LETO I. ŠT. 42 / TRST, GORICA M mm A 1 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, V - R CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996 NAŠA SKUPNOST PRED VOLITVAMI V SLOVENIJI Tretje parlamentarne volitve v Sloveniji po uvedbi večstrankarskega ustroja bodo izrednega pomena za celo vrsto nerazrešenih vprašanj v mladi slovenski državi. Bližnje pokrajinske volitve na Tržaškem, zlasti pa nedoumljivo huda afera Tržaške kreditne banke z nepregledno krizo, ki jo prinaša, kot tudi dejstvo, da lep del naših ljudi ne vidi več televizijskih sporedov iz Slovenije, pa so privedli do tega, da v zamejstvu tokrat ni tako velikega zanimanja za volitve v matični državi kot prejšnja leta. Od političnega razvoja v Sloveniji pa je v marsičem odvisen tudi naš položaj, zato nas morajo politični premiki še kako zanimati. Nekatere stvari si od prihodnjega državnega zbora in nove vlade lahko tudi upravičeno pričakujemo, ne glede na volilne izide posameznih strank, saj morajo biti odnosi narodni in državniški. V prvi vrsti si želimo, da bi naša domovina uspešno in pravično napredovala na duhovnem in gospodarskem področju, saj je ugledna matica močna opora vsaki manjšini. Pri bližanju Evropski zvezi, zlasti pa v stikih z Italijo, naj bi prevladala volja po prijateljskem sodelovanju, brez podrejanj, a tudi ob jasnem upoštevanju vloge manjšin ter neizpolnjenih meddržavnih in ustavnih obveznosti, ki jih ima Republika Italija do naše narodnostne skupnosti. Tudi pri teh stikih bi morala imeti manjšina vlogo subjekta, ki lahko pove svoje mnenje in da svoje predloge. Brez ureditve naših temeljnih odprtih vprašanj očitno ni iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Tako Slovence v matici kot v zamejstvu pa čaka nikoli dokončno uresničena zahteva po ustvarjanju skupnega slovenskega prostora na vseh življenjskih področjih. Čeprav danes ni več političnih in policijskih ovir za vsestranski pretok, je zavest o skupni poveza nosti tudi v krogih, ki so na različnih ravneh odgovorni za razvoj našega naroda, pogosto šibka. Potrebna pa je tudi enakopravnost, saj diskriminacije starega režima glede odnosov z manjšino in znotraj manjšine še niso bile povsod presežene. "Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije" -odobril jo je državni zbor 27. junija letos - jasno nakazuje obveznosti slovenskih državnih organov. V nastopajoči zakonodajni dobi bo treba uresničiti marsikatero zamisel iz pomembnega dokumenta, saj med drugim zahteva naslednje novosti: - ustanovitev posvetovalnega telesa matičnih in zamejskih predstavnikov pri vladi, - oblikovanje posebnega delovnega telesa za problematiko zamejstva v državnem zboru, /STRAN 2 IVO IEVNIKAR AMERIŠKE VOLITVE CLINTON IN SPET CUNTON MIRO OPPELT Bill Clinton bo popeljal Združene države Amerike v tretje tisočletje. Večina ameriškega volilnega zbora je v torek, 5. novembra, glasovala za kandidata demokratske stranke in dosedanjega predsednika Clintona. Le-ta je bil potrjen za nadaljnjo štiriletno mandatno dobo. Američani so se kljub nekaterim dvomom ob izteku kampanje izrekli za ohranitev sedanjega položaja in zakaj ne bi, saj so vsi gospodarski pokazatelji ob sklepu prvega Clintonovega mandata pozitivni. Inflacija je pod tremi odstotki, gospodarski vzpon vrednotijo za dva odstotka in pol, raven brezposelnosti je padla na 5,2%. Clinton je znal prevzeti glavne točke republikanskega programa. Postavil se je v sredino, sicer za ceno odstopanja na socialnem področju, a ne do tolikšne mere, da bi si odtujil podpore liberalnih sil v ameriškem smislu. Prvi