-M .Primorski List“ izhaja vsaki 1., lo. in 20, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. V Gorici, dne 20. avgusta 1896. "Vredništvo in vpravništvo mu je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo O-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Krščanski socijalizem na Goriškem! i. „ Kranjsko herostratstvo11 in „politika-steeštvo“, kakor je vže nebrojnokrat blago-izvolila naša „Soča“ znamenjati politiko stranke I. slov. kat. shoda, se je jelo, hvala Bogu, razcvitati tudi na Goriškem. Kaj ne ? ! Nesrečni naši napredni Primorci, katerih je po štetji Sočinega vrednika celih 98% pod njegovim „palcemda so i oni in vže parkrat doživeli dan, ko so morali na svoje oči gledati »narodne razclirače“, na svoja ušesa poslušati „mamljive besede“ v katerih je bilo „povitega“ toliko „strupau ! Kar je pa najvažniše, je dejstvo, da se celo naš voditelj dr. Gregorčič ne strinja z Gabrščekom in njegovimi „Papenhajmaiji,‘ glede na novo mlado gibanje v kršč. soci-jalnem duhu ! Nevtajiljiva istina je namreč da g. vrednik A. G. je hotel na vsaki način in vže kali na šempeterskem shodu vdušiti in še zmiraj skuša zatreti napomi-nano gibanje, a veleučeni g. dr. A. Gregorčič je izjavil, da lahko delujemo vsporedno ! Iu le-ta moška beseda tako odličnega moža nam je odslej „zvezda vodnicada zapo-četo delo nadaljujemo, da vstrajamo! In tukaj se osmelimo, da trdimo, da tista izjava veleuč. g. dr izvestno temelji v prepričanji, da je neizorane narod-no-gospodarske ledine še prav v izobilji, oračev pa mnogo premalo ! Pač vsekako drugačna sodba, kakor pa ona nekaterih modrih glav na šempeter-skem shodu, kateri so orače, ki so se drage volje in brezplačno ponujali, da tudi oni poprimejo za pljug krščansko-narodne pro-svete, z nečuvenimi psovkami podili z krščansko-narodne „njiveu ! Da ne govorim o „skromni“ pameti g. Perocija, katera je takrat tako ogorčena vsklikavala, češ: „kaj pa je tebe, kršč. so-cijalni shod, treba bilo?!" Pa poslušajmo, kaj mu je ta skromna pamet še nadalje rekla. „Čemu“, tako ga je vprašala, „čemu je treba pri nas goriš-kih Slovencih še-le govoriti o kršč socijal-nih načrtih ko imaino in točno vršimo edino pravi kršč.-socijalni program ?“ Haha ! Vi ga imate ? Kje pa je ? Imenujte nam sejo društva „Slogeu, kjer ste o njem razpravljali in sklepali, pokažite nam štev. „Sočew ali „Prlmorca“, kjer ga objavili, navedite nam javen shod, kjer ste ga ljudstvu razlagali ?! Mi pač vemo in to tudi hvalimo, da ste pisali o posameznih gospodarskih vprašanjih ali o kakem načelnem — podrobno izvedenem ali pa celo krščanslco-gospodar-skem načrtu ni bilo v Vašem taboril dos’ej ni duha ni sluha ! Ali razumete morda besede „imeti kršč.-gospodarski program" tako, da ga imate spisanega in skrbno skri- tega doma v kaki omari? Človek bi skoraj mislil, da je tako, če se spomni „strupa“, pred katerim je svaril ,,Primorec*. Veste kaj, naša „naduta“, „napihhje-na“ samozavest nam pravi in povem Vam na štiri oči, da so se prisrčni Vaši „zaup-ni“ Kranjci (alias: kranjski liberalci) bolj modro in finejše izrezali iz ravno take zadrege, kedar so se kar naravnost izpričevali, da si še niso mogli vkrasti toliko časa. da bi bili izdelali svoj „narodno-gospodar-ski načrt 1“ — Da ste posnemali tudi v le-tem njih taktiko, pa se ne bi bili tako strašno osmešili !!! Pa kaj to, če se ima ali ne ima kršč.-gospodarski načrt, poglavitna stvar je ta, da se ga vrši in to se godi po mnenju g. Perocija oziroma njegovega pokrovitelja A. Gabrščeka vže davno na Goriškem. Evo njegovih dokazov ! . . 1. V Gorici so vstanovili delavsko podporno društvo; 2. posojilnico; 3. priporočajo bolj imovitiin občinam lastne posojilnice ; 4. smilje se trgovsko in obrtno društvo ; 5. so vstanovili tri otroške vrte in 8-razredno šolo; 6. obrtno šolo za rokodelske učence ; 7. višjo šolo za deklice . . Mi pravimo in tako bomo govorili do zadnjega diha, če nas Bog prej ne zapusti: kar je dobro, ostane dobro, kar je slabo, ostane slabo, naj je ima na sebi prijatelj ali nasprotnik Zato mi še na misel ne pride, da ne bi srčno rad priznal velike važuosti in koristi vseh od g. Perocija o-menjenih naprav od prve do zadnje! Ali vrnimo se h krščanskemu socijalizmu. Vse te vstanove in namere, katere je g. P. navedel kot dokaz, da se pri nas vže davno izvršuje krščanski socijalizem, so dobre, koristne, hvalevredne. Pa so res tudi posledica in izraz kršč.