—^ 21 >~—
f^                    Manica in Pepček.
prodajalnici smo. Ob stenah stoje visoke omare z neštevilnimi predaleki.   Vsak predal ima svojo žtevilko, vsak svoje blago. Kar kdo poželi, kar kdo zahteva, vse se dobi po najnižej ceni. Pri vratih prihajajo ljudje, kupujejo, pogajajo se in od-hajajo.
Na sredi prodajalnice stoji dolga in široka prodajalna raiza, pokrita z glad-kim mramorom. Kako vam je to živahno življenje okrog te mize! Prodajalci se skušajo, razkazujoe in hvaleč najraznejše blago; kupovalei pa izbirajo, grajajo, ob-sojajo visoko ceno, a naposled vender le kupijo. To vam je hrušž in trušč, vik in krik,  kakor bi bil sodnji dau.   Srebrni tolarji in bakreni novci pa poskakujejo
po gladkem mra-     ^________________________^^     Tonče  še manjši.
moru, kakor bi     J^                            -------------^^\    Zdaj pa vže neče
bili znoreli.            C    ij=========j===|    V   biti ^^^^ 0(j_
A ravno zdaj-le je         M^^^^^^^^^^^^^^^H          ^ar Je za''e^ ^"J'Se
tako prazno in         I^^^^^^^^^^^^^^^^^H         nositi v šolo.
tiho v prodajalnici.         ^^^fSSm^BJH^^^^B              A Pepček? Ta
Zato pa sta Manica          ^Sct^^^^I        Tam -'e ljil še maj~
in Pepček prišla          ^'^'PBb^^^^^^^lH         ^en   kakor  bokal
va-tijo, da posku-               ^iL       w    «*^^^^^H         na mizi.  Na pro-
sita in pogledata          fcj                    JM^OlUBm           dajalno mizo se-
tudi onadva, kako        K|^k,     ^C^HII^^^HhI        veda ni niogcl še
se kupuje in pro-         |H|Bf ^k^^^^^^^H         položiti svojih ročic
daja.                     I^^^Kfl^^^^^^^^^H          kakor Manica-
Manica je vže         \^^^M&j$j&/jj^^^^^^^M         ^mel Je Pa veliko
vedela poprašati        (j^^^Bi^^^^^^^^^^^H         veselje,  drsati  se
časih:  ,,Kaj boste .      I^^^^^^^^^^^^^^H!         P° gladkeJ mizi-
dobrega,oče?" ali:         I^^^^^^^^^^^^^^^H            Toda kamen je
,,ta-le bo za vas!"         I^^^^^^^^^^^^^^^^H           mrzel in Pepeku
in podobne proda-         II^^^^^^^^^^^^^^^^H            Je z'ez'a ^as^
jalničarske besede.     (   ||^^^^^^^^^^^^^^^H]          srajčica na stran.
In s Tončetom sta %   l^^^^^^^^^^^^^^^^M   >   Zazeblo ga je in
vže poskušala        L^------                                  V^     vzkliknil je: maz,
časih, ko je bil                                                                      maz! (= mraz.
Grke ,,r" še ni mogel izgovarjati.)
Posebno veselje sta imela Manica in Pepček z novci. Le kako jih dobiti. Pač je klical časih Pepček materi: ,,Mama, kacek (= krajcar.) Toda oče takoj pristavi: ,,Kacka ne, Pepček, kacek ni lep." Na uho pa še pove materi: ,,Kadar iniajo otroci denarje, imajo kramarji semenj."
Toda zdaj ni nobenega v prodajalnici. Pepeek vže kliče Manici: nkacek!" Maoica ozre se okrog sebe, potem pa potegne hitro iz miznice krajcar in ga da Pepčku.
Oh, to je bilo veselje za Pepcka! Kar veselja se mu je žaril obrazek, tako slastno je stegnil ročieo po krajcarji.
Zdaj pa na delo!
Ob prodajalnej mizi je bila pripeta nabiralniea za družbo sv. Oirila in Metoda. Kdor je hotel in raogel, pa je spustil kak novčič v nabiralnico.
Pepček je imel posebno veselje s to nabiralnico. Tako prijetno se mu je zdelo spuščati krajcarje vanjo, ker je tako prijetno zazvenelo, kolikorkrat je priletel novSič na tla nabiralnice. Ko se je z oeetom časih poigraval na prodajalnej mizi, tedaj mu je rad oče privošeil to veselje.
A danes je bilo drugače. Manica pridvigne Pepčka na svoje naročje, da spusti iz miznice vzeti krajcar v nabiralnico. Le poglejte jo, kako težko ga drži! Pepček spušča polagoma krajear. Vže ga je izpustil iz ročice. A prehitro se mu je to zdelo. Zato brž potisne prstek (kazalec) v špranjo, karaor je izpustil novčiž. Mislil ga je še dohiteti.  Tako ga še vidite na sliki. —
Ali zdaj, oh, oh! Kako je jokal! Maniea ga vže ni mogla držati. Komaj izpusti Pepček krajcar v nabiralnico, vže ga izpnsti Manica iz rok. Prstek pa mu je obtieal v špranji. Uh, kako ga je zabolelo! Tako zelo joka in hiti k materi, kličoč: ,,buba, buba!"
Komaj se je dal utolažiti. Kaj menite, to je bila bolečina za Pepčka!
Oče pa reče: Prav ti je, zakaj pa sta vzela sama krajcar iz mizniee?
Seveda so te besede bolele le Manico, ki jo je oče ostro pokaral. Pepček je bil za to še premajhen.                                                                                 B.