predsednik in sočasno predsedniški kandidat po letu 1945 ni bil prisiljen se soočati z nevarnostjo vojnih groženj ali recesije. V spremenjenem svetu je izbral edino možno pot elastičnega prilagajanja. Ob odsotnosti kakršne koli nove svetovne vizije in v pričakovanju oblikovanja novega vodstva za usmerjanje in upravljanje svetovne bodočnosti, je izbral postmoderno kombiniranje med levico in desnico. Prožnost postaja politična vrlina v svetu brez ideološkega kompasa. Mednarodni okvir ni imel nobenega vpliva na volilno izbiro. Usoda sveta pa je dejansko odvisna od ameriškega pristopa. Ameriški pt dsednik bo imel sedaj štiri leta c\isa tudi za oblikovanje trdnejše zunanje politične vizije ob izteku bipolarizma in oblikovanju pristanka ameriški svetovni hegemoniji ob vstopu v tretje tisočletje. Italijanska emisijska banka (Banca d'ltalia) torej odločno vztraja na stališču, da je treba Tržaško kreditno banko likvidirati. Na srečanju s podpredsednikom deželne vlade Dejanom in odbornikom Lepre-jem so njeni predstavniki izjavili, da sanacija TKB ne prihaja v poštev in da je treba denarni zavod kratkomalo likvidirati. Zastopnika deželne vlade sta se torej vrnila z obiska v Rimu z jasnim namigom: predsednik Cecotti naj kratkomalo potrdi predlog o-srednjega denarnega zavoda o likvidaciji še do pred kratkim osrednjega slovenskega denarnega zavoda v Italiji. V Rimu so bili te dni tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti in se srečali s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Fassinom. Ta je glede krize TKB ponovil to, kar je bil že povedal ob obisku v Trstu, češ da ima celotna zadeva finančne in ne politične razsežnosti. Kljub temu pa je bil na srečanju govor o možnosti sanacije TKB, pri če- TKB PROTI DOKONČNEMU RAZPLETU mer naj bi sodeloval konzorcij slovenskih in hrvaških bank, poleg seveda italijanskih. Menda se bodo še ta teden v Zagrebu srečali predstavniki zainteresiranih denarnih zavodov iz obeh držav. Medtem tržaški italijanski dnevnik še dalje posveča največjo pozornost krizi TKB. Objavil je dolge odlomke iz obširnega poročila, ki ga je o stanju tega nekoč slovenskega denarnega zavoda sestavilo specializirano podjetje iz Milana. Iz tega poročila je jasno razvidno, zakaj in kako je prišlo do zloma banke. Ob pisanju tega dnevnika se vprašamo: Ali ne bi bilo bolje, če bi poročilo milanskega specializiranega podjetja tisku, predvsem slovenskemu, posredoval, kdor ga je bil naročil, to je zadnji u-pravni svet TKB, oziroma njegov predsednik? PISMO SSO Potres, ki je z zaprtjem Tržaške kreditne banke prizadel deželo Furlanijo-Julijsko krajino in še posebej gospodarsko, socialno in politično življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, se verižno širi in zajema katastrofalne dimenzije. Ob tej nesreči, ki se pridružuje že tako in tako težki gospodarski, socialni in politični situaciji na tem obmejnem področju prav v trenutku, ko so nas izboljšani odnosi med Italijo in Slovenijo začeli navdajati z upanjem, da se bodo udejanjila večdesetletna pričakovanja in obetavne perspektive novih časov, se obračamo na vas z živim gorečim upanjem za največjo zavzetost, da bi sad londonskega memoranduma iz leta 1954 -----------STRAN 2 STALIŠČE SSk: DEŽELNI ODBOR NAJ ZAVRNE LIKVIDACIJO! Zastopstvo Slovenske skupnosti, v katerem so bili deželni predsednik Marjan Terpin, deželni tajnik Martin Brecelj in član tržaškega pokrajinskega vodstva Anton Gašperšič, je bilo na obisku v Rimu, da bi pri predstavnikih italijanske vlade poseglo proti načrtovani prisilni likvidaciji Tržaške kreditne