-socijalne misli ? Ali v njih res odseva poglavitna ideja (misel) kr-ščanskega-narodnega gospodarstva, njegovo bistvo, po katerem se razlikuje od vsakega druzega gospodarskega, naziranja ? Kedor to trdi, njemu rečem v obraz, da razume o krščanskem gospodarstvu toliko, kolikor moj podplat! Vse te naprave od 1. pa do 7. bi lahko zagovarjal sam oče „liberalnega“ gospodarstva Adam Smith, točke 1, 2, 4, je pa z vso unemo in velikim uspehom priporočal in razširjal sam Schulze-Delitzsch, katerega pa menda vsakdo ne bode prišteval h krščanskim „ekonomom“ ! Naravnost in neposredno vplivajo na gospodarsko življenje mirodovo le točke 1—4. Iu vse te naprave slone na načelu samopomoči, katera je pristno liberalna iznajdba! Ko so namreč liberalci in tukaj govorim samo o „liberalcihu na gospodarskem polju, izkusili, da iz neomejene prostosti glede na kupčijo, obrt, delo, katero prostost so začetkoma tako navdu- šeno oznanjali, izvira za gospodarsko šibkejše — ubožniše toliko neizmernega zla, so jeli premišljevati, kako bi šibkim bilo odpomoči. Prejšnjih postavnih ter krščanskih družabnih oblik (stalni kmečki domovi, prisilne obrtne zadruge, postave proti oderuštvu), ki so jih bili liberalci zdrobili, seveda niso hoteli vnovič uvesti. Našli so drugo pot! Postava, zakon, država naj se nič ne gane, niti naj ne poseže se svojo pestjo mej gospodarski boj, kateri bijejo za obstanek delavski stanovi s kapitalisti in v posamnih stanovih zopet močnejši sč šibkejšimi. Rekli so, kateri se hote oteti gospodarskega pogina, naj se združe, če v hočejo, pa na svojo roko in prostovoljno. Če bo kaj zdalo, prav, če pa ne, naj država mirno gleda, kako bodo močnejši denarniši hrustali in sužili slabejše, nemaniče. „Laisser faire laisser passer" ! Sicer pa, kader se gre za namnožitev denarja, naj poneha Bog, pravica, poštenje in državna oblast. Tako je nastala tista raznolična vrsta gospodarskih društev in zadrug, katere se kot mali brodovi bore z grozečimi va'ovi kapitalistične povodnji, katere ne bodo rešile človeške družbe, kar lahko vsakdo spozna, kedor odpre oči in pogleda okoli sebe. Kaj vidimo dandanes, ko vže komič izza par desetletji vlada v postavodajstvu napominano liberalno načelo o popolni prostosti močnejših proti šibkejšim? Miljoue trpečih bratov katerih prepadeni obrazi molče vpijejo, da odkar svet stoji ni bilo osodepolniše zmote od tega liberalnega načela! Vendar pa misel združiti šibkejše, da postanejo kos moč-' nejčim je zdrava misel, kot taka drobec kršč.-socijalnega načrta nikakor pa ne cel kršč.-socijalni načrt! Krščanski socijalisti, njim na čelu slavni Avstrijec Vogelsang, pravijo : „Dan-današnji gospodarski liberalizem je strl vse družabne oblike, ki so imele namen brzdati posamnike in njih sebičnost v občo korist! Vsled tega se je vnel boj vseh proti vsem, v katerem morajo poginiti šibkejši, ubož-niši in žalibog tudi pošteniši. Ta boj je grešen — nenraven, strup za človeško družbo. In ta strup je vže tako razrahljal vezi mej posameznimi stanovi človeške družbe, da proti njemu ne pomaga nobeno sredstvo sloneče na načelu prostovoljnega združevanja in samopomoči. Da se korenito od-pomore vsem zlom, je treba temeljite prev-strojbe vse človeške družbe po načelih krščanske ljubezni in pravice. Da se pa taka prevstrojba izvede tudi proti upirajoči se sebičnosti in krivici, v to je treba zunanje sile, ki brezpogojno okloni krivično voljo posameznika pravični volji človeške družbe. Tako zunanjo silo pa ima danes samo država. Torej še enkrat: Jedro krščanskega so- cijalizmn oziroma kršč.