega hmeljarskega društva dne 15. t. m. se je udeležilo nad 250 hmeljarjev iz vseh delov spodnještajerskega hmeljskega okoliša. Namen zborovanju je bilo odobrenje v zadevi izvršilnih odredb glede pro-venienčnega zakona za hmelj po društvenem vodstvu, oziroma po državnem poslancu g. Fr. Robleku storjenih korakov. = Davek na avtomobile. Nižjeavstrijska dežela naloži davek na avtomobile. Na veliki avtomobil bi bilo plačati 1000 K na leto, za avto-kolo 100 do 200 K. Ljudje, ki si morejo kupovati take vozove, res lahko plačajo davek, morebiti se potem tudi malo omeji splošno nevarna vožnja z avtomobili. = Koliko je industr. delavstva v Avstriji. Statistični oddelek trgovinskega ministrstva poroča, da je bilo maja meseca 1906. leta v Avstriji 12.594 industrialnih podjetij, v katerih je bilo uslužbenih 1,037.601 delavcev, in sicer 728.920 moških, 308.681 ženskih; od teh je bilo 39.673 moških in 26.579 ženskih izpod 16 let starih. Po deželah jih odpade na Češko 432 874, Nižje Avstrijsko 300.654, na Moravsko 156.577, t. j na te tri dežele 890.105 ali 76% od vsega industrialnega delavstva v Avstr ji. Po mestih jih odpade na Liberec (Reichen-berg) na Češkem 221.022, na Dunaj 200.654. Od vsega delavstva pripade na predilništvo 300.828 delavcev ali 29 % od skupnega števila. V 12.188 zavodih se dela s pretrganim urnikom (z odmorom opoldne), v teh je skupaj 930.930 delavcev. Od teh ima 8% deveturni ali manj kot deveturni delavnik, 45% dela po 9 do 10 ur na dan in 43% 10 do 11 ur na dan. Delavnik je za delavce navadno krajši ko za delavke, ker so delavci bolje organizirani ko delavke. Statistika tudi uči in svoj nauk s številkami dokazuje, da čim bolj izobraženi so delavci, tem boljše strokovne organizacije imajo in tem krajše delavnike. Tako delajo kvalificirani delavci v tvornicah za stroje, v elektrotehničnih podjetjih, ladjostajih, v tvornicah za avtomobile in železniške vozove povprek po devet ur na dan. Po deželi in v malih mestih in v trgih imajo delavci daljše delavnike in krajše odmore med delom kakor v velikih industrialnih središčih. Od vseh industrialnih delavcev v Avstriji ima 728.920 ob sobotah krajši delavnik. Listnica uredništva. — Na Štajersko: Vaš članek o Družbi sv. Cirila in Metoda porabimo prihodnjič. Pozdrav! — P. P. v J.: Hvala! Porabimo prihodnjič. Pozdrav! Dva učenca s primerno naobrazbo sprejme v trgovino s knjigami, papirjem in šolskimi potrebščinami 130 3-2 ANTON UME K v Brežicah in Krškem. Poskusite in priporočite = izdelke = j Tudrore toparne hranil Pragi VIII. Cenoonii? zastonj. ^ Panorama kosmorama Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno"). Od 29. septembra do vštetega 5. oktobra 1907: 138 1 Pokojninski zakon za učiteljstvo na Kranjskem == z dne 80. julija 1900 = izvod po 20 h, s poštnino 3 h več prodaja 1S1 3-2 Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Vse šolske v v« priporoča- 1391 trgovina s papirjem in galanterijskim blagom I. TONI, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31. i za šolsko mladino" (96) 23—8 se dobe edino v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani. Izvcd stane 20 s poštnino 3 li. -več. Hočete kupiti ceno in dobro pravobarveno blago? Mana Jirsova, soproga učiteljeva imejiteljica tkalnice v Novem Hradku nad Metnji, Češko prodaja kanefase, sefir, damast, platno, oxford, krizete, bar-het, brisače, žepne rute, prte, serviete itd. 112 is-5 Naročite in prepričali se bodete, da Vas Slovanka bratski postreže. Svoji k svojim! Vzorci franko. ssssa Ljubljanska plinarna 137 12—1 priporoča svoj angleški plinov koks kot kurivo prosto dima, saj in smradu, pripravno za kurjavo v šolah in stanovanjih. Cenjeno učiteljstvo in slavne šolske oblasti vabimo, da si ogledajo v ljubljanski plinarni naše plinove peči ter aparate za kuhanje katere imamo vedno v najbogatejši izberi na razpolago. veliko zalogo pohištva v vseh slogih. Izdeluje tudi po naročilu. Delo solidno in trpežno. * * * Cene nizke. * * * Filip Taj diga Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19 priporoča 136 14—1 častitemu uditeljstvu svojo Gričar & Mejač v Ljubljani, Prešernove ulice 9 priporočata v veliki izberi po najnižji ceni< obleke za gospode in dečke, površ-: flike za gospode in dečke, obleke za otpoke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. — Gg. učiteljem in učiteljicam popust