ŽiYOiopisni obrazi, iz obsega obrta, umetnosti in industrije . Izdal dr. Frančišek vitez Haymerle . Preloži l A. E'uritl,z. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg . 1895. Predgovor. Gospod izdajatelj nemških «Zivotopisnih obrazov » piše v predgovoru svoje knjižice mimo drugega takó-le : «Ako vcepimo zrelejši mladini spoznanje, da resnično velikih del ne tvori zgolj slučaj, temveč da jih proizvajajo višje nravne moči in da nam je v življenji uporabljati jednaka načela, dosegli smo, kar je namen sleharn i vzgoji ; posrečilo se nam je namreč -vzbuditi to, da hrepeni mladina po vzoru plemenitega moštva . Nalašč zategadelj smo izbrali take značaje, pri katerih o gobito nahajamo korenino vse moči : odločno voljo in vir te moči : nravno življenje . Mladostnega eitatelja vsekdar obhajaj misel : ,Resnično, vrli poštenjak se ne more pogubiti ! » Splošno znan je trajni blažeči vpliv, katerega dosezajo humanistiške studije s tem, da kažó silne junak e klasiškega starega veka, mitologije in zgodovine ; zakaj da rabimo besede duhovitega šolnika — «ti junaki delujejo sredi čvrstega življenja in so vender takó veliki , dovršeni in mogočni, da so mlademu duhu vzor, po katerem hrepeni, čegar vrline bi si rad prisvojil, čegar mišljenje blaži tudi njegovo mišljenje» . Jednak namen ima izobražujoča knjiga, spisana prihodnjemu obrtnik u. Tudi njega naj vodijo kar iz početka blažji nagibi nego zgolj skrb, kakó bi živil samega sebe in si pridobival najbližje omejeno dóbro . Tudi on naj bistri okó za svoj poziv, gledaje v svet, katerega često že dejanski pozná predobro, v svet namreč, kjer se mu kažó boji, jediriščina, prevare, toda tudi neumorna delavnost, pošteno izvrševanje stanovskih dolžnostij in moško delovanje, katero naposled poplača zaželen i uspeh. Zarano se úči mladi obrtnik ponašanja s tem, da bodi vselej in povsod prvo : b iti dovršen mož. Da ga učimo tega ponosa, ne zadošča, ako mu propovedujemo o moráli ; treba mu je podajati resničn e vzglede iz ónega duševnega okrožja, v katerem bode kdaj živel s a m . Takšne podobe pa morajo biti tesn e in kratke, poleg tega bodrilne in poučne ter naj obsezaj o različna torišča plodovitega delovanja . Rabiti jih je le tipiški, ne smejo se pa spajati v ž'ivotopisen zbornik . . . » Takó izdajatelj . Uvažujé te opomnje, nadalje to, da doslej še do kraja pogrešamo takšne knjige, menil sem , da ustrežem zlasti obrtnikom slovenskim, ako jim rodnem jeziku podam prekrasne te životopise zaslužni h móž iz raznih strok obrta, umetnosti in industrije. Poleg tega mislim, da jih bodo s pridom čitali obrtni učenc i raznovrstnih zavodov. Oziral sem se tudi nekoliko na ožjo domovino kranjsko in «Zivotopisne obraze» pomnoži l z životopisi treh odličnih obrtnikov kranjskih, ki so lahk o v marsičem lep vzgled naprednemu obrtniku. Ako bode knjižica vplivala takó, kakor je povedan o v gorenjih vrstah, dosežen je nje namen popolnoma . Prelagatelj . 1 . Bernard Palissy. Po S. Smilesu.* Bernard Palissy, čegar imé je do denašnjega dné kar najtesneje spojeno z novod"óbnim lončarstvom, ugledal j e baje luč svetá leta 1510 . na južnem Francoskem, ak o smerno verjeti pičlim poročilom . Oče mu je bil bržkone steklar ; Bernard vsaj je steklari] v svoji mladosti, ne d a bi imel rednega pouka . Takrat in tudi v zrelejši dob i je moral opravljati vse sam, takó da je mogel reči o óni h letih: «Drugih knjig nisem imel kakor nebó in zemljo , kateri sta odprti vsakomur. » Toliko da je dorasel in znal za silo eitati, pisati i n risati, odpravi se s torbico na rami iz rojstvene hiše p o širem