-socijalnega ■programa je temeljita preustrojba vsega družabnega reda po načelih krščanske ljubezni in pravice, izvedena potom državne oblasti. (Zatiralci socijalne demokracije na Slovenskem. II. Pa kako ste vže rekli, gospod A.. G., kako bi se imenovala ta-le Vaša priloga „Primorcu* ? . . . . „Delavec", ste rekli, „Delavec“ ? . . . . Hm! — To je naravno, da se priloga za delavce zove B Delavec". Vendar, glejte, kako človeka včasih zapelje domišljija ! — Pred nekaj leti se je pri nas snoval list za priprosto ljudstvo ; ime mu je imtlo biti „Primorski List“. Pa vže ta namera sama je imela na „Sočo“ čudovit učinek : nepričakovano hitro je povila sinka, katerega so krstili za „Piimorca“. In sinko je lastel v modrosti in velikosti in v milosti pred Bogom in pred ljudmi — nekaj ča>a živ dokaz, da ni vedno pravična prislovica: jabelko ne pade daleč od debla! Toda popolnoma tudi „Primorec“ ni mogel zatajiti kivi, ki se mu pretaka po žilah in zlasti povodom šeinpeterskejra shoda se je nenadoma pokazal izurjenega laž-njivca in obrekovalca: člo vek je res moral misliti, da je bila fantalina dotle golo hinavstvo, ko je o priliki tako bruinnc vzdihoval in oči proti nebu zavijal. — Torej za „ Pri morskim Listom11 „Pri-morec“, za socijalno-demokratičnim .Delavcem"—.Delavec4 „v zmislu krščanskih so-cijalistov dunajskih1*, seveda ! In kakor je šlo mnogo vode, namenjene »Primorskemu Listu11, na kolo „Primorca“, šlo bi je mnogo, po drugih vže napeljane na socijalno demokratičnega „Delavca“, na kolo rSočine-ga“ vnuka „Pelavca“ ! Tako bi človek sodil, če bi ne vedel, da vrednik rSoče“ še poznal ni socijalno-demokratičnega .Delavca11, dokler ga ni nekdo izmej ted ijnih njegovih pristašev na shodu v Sr.. Petru zmagovito v zrak dvignil ! — Vi pa ste vkljub vsemu v re3nici pr voboritelj krščanskega socijalizma na Goriškem, gospod A. G., kajti „Sočina“ stranka izvaja 'že leta krščahsko-socijalni program, vsakako pa ste Vi sami, gospod A. G, vže davno proglasili .načrt*, kako mislile pričeti organizacijo pod krščansko-socijalni m pra-porjem" . . . .! Gospod A. G, ali ne bi hoteli povedati, kje ste proglasili ta načrt in kako, da zamašiva enkrat usta vsem klevetnikom ? Ker. glejte, po krutem naključju je o Vaših zaslugah za proglasitev krščarsko-soci-jalnena načrta dozdaj samo znano, da ste vrgli v koš načrt, kateri so Vam poslali v objavo ljubljanski krščanski socijalisti, znano je samo, da ste v „Primorcu“ in v „-Sočiu vže naprej z blatom ometali ravno te krščanske socijaliste, ko so hoteli svoj načrt ljudstvu neposredno razložiti na shodu v St. Petru, znano je naposled samo, da ste bili na čelu ljudem, ki so s predrznim nasiljem zaprtčili razpravo o krščansko-socijalnem načrtu, ter navdušeno psovali krščanske socijaliste — izdajalce domovine!! Kmetijsko vprašanje. Skrb za delavske stanove biti mora prva dolžnost vsakega krščanskega domoljuba. Da pa položaj kmetovalcev med delavskimi stanovi ni najsijajniši, spoznati mora trezen opazovatelj. Treba združenih ' moči, krepkega dela, da se kmet reši pogina. . . Pojasnjevali smo vže, kolike koristi da so razne gospodarske zadruge posebno za revnejšega posestnika. Govorili smo zadnjič posebno z ozirom na razmere vinorodnih krajev naše dežele. Mnogo se da storiti, kar je neizmerne važnosti za kmečki stan. Res da bi bil početek težaven, ker bi morali v gospodarski organizaciji še-le ledino orati, toda znoja in boja ne smemo se strašiti. Začetek je težak. Povdarjali smo vže, da bi morali sami z našimi vini stopiti v svet. Mesto židovskih prekupcev prodajati bi moral pridelovalec sam pristno blago. Imovi-tejšim in razumnejšim gospodarjem je to lažje, ker pridelujejo mnogo vina, ter so več ali manj v zvezi z vnanjim svetom. Toda malo bi bilo pomagano malemu posestniku. Mali posestnik ostane pri starem. Svoj pridelek bi moral kakor popreje prodajati prekupcem, ki spravljajo dobiček. Da se našim vinom pribori ime, ter tudi malim posestnikom pomaga, treba je združenja. Vveljaviti treba zopet kr. ščansko ljubezen, da se bogatin in revež združita v celoskupnost, ter eden druzega podpirata. Le tem potom je vspeli zagotovljen, ako se vsi posestniki združijo v vinarsko zadrugo. Česar sedaj pojedini posestniki ne zmorejo radi pomanjkljivih sredstev, z združenimi močmi doseže zadruga. V tako zadrugo vsak član prinese poleg delavne moči tudi nekoliko premoženja. Tako si zadruga pridobi potrebno glavnico, ali pa vdobi vsaj kredit, da more, potem delovati. I11 ravno to je veliKe važnosti. Posameznik morebiti prav malo premore, a vsi združeni razpolagajo s večjo svoto, s katero more zadruga delovati. Taka zadruga, kakor smo omenjali, naročuje za umuo vinarstvo