banke. Predstavnike SSk je najprej sprejel podtajnik na zakladnem ministrstvu Roberto Pin-za, ki je na ministrstvu pristojen za bančni sektor. Nato se je zastopstvo SSk kot avtonomna delegacija udeležilo srečanja, ki sta ga imela podtajnika na zunanjem ministrstvu Piero Fassino ter na zakladnem ministrstvu Giorgio Mac-ciotta (pristojen za proračun) še s petimi manjšinskimi komponentami in sen. Darkom Bratino v poslanski zbornici. ----------STRAN 2 Sergij Pahor PRODI UJET V ZANKO intervju DAVID SLOBEC I DEŽELA ZA LIKVIDACIJO TKB I Deželna vlada Furlanije-Julij- I ske krajine je na seji 5.1.in. sprejela predloBanke Italije, naj se TKIi likvidira. Zaman so torej bila prizadevanja predstavnikov naše manjšine, da bi deželna vlada predlog emisijske banke zavrnila in se izrekla za sanacijo TKB. JP SOS ZAIRE! Ivanka Uršič PREMRLOV ZBORNIK Janez Dolenc KRVAVEČI PREČRTANI PAPIR (1) VOLITVE NA TRŽAŠKEM Jurij Paljk VOLITVE V POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET Renato Podbersič ml. MED SLOVENSKIMI ROJAKI V ARGENTINI Marjan Drobež VIPAVSKI GLAS O PRETEKLOSTI IN LJUDEH AT V NABREŽINI 5. KAMNARSKA RAZSTAVA Erik Dolhar ZMAGOSLAVJE SLOVENSKIH VRST 2 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 199(> RESOLUCIJA SVET OKROG NAS PRODI UJET V ZANKO SERGIJ PAHOR Italijansko politično prizorišče vsak dan preseneča z novimi aferami in polemikami, izjavami in pojasnili k izjavam, ker vsakdo, ki hoče kaj povedati, skrbi predvsem, da ga ne bi napačno razumeli. Zdelo se je, da se je z nastopom "oljke" to spremenilo in da bodo ljudje z vrha končno osvojili govorico, ki bo dostopna večini državljanov ali vsaj volivcev. Od začetka je tako tudi res bilo, toda kmalu so se začela pogojevanja komunistov in takoj zatem tudi iskanje zasilnih izhodov. Jasno je, da bo Komunistična prenova ob vsaki priložnosti še naprej izsiljevala vlado, kar jeza DAlemo na dolgo roko nesprejemljivo. Jemlje mu ugled in mu spodkopava zaupanje delovnih množic ter ga potiska vse bolj na sredino. Bertinotti ima seveda ves interes, da na levi ostane sam v obrambi interesov delavcev, kar bi mu zagotovilo njihove simpatije in glasove. Vsaj kar zadeva ustavne reforme, za katere so zaradi Severne lige vsi prepričani, da so neodložljive (čeprav nihče ne misli iskreno), je DAlema začel iskati kompromis z desnico. To pa bi lahko pomenilo prvi korak k stopnjevanju popuščanja v smeri Berlusconija in Pinija. Lahko si predstavljamo, kako je bilo pri srcu Prodiju, ko je slišal govoriti o nevarnosti novih volitev. Prodi namreč igra vse svoje možnosti v lej vladi in v tej koaliciji, če zgreši to priložnost, je s politiko zaključil. Zato je tudi s tako gotovostjo na začetku zatrjeval, da bo ta vlada trajala pet let. Res je, da je takrat še računal, da ne bo tako težko dogovarjati se s komunisti, ker tudi ni vedel, kaj ga čaka z državnimi financami. Zadolženost države je tako velika in razpoložljivih sredstev tako malo, da vlada nima nikakega manevrskega prostora, da bi na en ali drug način vsaj ublažila pritisk brezposelnih. Bertinotti brani socialno državo in zavrača pokojninsko reformo, Berlusconi pa kriči, da se vlada rešu je z novimi davki. Prodi je u jet v to zanko, iz katere se ne bo rešil, saj se že obnaša kot vlada, ki ne more računati na resnično večino v parlamentu. SSk PO SAMOSTOJNI POTI S 1. STRANI NAŠA SKUPNOST... - imenovanje ministra brez listnice za sodelovanje s slovenskimi manjšinami, - sprejetje zakona o načinu in obsegu finančne podpore manjšinskim organizacijam, - osnovanje posebnega sklada za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami. V