svetu kruha iskat . Služil je, kakor je baš naneslo, in sedaj steklaril, sedaj risal pri merjenji ozemlja. Deset let je bil na poti in prehodil Francosko, Flandriško i n Južno Nemško . Naveličavši se potovanja, naseli se v francoske m mestu Saintesu ter ondu iz nova steklari in meri zemljišča. Ali posel ni hotel prav uspevati; karkoli je započel, dohodki so zaostajali za troški, dasi je močn o hranil. * Smajls. Funtek, Zivotopisni obrazi . Ali vajen ni bil omagati o prvi priliki . Zato je pre mišljal, kje in kako bi dobil pomoči . Slučajno vidi nekdaj izredno lepo čašo*, ki je bila posteklena na poseben način. Cudi se umetnemu delu in se ga nikakor ne more ločiti. Ker je bil že izza mladih let prisiljen, da je raziskaval in bistril različne pojave, zatorej sklene, sam iz delati takšno steklenino. Zdelo se mu je tudi, da bi se ž njo rešil siromašnega življenja . Cim bolj je Palissy premišljal stvar, tem silneje g a je razgrevala . Prirojeni vztrajnosti in potrpežljivosti njegovi se ni videl pretežak nobeden poskus ; kakor vidimo iz vsega njegovega vedenja, oduševljala ga je eeló prava strast, da bi zasledil tajnost. Treba je bilo najprej spoznati snovi, ki so tvoril e steklenino. Ali ker ni imel nikakeršnih izkušenj, in kako r tedaj tudi drugače biti ni moglo, tudi nikakeršnega kemiškega znanja, jel je stokrat in stokrat preizkušavati in raztapljati óne snovi, o katerih je količkaj mislil, da bi utegnil e ustvariti steklenino. Nobeden poskus se mu ni posrečil ; uničil pa je dokaj gradiva, brezuspešno potratil mnogo kuriva in izgubljal čas s poskusi . Ali Palissy ni omrtvel, temveč se leta in leta trudi l z novimi poskusi ter si nalašč zanje zgradil peč pod milim nebom, ker navadna peč ni bila za rabo . V tem času je risal in slikal na steklo, da je služil svoj kruh ; ali pridobival si je le iz težka toliko, da je kar naj siromašneje živel sebe in družino svojo . Dasi mu je bilo * Nekateri menijo, da jo je izdelal laški mojster Luce a d e l l a Robb i a, drugi jo pripisujejo nemškemu keramiku A . Hirseh voglu. bridko, moral je celó opustiti poskuse v svoji peči, zakaj potrebovala je preobilo kuriva, in Palissy si ni drvá n i mogel kupiti. Vender ni opustil svoje misli, nego romal j e z izdelki v bližnjo opekarno, poldrugo miljo daleč . Ko mu sreča tudi ondu ni bila mila, ustavil je za nekaj časa poskus e in blizu Saintesa meril zemljišča za dokaj dobro nagrado . Toliko pa da končá delo in si prisluži nekaj denarja , že se obnovljeno pridno loti svojih raziskavanj . Razbil je nekaj ducatov novih loncev, pokril čepinje z raznim i prstmi, ki so se mu zdele prikladne, in jih dejal v močneje razbeljeno peč . Res se je raztopila zmes, ali steklenine same ni bilo. Dve leti se ni pomeknil ni za korak dalje ; porabil pa je do malega vse, kar si je bil prihranil . Odloči se za nov velik poskus in vrže tristo posod s svojo zmesj ó vred v plamen . Tožno čaka pri peči ; bridke misli mu izprehajaj o srce. Potegnivši za nekaj ur čepinje iz plamena, vidi, d a se je na j e d n i čepinji zmes resnično raztopila in — koliko veselje! — da se je ohlajena čepinja lepo svetlo belo posteklila. Sedaj méni, da je pridobljeno vse, in zató sklene blizu svojega doma zgraditi peč, da izvede izum do cela. Sedem ali osem mesecev je sestavljal peč, sam donašal opeko, sam napravljal malto, iz kratka : sam zidal in lončaril. Nató naredi precej glinastih posod, katere naj bi se posteklile, ži ge jih iz prva, potem jih po krije z zmesjó in jih potisne v peč, pričakuje odločiln e presnove . Najsi so Palissyju pošli do malega vsi pomočki , nabral je vender s skrajnim naporom večjo zalogo kuriva . I. 4 Ogenj je užgan, delo se pričné . Ves dan sedi pri peči in jo zalaga z drvi vso dolgo noč bedi in kuri, ali zme s se neče raztopiti. Solnce že prihaja na obzorje; žena mu prinese pičli zajutrek, zakaj geniti se neče od peči, kamo r grmadi čimdalje več drvá. Mine drugi dan ; vedno se še neče pokazati steklenina . Solnce zajde ; druga noč mine brez uspeha. Bled, upal, prevarjen sedi Palissy ob peči . Mine tudi tretji dan, tretja noč — četrta, peta, šesta — da, šest dolgih dnij in noči] bedi in dela neobladni Palissy v brezupnem boji ; ali zaželena steklenina se vedn o še neče prikazati. In vender že vé za gotovo, da jo j e sploh možno proizvesti! Morda še česa treba zmesi, ali pa je kurjava preslaba! Toda odkod bi jemal novih posod , kupoval novega kuriva? Pomočkov mu ni, in šele p o dolgem iskanji najde naposled prijatelja, ki mu posod i nekaj denarja. Iz nova romajo v peč premnoge posode, pokrite z novo zmesjó ; iz nova se nastani Palissy ob peči . Sedaj ne hrani lesá — ali steklenina se ne prikaže ; nove grmad e meče bridko izkušani mož v žareče žrelo — zaman ! Ze mu pohaja kurivo, sedaj ves obupan izruje plot, vzame hišno orodje in lesena stojala, nagrabi stolov in miz, razbije jih in vse skupaj pomeče v ogenj . Niti sedaj nobenega učinka! Loti se poda ; razbije ga in s pohištvo m vred zaluči v plamen . Strahoma planejo žena in otroc i iz hiše, hité v mesto in kričé, da je ubogi Palissy zblaznel , da razbija pohištvo in kuri ž njim ! Ali Palissy ni zblaznel, bilo je le brezupno dejanj e zmučenega srca, prepričanega o stvari svoji . In glej ! Čudo se zgodi! Zaradi nastale ogromne vročine se pokrije navadna rjava kuhinjska posoda, ohladivši se, z iskan o belo steklenino . Sredi jedinščine se zaiskri v prsih izumitelju žarek višje čiste sreče . Sicer so bili ljudjé trdno uverjeni, da se je Palissyj u zmédlo, in zatá jim ni bilo mnogo do namišljenega izumka . Tem živeje pa je bil prepričan o njem naš junak, ki je sedaj premišljal, kakó bi ga mogel uporabiti tudi dejanski . Najame lončarja in naroči pri njem lončenih posod p o svojih načrtih ; sam pa upodablja glinaste medaljone, katere bi pozneje posteklil . Najteže je bilo prebiti začetek , zakaj ni lončarja ni mogel plačati, temveč zastavil mu j e celó nekoliko obleke. Po sreči se ga usmili sočuten krčmar saintski in ga na svojem domu hrani dokaj mesecev. Zasluživši si nekoliko, loti se iz nova izboljšane peči , katero pa po nesreči znotraj pokrije s kremenom. Peč se razgreje, ali kameni popokajo in uničijo posodo, katera se je resnično posteklila . Takó je iz nova izgubil dolgi h šest mesecev . Zaradi te nove nezgode ga obide tožnost bil je kakor uničen . Mračno premišljuj é, raztrgan, suh kakor smrt , bega po poljih saintskih ; rodbina ga črti, sosedje grajajo zaradi brezumne brezpameti. Naposled se ujunači in jam e iz nova delati ; za leto dnij mu je domače življenje z a silo urejeno in on sam na nekoliko boljšem glasu . Ali jekleno vztrajno se iz nova loti svojega namena . Deset let je izgubil, treba je bilo še osem let, predno g a je dosegel. Ali tudi v tej dolgi d > óbi se je neprestano ubijal in boril. Zategadelj se nam ni čuditi, da je ká,r naj skrbneje prikrival svojo tajnost, da je stoječ na višku 6 tvornosti, izkušal preprečiti posnemanje obilih zavistnikov svojih. Skoro so cenili vrstniki njegove izdelke izredn o visoko ; nekaj teh redkih dragocenostij se nam je ohranilo, in kupujejo jih po ogromni ceni . Najslavnejši proizvodi njegovi so bile posode, katere je imenoval <