potrebne stvari, nadzoruje pridelovanje in izdelovanje vin, podučuje po svojih organih v raznih strokah. Ker razpolaga s denarjem, svojim članom lahko pomaga v gmotnih stiskah, povračilo lahko sprejema v vinskem pridelku. Koliko nesrečnih bi rešila oderuških rok. Glavno delo pa je v prodajanju vinskega pridelka zadružnikov. Ker razpolaga z. veliko množino raznih, zanesljivo pristnih vin, l.ihko stopi v zvezo z raznimi tvrdkami, katerim oddaja vino neposredno, izključivži vse posredovalce in mešetarje. Dobiček, ki je izginil v lijih žepih, ostane odslej zadrugi. Vinarska zadruga pa se polagoma vedno bolj razvija. S časom lahko po nekaterih večjih mestih otvori zaloge, v katerih bi se naša vina pristna prodajala Ta podjetja bi pri izborni kakovosti naših vin gotovo vspevala, ter donašala gotov dobi ček. Tem načinom zabijemo dober vir našim nasprotnikom, mnogo pa koristimo ubogemu kmetovalcu. Dobiček namreč, ki ga ima zadruga, pripade vsem članom, ne pa samo nekaterim. Pa tudi moralno vpliva zadruga na ljudstvo. Ko namreč kmetovalec uvidi, da 'ma dobro blago še veljavo, ter na svoj pridelek proda za pošteno ceno, lotil se bode tem piidneje dela, ter se trudil v napredku in umnem gospodarstvu. K sklepu opozarjamo na blagonosno delovanje isterske vinarske zadruge, ki jo je osnoval neumorni dr. Laginja. Ta zadruga je vže mnogo koristila vbogemu ister-skemu trpinu. Rešila ga je italijanskih sleparjev, odjemlje mu vino za pošteno ceno, ter mu pomaga z podukom in gmotno. Zadruga ima vže po raznih mestih svoje za loge ki izvrstno vspevajo Na pražki razstavi je razstavila istrska vina. Smelo trdimo, (ia je ravno ta zadruga priborila v svetu veljavo isterskim vinom, zato kličemo našim rojakom : „Pojdite in storite tudi vi tako !u Politični pregled. Notranje dežele. Na Kranjskem bodo mesto umrlega posl. Kluna ‘29. semptembra volili novega poslanca. Na Koroškem so Slovenci in katoliški Nemci združeni izdali volilni oklic.rUpanje do zmage je v kmečkih občinah. Štajerski Slovenci se kaj živahno pripravljajo na volitve v deželni zbor. Na Nižje Avstrijskem v kmečkih občinah in večini mest glede deželnozborskih volitev židovskim liberalcem poje smrtni zvonček. Boj med Čehi in Nemci na Češkem je vedno hujši. Čehi so pripravljeni žrtvo- vati vse v obrambo svojih koristi v mešanih krajih, Nemci pa hodijo tožit in prosil na namestništvo. Hrvatske opozicijonalne stranke so se združile glede prihodnjih volitev. Hrvatski sabor je dovolil 100.000 gld. za hrvatski oddelek na milenijski razstavi, toda ta svota se je prekoračila za celih 400.000 gld. Toliko morajo Hrvatje plačali za lastno sramoto. Proti ogerski kat. stranki vlada deluje z vsemi močmi. Prepovedi, grožnje, zavijanje, podkupovanje, vojaštvo, vse ji pride prav, da bi le zatrla gibanje kat. stranke. Pač lepa je ogerska svoboda ! Vnanje države. V Vratislavi se snideta naš in nemški cesar z ruskim čarom. O samem vremena se pač ne bodo razgovarjali. Bolgarski ministri odstopajo drug za drugim. V Bolgarijo pa se iz Rusije vračajo častniki, ki so pred 10 letni pobegnili. Odpadniku verskemu še naposled odpade ljudstvo. Italijanski kraljevič je te dni prišel na Cetinje snubit izvoljeno nevesto. Naj-brže ne more nikjer dobiti neveste ! Laški listi zopet veliko pisarijo o novi vojski v Abesiniji. Menelik si je v ioozemlja naročil mnogo orožja. Mogoče se Lahom vže tresejo hlače ! — Baratieri je vpokojen. Republikanski Francozi veselja poskakujejo da jih obišče ruski samodržec. Vže sedaj prosijo po listih, naj bi tedaj ljudje ne kričali. „Živila republika." Se ne rojenemu otroku ruskega cara hočejo po dariti krasno zibelko. Otrok ruskega cara v republikanski zibelki ! Brrr! Dopisi. Iz goriške okolice. Na „ Sveto Gorou po odpustke! O sloveči, najimenitnejši božji poti na Goriškem, o „Sv. Gori" se je v slovenskem jeziku vže mnogo pisalo in zato menimo, da je njena zgodovina precej dobra znana v Slovencih. Slavo „Sv. Gore“ je posebno širila po Sloveniji naša dična „družba sv. Mohorja11, ki je izdala Volčičevo : „Ziv-ljenje Device Marije in sv. Jožefa", koder pisatelj v VIII. snopiču štr. 184. proslavlja jako poljudno svetogorsko božjo pot. Tudi pokojni preč. g. Červ, bivši svetogorski