dokumentu najdemo še druga pereča vprašanja (vidnost televizije iz Slovenije, priznanje diplom itd.), druga nam dodaja izkustvo, tako da si lahko od novoizvoljenih poslancev in prihodnje vlade le želimo, da bi uspešno delali. S 1. STRANI PISMO SSO rešili pred polomom in preprečili, da bi hude posledice neodgovornega upravljanja bančnega zavoda paralizirale do konca gospodarsko in socialno življenje naše skupnosti in izničile sadove trdih naporov in prizadevanj številnih generacij. PREDSEDNIK MARIJA FEREETIČ Pismo so prejeli ministrski predsednik Prodi, predsednik dežele F-Jk Cecotti, zakladni minister Ciampi, podtajnik Fassino, guverner Banke Italije Fazio. V četrtek, 31. oktobra, se je zbral deželni svet SSk na izredni seji v Nabrežini. Na dnevnem redu je imel eno samo točko, in sicer dramatično krizo Tržaške kreditne banke. Sejo je vodil predsednik Marjan Terpin, uvodno poročilo pa je imel tajnik Martin Brecelj. Po dolgi in poglobljeni razpravi je deželni svet soglasno odobril naslednjo resolucijo: "Deželni svet SSk, zbran 31. oktobra 1996 na izredni seji v Nabrežini, potem ko je poslušal razčlenjeno poročilo deželnega tajnika Martina Breclja o dramatični krizi Tržaške kreditne banke in po- S 1. STRANI STALIŠČE SSk: DEŽELNI ODBOR NAJ ZAVRNE... Na obeh srečanjih je Slovenska skupnost nastopila proti likvidaciji TKB, da bi se čimbolj omejila že tako in tako ogromna socialna, gospodarska in moralna škoda v Trstu in širokem zaledju, ter za ohranitev banke slovenske manjšine, v skladu z londonskim memorandumom. Vladni predstavniki pa so na obeh srečanjih poudarili, da je stanje TKB obupno, da so bile zagrešene malverzacije in celo kriminalna dejanja in da se zato zdi likvidacija neizbežna. Kljub temu bodo položaj še naprej skrbno preučevali. Predstavniki Slovenske skupnosti so po srečanju s Fassinom in Macciotto dejali, da so kljub dolgim in prijaznim izvajanjem odnesli vtis, da pri rimski vladi ni prave politične volje, da bi se vprašanje, pa čeprav je še tako težavno, rešilo. Zato bo zdaj izrednega pomena sicer neobvezujoče mnenje, ki ga mora dati o predlogu za likvidacijo deželna vlada. Slovenska skupnost pričakuje, da bo deželni odbor, tudi spričo svoje sestave, odločno zavrnil likvidacijo in tako prisilil osredn je oblasti k dodatnemu razmisleku in ukrepanju. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 53 3 177 FAX 0481 / 536978 3 4 I 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA|ATEL|: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR, DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1 949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIII - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647491 CENA OGLASOV: PO DOCOVORU tem ko je poglobljeno pretresel razne vidike tega hudega finančnega, moralnega in političnega škandala, ki posredno ali neposredno prizadeva vso slovensko manjšino v Italiji, - izraža solidarnost z vsemi, ki so pri aferi po krivem prizadeti, še zlasti pa z uslužbenci banke, investitorji, u-porabniki ter s slovenskimi ustanovami in organizacijami; - ugotavlja, da gre za zgodovinski polom tiste manjšinske politike, ki podreja pravice in koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ideološkim, finančnim in drugim interesom; - odobrava dosedanje ravnanje deželnega tajništva SSk v zvezi s krizo TKB in še posebej njegovo zadržanje na sestanku začasnega skupnega zastopstva Slovencev v Italiji 28. oktobra 1996 v Trstu; - poudarja, da bo SSk odslej nastopala s samostojnimi pobudami na vseh ravneh, dokler se