MLADI PLANINEC PD 'LISCA' SEVNICA - KRŠKO št. 22 leto 1992 Lero LISCA 1992 Avgusta letos bo minilo 90 let, odkar je Blaž Jurko, nadurisom tržnega gospodarstva. Ali bomo naše planinske koče, gorske postojanke, planinske poti še lahko vzdrževali na takem nivoju, s takim delom? Pa vendar verjamem, da bomo tudi v teh časih s skupnimi močmi našli pravo pot, kajti 3/4 naše zemlje so gorate in hribovite. Ne smemo pozabiti, da je ta gorska prostranost eden izmed temeljev slovenskega življenja. Spoštovani planinci, želim vam, da na potepanjih v naravi najdete čim več drugačnosti, sprememb, prijetnih presenečenj, doživetij, spoznanj.... Predsednik PD Jože PRAH PLANINKA NOVINKA "Kdo gre v tabor v Vrata od 3. do B.julija?" Kar 51 prijavnic se je znašlo v rokah predsednika Jožeta Praha. Veselje, daje med mladimi tolikSno zanimanje za planine, je prevzelo vse, ki smo bili zadolženi za organizacijo tabora. Toda le nekaj dni kasneje nas je pretresla novica o vojni. Tabor v Vratih odpade! Čas je blažil rane in strah se je umikal upanju, da tabor vendarle bo. In tako smo se odioäli - tabor bo, malce drugačen, a bo. Prijavljene smo obvestili, da bomo taborili od 6. do 13.avgusta (torej samo 8 dni) in to ne pod šotori, ampAk v Domu pod Storžičeim. število prijavljenih se je zmanjšalo in le 34 otrok se je odločilo, da del počitnic preživi v gorah. V torek, 6.8.1991, je pred šolo v Sevnici vladal vrvež. Starejši planinci so veselo klepetali, mlajši pa poslušali Se zadnje nasvete staršev. Ob 9, uri smo težke nahii>tnike in spalne vreče zložili v spodnji del avtobusa, v zgornji del pa smo nesli le sladke stvari in pijačo. Na avtobusu so se porajala prva vprašanja: kakšne so sobe, kdo bo s kom spal, kaj pa ture... Na poti iz Tržiča do Doma pod Storžičem smo stiskali pesti, da bi voznik znal spretno premagati cestne ovire, kajti prav nikomur se ni ljubilo nositi težke prtljage. Vozniku je uspelo in ob 13.uri smo že bili pred domom. Najprej smo potešili lakoto s "kosilom od doma". Po ogledu sob smo vse udeležence razdelili po sobah. Zapodili smo se v spalnice, razložili garderobo, raziskali WC, jedilnico in okolico. Sledila je razvrstitev otrok v pet skupin, seznanitev z umikom in turami, ki pa so bile zaradi nezahtevnosti vsakodnevne. Skupine so dobile že prvo nalogo - izbrati svoje ime in izdelati znak. To delo smo morali prekiniti, ker nas je obiskal predsednik PD Storžič, Ivo Bergant. Seznanil nas je s krajem, Iqer smo preživeli sedem dni. In kako so potekali dnevi v taboru? Čas do kosila smo prebili na turah. Kaj pa naš prosti čas? Pred kočo je bila vegasta miza za namizni tenis in fantje so vsak dan pridno udarjali po žogici. Pod vodstvom Jožeta Pinoze smo izvedli tudi turnir za posameznike in sladko nagrado podelili Primožu Plazaiju. Balinanje so osvojila tudi dekleta, vendar pa so tekmovali le fantje. Zmagovalca: Damjan špec in Miran Podlipnik, "Razmigali" smo se Se ob metanju frizbija in igranju odbojke. Za nogomet pa žal nismo našli pravega prostora. Le kdo trdi, da mladi ne pojejo radi! Damjan, Mirai\ in Mi^a so brenkali KatjuSo, pa Goisko rožo. Sivo pot,. Tako 50 bili odlična spremljava pisani druSčini likovnikov, ki so ustvarjalno porabili skoraj dva zavitka papirja. Za Stei/ilne risbe smo podelili kar precq točk, najboljši pa so bili "Gojzerji". Pisali smo bolj malo, saj