spovednik, pozneje bogoslovniški špiritual v Gorici, je opisal precej obsežno zgodovino „Sv. Gore11, katero si lahko prisvojijo Slovenci za malo novcev na „Sv. Gori", iz katere zajmejo še natačnejše, kakor iz Volčiča svetogorsko povestnico. Iz tega razloga • menimo, da bi bilo odveč obširneje opisovati zgodovino .Sv. Gore1*. Namen tem vrsticam je le vabiti pobožne Slovenec po odpustke na' „Sv. Goro". Lansko leto so šešteli na „Sv. Gori" 46.000 romarjev, letos do prvih dni t. m. krog 10 000. Ni pa čudo da se je pobožnim Slovencem tako priljubila „Sy. Gora", kajti dobro je preskrbljena za romarje v dušnih in telesnih potrebah. V dušnih, ker na „Sv. Gori“ so stalno trije spoved-uiki, kateri postrežejo romarjem vsak dan ob slehernej uri. K večim praznikom, ko iščejo številnejši romarji duševne vtelie pri M. B., prihitijo tudi okoličanski duhovniki trem svetogorskim na pomoč, tak> da je — po pravici trdimo — dobro preskrbljeno na .Sv! Gori" za duševne potrebe romarjev. Res je sicer, da časih svetogorski in okoličanski duhovniki ne zmorejo dela, a zato menda svetuje vže previdnost romarjem spovedati se doma, ali morda, kje po poti, da se jim ni treba vračati nespovedanim z božje poti. — Tudi v telesnih potrebah je za romarje dobro preskrbljeno. Cesta na strmo „Sv. Goro“ je z goriške strani precej zložna. S vozom se je lahkotno peljati naravnost pred cerkev. Romarjem-pešcem so malo pod „Sv. Goro" prav lično speljane, pod sedanjim vodstvom prav ukusno popravljene, stopnice skoro do pokopališča. Tik cerkve je prostorna hiša, bivSi samostan oo. Frančiškanov, katera nu li božje potnikom proti primernej odškodnini ležišče za prenočevanje. Na .Sveti G >ri" sti dve gostilni, g. Makaroviča in g. cerkov- ilika, ki obe postrežeti romarjem nepredrago z dobrimi jedmi in pijačami. S kratka : Na „Sv. Gori“ ima romar, bodi kateregakoli stanu, vsako ugodnost, kar močno vabi pobožne, romarje po obilne odpustke, katere so podelili papeži tej znamenitej božjej poti. Slovenci, ki vtegnete, ne zamudite prilike, obiskujte pridno „Sv. Goro“. Pomnite dobro : „Kdor pičlo seje, bo pičlo žel“. Delajte za svojo dušo, dokler imate časa in prilike. Marija bo Vaša dolžnica. Torej še jedenkrat: Na „Sv. Goro“ po odpustke! Od nekod. Pravico do „gšefta“ in dobička hoče imeti g. Gabršček za se in za svoje pristaše; če pa bi si kak slovenski trgovec ali obrtnik pomagal na noge, a noče trobiti v njegov rog, takoj ga začne obirati v Soči. Gospod Gabršček je tako predrzen, da je to očitanje nam zapisal v poslednji „Soči“. Dokaza ni navedel nobenega, ker ga ne ve. To je le njegovo navadno podtikanje in novo hujskanje slovenskih trgovcev in obrtnikov proti nam. Mi pa imamo stotero dokazov, da je gospod Gabršček res tak mojster, kakor smo zapisali zgoraj. Pomislimo le, kako vedno iskreno je gospod Gabršček priporočal »Prvo goriško tiskarno1* Obizzijevo, dokler je imel v nji svoj tiskarski stroj in je — „mislil“ iia njo. Kako je 011 takrat hvalil gospod m. Obizzija kakor dobrega narodnjaka in rotil Slovence, da morajo le njemu dajati tiskati. Ko pa je g. Gabršček videl, da mu „gšeft“ ne kaže, začel je z gosp. m. Obiz-zijem — prepir, in napravil je lastno tiskarno. Kaj je potem g. Gabršček vse pisaril zoper Obizzija! — Pred mu je bil Obizzi mož, poštenjak, dober Slovenec in njegova tiskarna vzorna itd. Ko pa je Gabršček dobil svojo tiskarno, ni imel več toliko moštva, da 'bi bil pustil Obizzija v miru. ampak obiral ga neprenehoma tako, da se je vže vsakemu poštenjaku gabilo. Takošnega krulioborstva res še nismo videli, razven Gabrščekovega proti Obizziju. Prav tako je besnil, kakor da ima le 011 sam mej Slovenci pravico do tiskarne. Poglejmo drugi zgled — kako namreč plačuje g. Gabršček narodnega trgovca v Gorici, g. Likarja, kateremu ima lep del svoje sedanjosti zahvaliti. Kaj ne splete vse, da bi ga uničil, samo zato, ker mu ni hotel biti orodje in ne trobi v njegov rog. Po čim diši pa to, da je g. Gabršček prešlo zimo predlagal goriškim tiskarjem, naj se obvežejo, da niličj ne sprejme tiskarskih naročil ne od g. Likarja ne od g. Je-retiča. Na ta način je hotel Gabršček poleg Obizzija uničevati tudi Likarja in Je-retiča. Dobro nam je znano, kako uničevalno je