za „Učiteljski konvikt". ANTON ŠARC fficestaa Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, brisalke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd. 119 52-3 Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. Strogo solidno blago, Švicarske Vezenine. Nizke stalne cene. G-g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta. Svetlolikalnica, Kolodvorske ulice št. 8. S L AVI J A" vzajemno zavarovalna banka (20) 26 18 ^ <3rX zavaruje v življenskili oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . ......K 1053,737.839 88 8,090.621-62 4,361.283-89 34,791.584-99 2,188.391-24 Zavarovalnine Izplačane škode in kapitali 1. 1905 . . . Rezervne in poroštvene zaloge .... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva . . Izplačana dividenda členom življenskih oddelkov 1. 1905 ......... V vsem pa doslej........ V letu 1905 se je premoženje pomnožilo za V 37 letni dobi svojega obstanka izplačala ie banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade .... 34,087.781-48 206.29640 1,606.893-21 3,004.509-80 87.176.383-75 Vsa pojasnila daje Generalni zastop banke „S la vije" v Ljubljani, G-osposke ulice št. ±2. T 1 Tvorniško zalogo pri katerih je del čistega dobička namenjen = „Učiteljskemu konviktu" == ima 122 3-3 Jernej Bahovec trgovec s papirjem ▼a T7- Uj-o-Toljsini. (T»--^ Priporoča tudi knjige za vse ljudske šole šolske potrebščine, peresa „Učit, kon-vikta", risalni papir itd. itd. Naš denarni zavod. (7) 24—18 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/a7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sieer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B , - O , ® S , F, O , S, Zadružni lokal je v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 17. 18 „ n rt n 17 „ » 6 rt - n 18. n 3 n 56 n 24 „ n n n 23 . n 4 n 50 n 24. n 4 n — n 38 „ n n « 37 n n 3 n — n 38. n — n 66 n 46 „ rt n n 45 ■ . 2 n 50 n 46. n 1 n 81 n 60 „ r» n n 59 n n 2 n — n 60. n — n 70 n 70 „ n n n 69 „ „ 1 n 75 n 70. n 1 n 42 85 „ rt i n 84 „ » 1 n 50 r> 85. n 1 n 26 n ■ MSb VERONIKA KENDA T7" I-jJ-ULloloan-I na Dunajski cesti štev. 20 118)52 4 priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbirko peres, držal, svinčnikov, gumic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tOCIElLSb IHO» SOlloLDr^SL* ................................................... Mestna hranilnica ljubljanska \S> v lastni hiši ( Prešernove ulice štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov K. /i^fpSiK BL ~ aBftra8fc~~ • S iM i iii iip r IM ii fi.g v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. SiP jmmmm Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 13412-1 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Neobhodno potrebno za vsako šolo, vsakega učitelja in učiteljske knjižnice: Stenski zemljevidi in učila v slovenskem jeziku Bauer C. F. Vojvodstvo Kranjsko (v slov.-nemški izdaji). Cena na platno razpeto v mipi 16 K, s palicama 18 K. Haardt-Rutar-Orožen, Avstro-ogrska monarh. Na platno razpeto K 13-^, s palicami K 15'—. Haardt-Orožen, Evropa. Na platno razpeto K 15'—, s palicama K 17'— Haardt-Orožen, Point. Na platnu 18 K, s palieami 20 K Haardt-Orožen, Palestina. Na platnu 16 K, s palic 18 K. Zemeljsko oblo. Cena v zabojčku od K 1-40 do K 32—. Stenski abecednik k abecedniku v stari Razinger-Žumrovi izdaji, na 13 tablic napet K 1210, na 25 tab. K 18 10. Svetopisemske slike v 32 koloriranih podobah K 24'—. Leveč Janez, liepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature K 2-—. Maier Anton, Učne slike iz domoznanstva. (Podrobni učni načrt za III. šol. leto) K 140. --- Učne slike iz nazornega nauka za I. in II. razred. Drugi natis. K 2 50. ---Učne slike iz zemljepisja. „Vojvodina Kranjska". K 2 —. --- Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2 50. --Učne slike iz zemljepisja. „Avstrija". (Podrobni učni načrt.) K 1'50. Majcen Gabr., Metodika zemljepisnega pouka v ljudski Šoli, razkazana na svojem razvoju. K 2—. Stiasny L, Zbirka učnih slik. I. zvezek 70 vin., II. zvezek K 1—, III zvezek K 1 50. Pedagogiki letopis, IV. zv. K 3 —, V. K 2-50, VI. K 3. Učne slike k ljudskošolskim berilom, n. del 2. snopič: Učne slike k berilom v Schrainerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šol« izdaja, v štirih delih. II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2 40. Apih J., Zgodovinska učna snov za ljudske Sole, 4 snopič. (Realna knjižnic* I. del) K 2 20. Učne slike k ljudskosolskim berilom, II. del, 3. snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šole. izdaja v štirih delih, II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu, i 2 —. Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 1. snopič. (Pomnožene knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk I. del.) K 2-—. Apih j in Potočnik dr. M.: Zgodovinska nčna snov za ljudske šole, 5. snopič. (Bralna knjižnica. I. del.) K 2-20. Bezjak dr. J.: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič. (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] I. del.) K 2 20. Druzovič Hinko: Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. (Didaktika, II. del.) K 2 50. Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 2 snopič. (Konec I. dela.) Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. (I. del.) K 2-—. Potočnik dr. Makož: Zgodovinska učna snov za ljndske šole, 6. snopič. (Konec.) (Realna knjižnica I. del) K 2—. Stupar Fr.: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki, iz kemije itd. K 1 50 Javen telovadni uastop za ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole. Sestavil in ilustroval J. Kren. Poslovenil J. Bajzelj. Cena K — 60 Zaloga vseh slovenskih knjig in muzikalij, bodisi kateregakoli založništva — Sklad nemških, francoskih, angleških, italijanskih, ruskih itd. knjig in muzikalij. — Biblioteke: Reclam, Hendel (Bibl. der Gesammtliterat), Engelhorn, Meyers Volksbücher, Universnlbibliothek für die Jugend itd. — Muzikalije: Edition Peters, Universal Edit. Collektion Breitkopf & Härtel, Collektion Litolff, Edition Steingräber, Edition Urbanek, Praha. Abonenti se sprejemajo na znanstvene, ilustrovane in moderne liste itd. — Vedno v zalogi knjigarne: Ig. pi. Kleinmayr & Fed, Bamberg ■\7" -X-jj-u."bIja-rLi. 135 4-1 >C/> a! ~ n ® o 5 GQ X ® S « " 2 e a s a ® > U ao ® a « t* n=5 O co O cb o o- > a ^ O; i 5 tO a. a (M a tH c C. 3 PS Ö C 'I > ? s i * £ A I 0 •o © 2 § £ x Z * š * S 1 3 S .' © 96 s-, © Oh M-» sS ^ *"< »O QQ - s ■s t _ a f ^ m ■S 75 O ^ ce a i— '—. 9 4) "S a a a a a ® © ,M 'S •näS B ~ > a sh U 93 x 10 h t; e a 4* S a a g. ac>5 " a © 2 a • 93 . '2 ® S?® e « js a- • a.5 a "a a S s a. a £•a x a"® ® £ £ g.3 S N HHrtH O C . i-i <*' a £ C >oa » s « N * Z B, a o &D a rS - CS rö «■ N g j > 5 p Oh 2 o -s sc ¿4 ® ^ "Ü ® - .S V ta S ® tz i- 3 Z t > s p, ',35 xs O © ~ > c« Pi •Ö ® d' !- ■ .a .g — > ® 5 M Fh la I s r< ft ® S ® ® .S 60 >u O re ai — —> 2 ■Ö O Pt ® S rt a. x O > »o ■o 0s M PH ^ ® fn rž ^ O (3 'S iS ^ ft ft i« O o .a a a S3 B * a o <3 n a Q m ® . S —■ S S a «- S M n a o O 5 h 9 a ® 5S N X n ® g ® -2 "S — a a ^ .— wo a Ä 2 2 ® " p Ji et O a. © ^ a S Š " SS e M £ ^ ? a. rs h " P ® ® « ® a a S s V h 4 ■ö ~ 0 n> > -s cö g 1 -S •S g o t> 1 8 cS 'WD ® v > 0 >w CD O ° ce o N P« o J§ 5 tS 6 M M o a ® L. M >0 p a S 0 a ® "S g a «1 -fi a. ® o ¿-"P ^ §> - CŽ gj ® S 03 CO ^ - 3 V 3-S 02 0 a> -g S S « S ■8 h J 2 fl S 'H •d .. s a * s a XS3 "N q5 .2, 2.-3 2 a S § PH ° P 5 >N _ °3 93 ® «-« Ü H ^ O O S a ¡a 2 »N ■S -2 "2 _ -T—3 o) ■r^ o a, oP® «2 Pl cö * w = .a % 0 - ® a 3 - -s A 10 A -•¡T ® a » a — C« t» N ® s .2 - > £8 & O !Zi -i—1 Ph CD Ph © o rM -Si- -o >0 '^H s 1 -s ^ cS oT N ^ O r-1 Ti ^ O O «l-H PH o 1-3 Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154. BRATA EBERL (8) 52-38 tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6 nasproti liotela. „TTrLiom.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli lak za šolske table. —"" II milili lllllllllllll II I II I III M III III...............IUI II | lili M IIIIII IIIIII.....III IUI........IIIIII G. ČADEŽ ■i 11111 ii H 111 ii ii H ■ M iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mestni trg št. 14 (poleg stare g. Urbančeve trgovine) priporoča v veliki izberi klobuke; cilindre in čepice; tudi raznovrstno (l) 52— 38 moško perilo, kravate itd. po zmernih cenah. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Za gg. učitelje 10% popusta! m o Ustanovljeno leta 1832. Lak za šolske table črn in medel, olje proti prahu priznano najboljše prodaja (16) 50-36 ADOLF HAUPTMANN prva kranjska tovarna oljnatili barv, firneža, laka in steklarskega kleja ===== V L j 111> 1 j a 11 i. - Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. O i»