je to že diSalo po šoli. Raje smo sestavljali preproste rebuse in križanke. Vse umetnine smo lahko občudovali na oglasni deski. Na oglasni deski smo na veliko zapisovali tudi točke, ki so prikazovale urejenost oziroma neurejenost sob. Komisija (Mojca Jan, Uroš OSlovnik (kasneje ga je nadomestil Iztok Felicijan) in jaz) se je pobrudila in napisala celo opombe, tako da so si lahko vsi izboljšali število točk. Na koncu smo fKxlelili nagrade: Elki kavo, sobi St 4 čokolade in sobi št. 13 toaletni papir. Družabne igre - dvakrat za točke, enkrat le za dobro voljo, so pomenile: petje, prepoznavanje flore, reševanje rebusov in križank, potapljanje ladjic in seveda pravilno obuti planinski čevlji. V soboto, lO.avgusta, smo turo na Kališče odpovedali zaradi prevelike utrujenosti. Takrat so nas vodniki učili vozle in uporabo le-teh na vrvni ograji. Najhitreje narejeni vozli, ocenjeni tudi po Icvaliteti, so prinesli dodatne točke "CNN gobam". Ogromno točk si je ta skupina prislužila tudi na orientacijskem pohodu. Ne smemo pozabiti, kako so nas presenetili ljudje iz TV. Že prvi dan so nas pričakali na Planini Javomik, posneli intervju in kasneje, ko smo bili že doma, smo se lahko videli na televiziji. Alpinista Jelka in Mirko iz Kranja sta nas v četrtkovem večeru navduševala za plezanje v domačih in tujih stenah. Mojster na sto let starih kitarskih citrah, Marjan Beton, nam je v kar šestih urah pričaral svet ljudskih pesmi, številne evergreene pa sta mu pomagala zapeti prijateljica Jožica in oskrbnik koče, IjubljansW operni pevec. Ce bi hotel kdo postati čevljar, si je lahko vse o njihovem delu danes in nekoč ogledal v tržiškem čevljarskem in tekstilnem muzeju. Le vprašajte nas, kaj pomeni Peko. V Dovžanovi soteski smo iskali fosile in občudovali velika skalna Okna, Taborni ogenj je zagorel enkrat in takrat so gorela tudi lica in srca. Zadnji večer je zaradi dei^a ogenj odpadel, ni pa odpadel veseli zaključek. Predstavitev šaljivih točk vsake skupine, tekmovalne igre, podelitev nekaterih nagrad - vse to je bilo v jedilnici. In ko je za nekaj časa le nehalo padati, smo pred kočo še zarimžimžimali! Kaj pa krst? Zla tiste, ki smo zmogli, se je to zgodilo na Storžiču, za ostale pa pred domom. In najnaj skupina? Vse smo sešteli, nekaj odšteli, malce delili in nagrado podelili "Planinskim lego kockam". Vse, kar sem zapisala, je zapisano na video traku. Snemalec Drago nas je ujel na turah, pri balinanju, risanju, petju, ja, celo v sobe si je upal. Po smehu, ki se je širil ob gledanju posnetkov, lahko rečem, da smo bili vu dobri igralci In za konec Se ideje, ki sem jih ujela mimogrede: - pod šotori lahko dalj časa bediš; - iz šotora se da smukniti v drug šotor; - tam nt strašansko škripajočih stopnic; - oskrbnik bi se lahko kdaj pa kdaj tudi nasmehnil; - čez lastno kuhinjo je ni; - sami svoji gospodarji v Vratih, tu pa...; - ture navzgor v redu, toda zakaj nazaj po isti poti; - video - to je bilo nekaj za plus pet; - pesmarice Se nismo v celoti predelali; - doma nam bo dolgčas po prijateljih. In jaz kot začetnik lahko rečem, da je planinaijenje postalo moja nova simpatija. Jelka SLUKAN pedag.vodja v taboru mladih planicev DELO NAŠIH NAJMLAJŠIH Za "podmladek" naSega društva skrbijo prizadevni mentorji na osnovnih šolah Bianca, Boštanj, Krmelj, Sevnica in Tržišče. Na osnovni