postopal g. Gabršček proti g. Makucu, ko je^ bil začel izdelovati kis. Potem, ko je bil Gabršček s svojo nepremišljeno pisavo v „Soči“ Makuca in druge spravil iz Podgorske papirnice, ni mogel Makuc za svojo obrt dobiti niti majhnega posojila iz slov. ljudske posojilnice ker ni trobil v „Sočin“ rog. Znano je tudi, kako je Gabršček takoj po šempeterskem shodu pretil slovenskemu obrtniku, z besedami: „Le glejte komu bodete prodajali “. . Goriški trgovci in obrtniki ne bodo mogli nikoli pozabiti, kako silno uničevalno je Gabršček pisal o njih pred par leti v „Edinosti“ in kako škodljivo za nje je vsak svoj spis o trgovini in obrtniji v „Soči“ ostrupil, samo zato, ker ne trobijo v njegov rog . Za kaj drugega se bori g. Gabršček proti nam, nego zato. ker ne trobimo v njegov rog iu ker izdajamo list, da ne more 011 sam — ,,soliti“ kakor bi hotel. Skratka, težko je še dobiti politično zavednega in delavnega moža na Goriškem, katerega bi „Soča“ ne bila še obirala, ako ne trobi v njeni rog. Ni ga še lista „Soče“ iz g. Gabrščekove roke, da bi ne bil poln napadov, podtikanj in hujskarij proti tistim, ki mu nečejo biti — »orodje*1, za njegov „gšeft“. Za danes toliko, gospod Gabršček! Če pa bo Vas še srbelo — pa še — „popra-skamo“. Iz Bukovega. Prosim, vsprejmite naslednje vrstice v vaš cenjeni list: Pred tremi meseci prišel je domov na Bukovo neki delavec, ki je bil blizo 15 let v svetu, kjer se je nabral pogubnih naukov. Hotel je namreč na Bukovem vstanoviti socijalno-demokratično društvo, ter menil, da v 14 dneh nabere dovolj udov za shod. Njegovo delovanje pa vender ni imelo vspeha. Vže blizo tri mesece je doma, pa še nima nobenega pristaša. Taki omahljivci, hvala Bogu, še nismo, da bi se dali vsakemu posvetnjaku, brezvercu preslepiti. Takih naukov, kakoršne ta mož razširja še nismo slišali v naših hribih. Vendar mislim, da je pri nas vse prizadevanje brezvspešno, ker imamo tako unetega dušna pastirja, ki nas z gorečo besedo podučuje v verskih resnicah in krščanskem nauku. Naš gospod pa ni samo dober dušni pastir, marveč tudi izvrsten gospodar. Ni še popolnoma leto dni med nami, pa smo vže cerkev ozaljšali z novim tlakom, napravili mnogo potrebue cerkvene obleke, ter tudi v farovžu popravili mnogo potrebnega. Bog daj, da bi blagi gospod še mnogo let ostali med nami, to bi bilo naše največje veselje. Iz Kanala. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista ste vzeli v misel naše poštne zadeve, ter vprašali: kako to, da vkljub starešinstvenemu sklepu imamo še veduo poštni pečat „Canale“ ? To uganjko je prav lahko rešiti. Prvič je naš gosp. župan c. k. poštar. Drugič je pri nas vže stara, od poprejšnjega gospoda župana vpeljana, navada, da starešinstvo sklepe dela, županstvo jih pa ne izvršuje. Nij čudo! Saj je večina naših prvakov tega mnenja, daje župan odgovoren za svoje delovanje samo višjim oblastnijam ne pa starešinstvu. Večina pa je dan današnji nedotakljiva, nezmotljiva, najbolj modra in kaj vem še. Sploh bi se dalo o tej stvari veliko govoriti, pa pustimo to. V ravno isti številki Vašega lista ste omenili tudi smrt in pogreb r. c. k. adjunkta gosp. Franovich-a. Pogreb je bil za Kanal res veličasten, vendar dve reči pravemu katoličanu pri tem nisti mogli ugajati. Pred duhovščino so šle (v tako imenovanem „Giin-semarsch“-u) v belo oblečena dekleta držeča v rokah od raznih stranij podarjene vence. O tej navadi piše nek katoliški pisatelj: »Sentimentalnemu človeka je v tolažbo, ako zamore za drag denar vkupiti krasnih vencev in je položiti na mrtvaški oder. Moliti, sv. maše naročiti, sv. obhajila darovati, miloščino deliti za pokojnika; na to se take sentimentalne duše ne spomnijo* in na drugem mestu pravi : „To navado mrtvaških vencev je cerkvena oblast v poslednjih letih, kot iz paganstva izvirajočo in od cerkvenih očetov ožigosano razvado, zavrgla ; rimska kongregacija, različne cerkvene sinode in posamezni škofije so jo pa popolnoma prepovedali. “ Drugo, kar se je pri tem pogrebu vsakemu čudno zdelo, je bil velik razloček med liturgičnem in neliturgičnem petjem. Med sv. mašo z azisteuco je edm pevec za orgijami note pobiral, po sv. maši je pa v cerkvi in pri pokopališču zapel močan pevski zbor dve nagrobnici povsem izvrstno. Vprašamo kaj je bolj važno in potrebno liturgično ali izvanliturgično petje? Gotovo prvo. Liturgično petje je od svete katoliške cerkve zapovedano; nagrobnice so le „moda“. — Ali bi ne mogli tisti pevci, kteri so nagrobnico tako krasno peli, se naučiti ene poštene t j. cerkvene, recimo koralne, mrtvaške maše, da bi jo ob takih priložnostih peli ‘? Tiste pa, ki imajo pri tem koj govoriti, prosimo, da bi to opomnjo sine ira et studio v poštev vzeli. Iz gor. (Dalje) „Soča“ je oživela v vihrastih časih. Vže v prvem začetku služila je strankarskim namenom. Njeni vred-niki so se kaj radi izogibljali načelom, ke-tera ločujejo in na obeh straneh boritelje jedinijo, ogrevajo in do največih žrtev, do I mučeništva, tirajo. Previdno so ž njo jadrali med neizogibljivo Scilo in Karibdo. V glavnih točkah življenja igrali so pogo-stoma vlogo noža, ki na oba kraja reže. To je bilo opazovati zlasti potem, ko je „Soča“ postala edini list na Goriškem. Držala se je večkrat nemškega izreka: „Auch dem Teufel muss man eine Kerze anziinden“. Ko je sprejel Sočino vredništvo mladi doktor sv. pisma, veleuč. g. dr. Ant. Gregorčič (pred 14 leti), obetali smo si boljših časov v domovini. Poroštvo nam sta dajala nadarjenost in spretno pero novega vrednika. Začetkom up tudi ni varal. Posebno nam je bilo všeč, da se je lotil novi vrednik živahnega življenja z vstanovitvijo novega „(Podpornega“) društva v Gorici, za katerega prospeh je skerbel kakor za punčico svojega očesa. Dobro je namreč vedel, da tako društvo bo nekako ognjišče vsega javnega življenja pri nas. Tudi je poskrbel, da je prevzel pokroviteljstvo tega društva prevzv. knez in nadškof. (Tu med oklepi naj povem, da za časa Gregorčičevega začetnega vrednikovanja ni bilo podobe nesrečnega slov. samomorilca Dr. Lavriča v društveni sobi, kamor se je pozneje prikradla. Kakšen kontrast ; na eni in isti steni visi tabla, ki priča o visokem pokroviteljstvu, in podoba znanega nesrečneža !) Poleg velikega truda in napora pri novem vredništvu, ki je trajalo celih sedem let, zapaziti je bila še zmirom neka neodločnost v glavnih vprašanjih. Poleti 1889 je pa prišel na „krmilo“ goriškega javnega življenja g. Andrej Gabršček, bivši učitelj v gorah, od koder je do takrat „bogato“ zalagal slov. liberalne liste. Dn6 26. juiija istega leta prinesla je njegoya „Soča“ ta-le stavek: „Razen načel, za katera se baje bojujejo naši vrli junaki, naj bi imeli vedno tudi vspeh in nasledke pred očmi, kij ti po teh se ceni politika11. Te besede je citiral veleučeni g. Ant. dr. Mahnič v svojem vrlem „Rimskem Katoliku* 1. 1889 kot geslo pod naslovom razpravi „ Politika vspeha in nasledkov pa Slovenci.1* Tu govori in razklada sam takole : „Ta stavek res je nad vse znamenljiv za tiste baže politiko na Slovenskem, ka-keršno zastopa „Soča“ in sorodni listi. Ne zdi se pa na prvi videz tako hudo, kar piše goriški tednik. Ne smemo pač prevzeti majhnega sicer, a vender tolikokrat odločivnega „tudi“. „Soča'‘ opomina Slovence črno na belem :„naj bi imeli razen načel, vedno tudi vspeh in nasledke pred očmi.1* Ji bomo li pjtemtakem očitali, da izključuje iz politike načela ? ! I11 vender je tako ! Poslušajmo! O čem pa prav za prav govori „Soča*‘ v navedenem mestu? O boji, ki se vže nekaj let, sem bije, in ki se je posebno za časa zadnjih deželnozborskih volitev razunel mej »Slovencem' iu »Slovenskim Narodom11. Ta boj je pač za. načela; in sicer načela, ki se mej seboj izključujejo. In ta boj „Soča“ obžaluje, Slovencem odsvetuje. Obžaljuje, odsvetuje ? ! ? Ne le to, ampak naša ..Soča* boriteljem na obeh straneh še cel6 prav verjeti noče, ko trdijo, da jim je resno za načela. Pravi namreč: „za katera se bajt bojujejo**! Ne le to, ampak „Sočin“ „baje“ izraža nadalje, da politiki slovenski-konser-vativni in liberalni — so sploh prepričani, da ,,načela*4 so v politiki brez pomena ; in dasi se tudi zdaj zarad njih napadajo in kavsajo, je to le bolj slučajno — ali rekel bi za kratek čas — ter nima svojega vzroka v prepričanji. Niti so konservativci prepričani o neobhodni potrebi katoliških načel v politiki, niti liberalci o njih liberalizmu ! „Soča** se marveč popolnoma zvesta svojemu breznačelnostnemu