šoli v Sevnici navdušujeta mlade planice Ela Pavkovič in Marjana Dvojmoč, na Blanci Tončka Kozinc, v Tržišču Andreja Umek, v Boštanju Drago Alič in v Krmelju Milan Blatnik. Mentorji so najpomembnejši člen v verigi vzgojnoizobraževalnega procesa v planinski organizaciji, saj sta od njih odvisna razvoj in prihodnost gomiškega gibanja. Udeležence izleta seznanjajo s planinsko vzgojo, geografskimi, zgodovinskimi in naravoslovnimi značilnostmi, ustrezno opremo, hrano, pravilno in varno hojo ter obnašanjem v gorah in varstvom okolja. Osnovne šole so že precej izletov organizirale skupaj, saj v tem mentorji vidijo možnost pestrejšega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja mladih planincev. Osnovnošolci so na izletih in v taboru mladih planincev pod vodstvom mladinskih vodnikov v lanskem letu obiskali naslednje vrhove in planinske postojanke: Mrzlico, Kal, Mimo goro, Donačko goro, Pohorje, Lisco, Janče, Kamniško Bistrico, Brunk-Murnice-šent-janž, Slavnik, Storžič, Planino Javornik, Kriško goro. Veliko Poljano, šmohor. Na izletih je bilo poprečno 35 udeležencev. Poleg osvajanja vrhov so se udeležili dveh smučarskih izletov na Roido in Golte (0$ v Sevnici), nekateri pa so si ogledali tudi smučaiške prireditve v Kranjski gori in Planici (OS Boštanj). Mentorji so opozorili, da kljub temu, da je hoja najcenejša, brez uporabe vse dražjih prevoznih sredstev do izhodišč pohodov ne gre. Opazili so, da je bila v preteklem letu cena teh že ovira nekaterim otrokom za pogostejšo udeležbo na izletih. Društvo si je in si bo tudi v bodoče prizadevalo pokriti del storškov prevozov za naše najmlajše, saj se zaveda, da so to naši nasledniki, zato se moramo toliko bolj potruditi, da jim omogočimo spoznavanje z gorskim svetom. Poleg še tesnejšega sodelovanja med Mladinskim odsekom in mentorji po osnovnih šolah bomo slednjim zagotovili dodatno izpopolnjevanje in izobraževanje. Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je dala pobudo za ustanovitev ODBORA MENTORJEV PLANINSKE VZGOJE. Naše mentorje smo s pobudo seznanili, v upanju, da se bodo odzvali in pristopili k iniciativnemu odboru ter tako svoje bogate pedagoške izkušnje izmenjavali z mentorji ostalih šol po Sloveniji. V želji po dobrem sodelovanju tudi v bodoče, se vsem mentorjem iskreno zahvaljujemo! Jože PRAH KAKO POTEKA DELO V PLANINSKEM KROŽKU Na naši Soli deluje planinski krožek, katerega mentor je g.Karel Alič. Krožek šteje 36 članov. Pri kakšnem pohodu se nam pridružijo še planinci, ki so bili nekdaj člani našega krožka. Za predsednika smo si izbrali Tanjo Primožič. In kakšno je bilo naše delo v letu 1991? Že pozimi smo se napotili v Kranjsko goro, kjer smo si ogledali tekmovanje za Zlato lisico. Odpeljali smo se tudi v Planico na ogled svetovnega prvenstva v smučarskih skokih. Malo kasneje, ko je postalo bolj toplo, smo se povzpeli na Slavnik, od koder smo imeli čudovit razgled. Spomladi smo začeli s tečajem iz orientacije. Risali smo po raznih kartah ter s pomo(^o kompasa ugotavljali, v katero smer se je treba napotiti. Da bi pokazali naše znanje, smo se udeležili tekmovanja iz orientacije. Zasedli smo drugo mesto na medregijskem tekmovanju mladih planincev Posavja in Zasavja. Tekmovali smo na Jančal^, kjer je bilo tudi srečanje mladih planincev. Da bi še drugi videli, Iqe vse smo hodili, smo na Soli razstavili fotografije s pohodov. Tudi poleti nismo počivali. Udeležili smo se planinskega tabora. Tokrat nismo taborili pod šotori, temveč v koči pod Storžičem. Čeprav je bilo malo drugače, smo uživali med visokimi gorami. Prišla je jesen, najlepši čas za pohode. Osvojili smo še dve planinski točki. Najprej je bila naš cilj Mirna gora, potem pa smo se obrnili proti Rogatcu in osvojili Se Donačko goro. Pri vseh pohodih nam je bilo vreme zelo naklonjeno, zato smo še bolj uživali. V planine bomo hodili tudi v prihodnje zaradi naravnih lepot in vesele družbe. Polona Zupane Oš Boštanj ŠLI SMO NA NANOS - PRIŠLI SMO NA DONAČKO GORO V oktobru smo se pripravljali na izlet na Nanos. Nestrpno smo ga čakali in se veselili. Zvečer pred izletom nas je presenetila slaba vremenska napoved. Naslednje jutro smo se zbrali pred Solo. V smeri proti zahodu, kamor smo hoteli mi, je bilo temno od oblakov. Tisti, Id so poslušali qutraj vremensko napoved, so povedali, da se s Primorske bliža dež. Kaj zdaj? Ozirali smo se okoli sebe. Na vzhodni strani je Se svetlo. Pojdimo v to smer, samo domov ne! V(^nild so se odločili - Donačka gora. Odpeljali smo se Se po boStanjske planince. Dobre volje smo nadaljevali pot Ko smo stopili iz avtobusa, smo pot nadaljevali peS. Kar kmalu smo priSli do koče. Toda to ni bil Pred nami je bilo Se kar nekaj zelo strme poti. Zvedeli smo, da je tam zaSčiten gozd - pragozd. Nekateri so Se kar spraSevali, če bomo kmalu na Nanosu. Z vriia je bil zanimiv razgled, zlasti na c^lačno stran. Ker je močno pihalo, smo se kmalu odpravili v dolino. Med potjo smo nabirali kostanj in se ozirali nazaj proti koničastemu vri\u in si mislili: 'Saj je tudi ta gora podobna nosul* Ob povratku smo se ustavili Se na farmi jelenov. Tam gojijo tudi gobe. Vsak je dobil eno. V Atomski vasi smo si kupili sladoled. V bližini Sevnice so nam prišle naproti prve dežne kaplje. Ta dan smo lepo preživeli in upamo, da bo Se veliko takšnih. Na Nanos pa bomo Sli spomladi. Maruša, Anja, Kaja, Marjana OŠ "Savo Kladnik' Sevnica ■ •'"■j?. *, ' ''"-T' •i, i--- .^TT DELO KLUBA VODNIKOV V LETU 1991 V preteklem letu je bilo v dniStvu registriranih 9 planinskih vodnikov (PV) in 18 aktivnih mladinskih vodnikov (MV). Planinsko drufitvo je pod vodstvom planinskih in mladinskih vodnikov organiziralo in izvedlo 81 izletov, katerih se je udeležilo 958 ljubiteljev gora. Mladinski odsek je v poletnem času organiziral in izvedel dva tabora: tabor mladih planincev v kad pctd Storžičem in mladinsid tabor v Bovcu, v katerega sta bila vključena tudi kolesarjenje in rafting po reki Sod. Zaradi v^ne v Sloveniji ni bilo mogoče realizirati tabora starejSih planincev v Dolomitih. Izpopolnjevalnega tečaja za zimske razmere sta se udeležila 2 planinska vodnika, tečaja za letne razmere pa 19 planinskih vodnikov. V sklopu MeddruStvenega odbora je bilo spomladi organizirano srečanje vodnikov na LiscL štirje člani Mladinskega odseka so uspeSno opravili tečaj za mladinske vodnike, ki je bil orgatnbkan v BavSici. število izletov in udeležencev po posameznih mesedh: št izletov SL udelež. St izletov 8t udelež. JANUAR 8 83 JUUJ 5 39 FEBRUAR 3 27 AVGUST 13 172 MAREC 7 70 SEPTEMBER 6 64 APRIL 11 85 OKTOBER 4 146 MAJ 11 129 NOVEMBER 4 68 JUNIJ 7 51 DECEMBER 2 24 Tudi v prihodnjem letu bo ena od poglavitnih nalog kluba