programu — nad konservativce in liberalce vspnž na više^ breznačelnostno stališče, s katerega )omilovavno zr6 na čete bojujočih, i te i one ironično nazivajoč „vrle junake.14 To je tedaj tisto više, breznačelnostno stališče v politiki. Le zato, ker se je »Soči** zdelo, da je s& svojo željo po brez-načelnem miru preveč zašla na levo, vtaknila je brž kot zagozdo vmes „tudi“ ; ta ima nekako prekriti radikalno željo in stvari dati cel6 krščansko lice, češ, na prvem mestu so načela, 2?a drugem vspeh. Ta „tudiu bi po vsej pravici zvali nekak „Besch\vich-tigungs — tudi". . . . S6 svojim „tudi“ bala se je, da je spet vže preveč vkrenila na desno, zatorej doda koj strašansko trditev, vsled katere „se politika ceni po vspehu in p6 nasledkih“! Tukaj še le se je v past vlovila, navzlic vsej prekanjenosti. Pri tej trditvi ostanemo. S temi besedami namreč goriški tednik ("»Soča") nikakor ne konštatuje zgodovinske resnice, češ, dandanes se (žalibog) politika navadno ceni po vspehu in nasledkih, ampak pri vsej svoji breznačelnosti izgovarja načelo, kateremu prisoja objektivno veljavo, praktično načelo, katero podaje slovenskim politikom v vodilo. Pustimo zdaj „Sočo“, naj hodi svojo pot; zgodovina bo kdaj pričala, kako daleč je prišla1*. Tako je pisal Dr. Mahnič, ta „prerok“, vže pred sedmimi leti o „Soči“ in njeni prihodnosti. Kakor znano, jeseni 1.1889, postarala se je „Soča“ in .postala je „škrba pa blebetava baba". Mladi Gabršček, nova raz-kava metla, vstanoyil je „Novo Sočo", kateri je bila na poti „Soča“, pred kratkim časom še od njega vredovana. Kakor je bil strastno za njo zavzet prej, tak& je postal njen strasten sovražnik poznej. Kakor jež — lisico — jo je pregnal. To je bila vže druga politična metamorfoza Gabršče-kova. (V drugič se je prelevil). Vender so se mu cedile sline po imenu in naslovu umrle „Soče“, ker hotel je imeti letos slovesno petindvajsetletnico Sočinega obstanka. Tak6 mu je tedaj prav prišla zapuščina vničene „stare blebetulje* ! Prosit! naj mu tekne! (Dalje). Kaj novega po Slovenskem. Na Kranjskem. — V št. Vidu pri Zatičini so sklicali shod volilcev. — Na Brdu je silen vihar napravil mnogo škode. — V Selcih pri Postojni je utonil dveletni otrok. — V Selcih je udarila strela v hišo. — Št. Janž obiskala je huda nevihta s točo. — V Lužah je 19 letno dekle umorilo novorojeno dete. — Pouk o slamnikarstvu se bode vršil po zimi v raznih občinah kamniškega okraja. — V Leskovcu je gorelo. — V Ljubljani so obhajali duhovne vaje za delavke tamošnjih tovaren. — Vstrelila se je poštna odpraviteljica v Trojanah. — V Vranji Peči je v jednem tednu dvakrat pobila toča. — Pri Sv. Gregorja se je utrgal oblak. — V Radečah padla je neka stara ženica z lestve, ter ostala na mestu mrtva. — V Žilcah nad Cirknico pobila je toča. — V Šmarju na dolenjski železnici bi bila kmalu trčila tovarni in o-sobni vlak. V skrajnem času preprečili so nesrečo. — V Bizoviku so otroci zažgali kozolec. Na Štajerskem. — V Stranicah so hudobneži smrtno porezali mladeniča Kosa. — Poljedelski minister grof Ledebur obiskal je Maribor in Celje. — V Št. Lovrencu na Dravskem polju je strela udarila v zvonik. — V Mariboru bodo od 29 sept. do 2. okt. obhajali škofijsko sinodo. — 12. avgusta priromalo je okoli 1U00 štajerskih Slovencev v Marijino Celje k Materi Božji. — Na Zidanem mostu padla je 74-letna ženica raz lestvico, ter obležala mrtva. — 15. avg. vršila se je v Brežicah velikanska pevska slavnost. — V Celju se je ustrelil vojak Zorko. — V Št. Pavlu v Sav. dolini izvolili so v starešinstvo same nemškutarje. — Strela je udarila v kozolec J. Janežiča v Trnem. — V šmarskem okraju pobila je toča. — V Poličanah razširijo šolo v štirirazreinico. Na Koroškem. — Celovška trgovinska zbornica noče poslati nobenega zastopnika v Budimpešto. — Blizu Malniče je kamen pobil ženo dr. Blodnica. -- Nadvojvoda Ferdinand Este je dospel na svoje levotišče v Lollingu — Novo bolnišnico v Celovcu bodo blagoslovili dne 30. t. m. — Preč. g. prošt Lovro Serajnik v Tinjah je obhajal jedeninšestdesetletnico svojega ma- šuištva. — V Malem Št. Vidu so nalivi naredili mnogo škode. — V Pogrčah je okr. glavarstvo radi „živinske kuge“ prepovedalo shod kat. slov. društva. U <1 v c