vodnikov realizacija izletov po zastavljenem programu in nadaljnje izobraževanje sedanjih in novih kadrov, kar naj bi omogočilo strokovno in varno hf^o organiziranih skupin. Vodja IQuba vodnikov Franc GRIČAR PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 1991 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ 1.Novoletni pohod na Lisco 15 MO 2.Kum 5 . KV e.Bohor 24 KV 12.Lisca 8 KV 19.Lisca - občni zbor MO MO 20.Rogla 26 KV.PS Jutranjka 27.Slap Peričnik - Vrata 5 MO Predavamje PŠ na Oš Bianca MO 10.Lisca 3 KV 24.Kope 20 KV.PS Jutranjka 24.Ratitovec 4 PS KrmelJ 3.Gore - Kopltnik 6 PS upokojenke 10.Janče 13 H lO.ll.Bohor - Lisca 4 KV ;6.Gore - Kopltnik 15 MO, OŠ 17.šmohor 15 MO, OŠ IT.Šmohor 10 KV 24,Boč 7 KV MO 7.Tolsti vrh 3 KV 7.Resevna 4 KV 13.GašperJeva koča-de1.akc i Ja 12 MO 14.Kum 5 KV 14.Čatež - StoJdraga 7 PS upokojenke 20.Kal, Mrzlica 15 MO, OŠ 26.BOČ 4 MO 27.izlet v neznano 24 MO 27.Po poteh o.LjubiJane T 1 PS upokojenke 28.Janče 4 PS Jutranjka L i sca-prvomaJsko srečanje MO B.Lovrenc -Lisca 8 KV 5.Bohor 6 KV 12.Lovrenc 2 KV 12.Dedna gora - Primož 4 KV 20.Žabjek 4 PS upokojenke 21.Češnjice 3 PS upokojenke 2S.Janče - orientacija 11 MO,OŠ 26.Janče - srečanje Z.plan. 80 MO,OŠ 26.Golica g PS Jutranjka 30.Stol 2 KV 1.2.Lisca - zaključek Plan.šole MO,OŠ 2.Golica 8 KV 2.Smohor - Kal 2 KV 9.Italija 5 KV lO.Porezen 6 PS JutranJka,KV 15.Kamniško sedlo 25 MO,OS OkrešelJ 5 MO JULIJ 14.IS.Mangart 20.-22.Stara Fuž i na-Vogar-P1.Jezero-Viševnlk-Sedmera J.-Komna-BohlnJ 21.Veliki Rogatec 23.Gore P letni na Jezero 15 4 4 12 4 KV PS Krme1J KV KV MO AVGUST 4.5.Slap Savica-Sedmera- Prehodavc1-P1.Dedno po1Je-P1.Jezero-Vogar-BohinJ 15 4.5.Češka koča 6 6.-13.Tabor mladih planincev Pl.Javornik,Tolsti vrh-Kriška gora, Tržič,Vel. Planjava,Storžič 50 10.-12.Triglav 23 17.Triglav 8 17.Ojstrica 3 17.18.Krvavc-Kočna-Jezer. 9 17.18.Kam.sed1o-P1anJava-Koroš ica 4 18.19.Vrata-Škrlatica-Kriški podi-Razor-Prisojnik 7 20.- 25.Mladinski tabor-Bovec Jerebica, Memgärt 20 23.24.Triglav 12 25.Mojstrovka 12 31.Lisca 3 PS KrmelJ PS KrmelJ M0,0Š PS KrmelJ MO KV KV KV PS KrmelJ MO KV KV PS upokojenke SEPTEMBER 4.Krvavec-Roblekov kot 4 4.Mojstrovka 4 7. Jatna - zakl.lučel^aborov 8. Kuni ~~ 1 9.Krnsko Jezero 11 14.15.Mangart 38 Kočna 6 PS upokojenke KV MO KV PS KrmelJ KV MO OKTOBER 12.Donačka gora 50 19.20.Lisca 11 26.Mirna gora 80 27.Po poteh Brežiške čete 5 M0,0Š KV M0,0Š PS upokojenke NOVEMBER 2.3.M^arkiran.ie p^evniškj, pl.poti, Lisca -del.akcija 9.Od Litije do Čateža 17 9.Od Litije do Čateža 5 30.1 z 1 e t_v neznegio— 20 Izlet v neznano 26 MO MO PS upokojenke MO KV DECEMBER 8.TisJe 26.Menina 12 PS upokojenke 12 MO KAKO ZDRUŽITI PRIJETNO s KORISTNIM ALI MLADINSKI TABOR - TOKRAT MALO DRUGAČE Sevnica je še globoko spala, ko se je skupina kolesarjev odpravila na prvi jutranji vlak proti Ljubljani, od tam pa do Jesenic. Dobro razpoloženim, rahlo vznemirjenim in polnim priCakovanj, nam je vožnja hitro minila. Odleglo nam je, ko so nas kolesa, kljub težavam pri transportu po železnici, čakala na postaji Jesenice. Zapustili smo zasmrajenö industrijsko mesto in skozi hladno megleno jutro zagonili naSim Julijcem naproti. Pogled se je odpiral na levi; gore so se nam razkazovale tiste in sveže kot jutro. Že je tu Mojstrma, Gozd Martuljek in Kranjska gora. Odoti Ljubljani, od tam pa do Jesenic. Dobro razpoloženim, rahlo vznesiiiifje-nim in polnim pričakovanj, nam je vožnja hitro minila. Odleglo nam je, ko so nas kolesa, kljub težavam pri transportu po železnici, čakala na postaji Jesenice. Zapustili smo zasmrajeno industrijsko mesto in skozi hladno megleno jutro zagonili našim Julijcem feaproti. Pogled se je odpiral na levi; gore so se nam razkazovale tiste in sveže kot jutro. Že je tu Mojstrana, Gozd Martuljek in Kranjska gora. Ode vsak zase vedel, da je naš glavni cilj za prvim ovinkom. Čestitali smo si, vsi zadovoljni, da smo brez težav premagali Vršič. Počitek in pivo sta bila zaslužena. Veter je v laseh in solze v očeh, ko brzimo skozi ostre ovinke mimo presenečenih kravin za gorsko cesto okornih avtomobilov. Enkratno! Pozdravili smo Juliusa Kugyja, si ogledali izvir Soče, vintgar Mlinarice in skozi Trento pozno popoldne prispeli v kamp ob Koritnici, kjer so nas že čakali prijatelji, ki se raje vozijo z jeklenimi konjički "na štiri kolesa". Naslednji dan smo izkoristili za spoznavanje okolice ter kopanje v Podsoti in tako ugotovili, da smo izbrali pravi kraj za potitnice. Tretji dan smo si ogledali trdnjavo v Kalužah, kjer smo se kolesarji lotili od ostalih, ki so se povzpeli na vrh Jerebice, in prekolesarili dolino Molžnice, si ogledali Log pod Mangartom in Bavšico. Zvečer so se nam z dvodnevno zamudo pridružili Se ostali prijatelji. Bili smo že kar prijetna druščina in tako je minil tudi večer ob ognju. Z mislijo na preživet dan, poln novih vtisov, in na vznemirljiv spust po Soči, ki smo ga komaj čakali, smo zaspali. Rafting je bil nova izkušnja. Dal nam je možnost, da doživimo Sočo drugače, neposredno, v vsej njeni moči in lepoti. Veslanje po neukročeni reki nas je zabavalo, pa tudi pošteno utrudilo. V soboto so tabor prvi zapustili trije najbolj zagrizeni kolesarji. Njihov cilj je bil Mangartsko sedlo. Dva sta srečno prispela, tretji pa ni imel sreče, saj se mu je zlomilo kolo. Za njimi smo z avtom prispeli na sedlo še ostali in v dveh skupinah po Italijanski in Slovenski smeri osvojili Mangart. Družabni večer se je končal prej kot običajno, kajti bili smo utrujeni, šest kolesarjev pa je naslednji dan "pričakovalo" še sto kilometrov (ovinkastih) cest Po okusnem zajtrku smo se odpravili proti zadnjim kilometrom, vzponom in spustom. Utrujene mišice nam niso delale težav, tako smo mimo Strmeča prigonili na Predel, se spustili do Rabeljskega jezera, brzeli mimo Trbiža v Rateče in v Krajnsko goro, kjer smo si z ostalimi udeleženci tabora - "avtomobilisti"- privoščili obilno kosilo, še slovo, Jesenice, in ko smo izstopili z vlaka na sevniški železniški postaji, je bila že noč. V želji videti in spoznati čim več, večkrat pozabimo, da se iz avtomobila pri sto kilometrih na uro vidi le malo. Drobce, ki sestavljajo ta čudoviti mozaik narave, vidijo le tisti, ki si vzamejo čas. In mi smo si ta čas vzeli. Bojana Helena FLORJANČIČ MAROLT NEZNANI PLAVAJOČI PREDMET (NPP) NA SOČI Bovec, 23.avgusta 91 - Ekskluzivno poročanje posebnega dopisnika iz doline Soče Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je danes na raftingu po Soči, ki postaja med Slovenci vse bolj priljubljen, priSlo do neljubega dogodka. Sprehajalci ob Soä so malo po 12.uri opazili rdečo kroglo, ki je z veliko hitrostjo .potovala po deroči reki. Nekaterim prisotnim je jem