celotna zadeva ne razčisti v poglavitnih moralnih in političnih aspektih ter odgovornostih, in potrjuje zahtevo po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu Slovencev v Italiji; - obvezuje deželno tajništvo SSk, da nadaljuje z vsemi možnimi pobudami, da bi se kolikor mogoče omejila škoda ter še posebej da bi se preprečila likvidacija banke, ki bi imela katastrofalne posledice na gospodarskem in socialnem področju." IZMIŠLJENO (ALI ZLONAMERNO) POROČANJE IN TV Tržaški italijanski dnevnik II Piccolo je nedavno objavil na tržiški strani in pod vidnim naslovom na šestih stolpcih članek "Telemonfalcone di-venta slo vena?', ki ga je podpisal neki "clas.". Ne bi o tem pisali, če ne bi bil v pisanje samo vpleten tudi naš list. Naj tu le kratko povzamemo jedro članka. Gre namreč za glasove, po katerih naj bi zasebno televizijsko postajo iz Tržiča Telemonfalcone prodali, kupili pa naj bi jo Slovenci. Za vse to naj bi vlada v Ljubljani (kot izhaja iz vidnega podnaslova) zagotovila 900 milijonov lir. V sam projekt naj bi bila po piscu članka vpletena tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij. Osnovno jedro tako zamišljene postaje naj bi predstavljale strukture Novega glasa. Za poročila pa bi sodelovale postaje Telechiara iz Padove in TV 3 v Sloveniji. Poleg k \a pa še dodaja, da je vsota, ki jo namenja za načrt slovenska vlada, ista kot tista, ki jo je namenila leta 1995 za Novi glas. Ne bomo se tu spuščali v podrobne analize in komentarje okrog teh vesti. Že same po sebi izgledajo bolj fantastične kot realne. Vmes pripisuje našemu tedniku namene, ki jih gotovo nima. Njegove strukture tudi niso take, da bi omogočale postavitev in oskrbo neke televizijske postaje z informativno oz. novinarsko službo. Prav tako so iz trte izviti podatki o finančni podpori, ki naj bi jo Novi glas prejel lani od vlade v Ljubljani. Alarmistične novice so navadno za nekatera javna občila hvaležno gradivo. Resni informatorji pa bi morali verjetno prej preveriti, ali so po- ročila, ki jih nudijo svojim bralcem, verodostojna ali ne. V nasprotnem primeru le sami izgubijo na resnosti, vsekakor pa tudi ne koristijo duhu konstruktivnega sodelovanja in sožitja tako na meji kot med tu živečima narodoma. - UREDNIŠTVO ITALIJANSKA MANJŠINA NA HRVAŠKEM Predstavnika hrvaške in italijanske vlade sta v Zagrebu podpisala sporazum o varstvu italijanske narodne manjšine na ozemlju EHrvaške. Gre za varstvo italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji ter na Kvarnerskih otokih. Tržaški italijanski dnevnik, ki temu dogodku posveča veliko pažnjo, predvsem poudarja, da je Flrvatska sprejela zahtevo Italije, naj bo Unija Italijanov uradna zastopnica celotne italijanske manjšine. To naj bi bil po mnenju dnevnika tudi nauk Sloveniji. UMRL JOŽE SMOLE V starosti 69 let je v Ljubljani umrl slovenski časnikar, diplomat in politik Jože Smole. V zamejstvu smo ga predvsem poznali, ko je bil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva. Konec osemdesetih let je v Sloveniji "zaslovel", ko je po televiziji in radiu prvič po vojni voščil božične praznike. Do tedaj Božič uradno ni obstajal! Nekaj časa je bil Titov osebni tajnik, nato pa veleposlanik v Tokiu in Moskvi. Bil je tudi član prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. NAŠE SOŽALJE Po daljši bolezni je 6. t.m. umrl Josip Gruden, trgovec v Devinu. Star je bil 70 let. Vdovi gospe Lidiji in sinu Ivanu izrekamo globoko občuteno sožalje. REŠIJO NAS LAHKO LE ČIMPREJŠNJE VOLITVE JANEZ POVSE V času, ko se pred našimi očmi dobesedno rušijo temelji in stavba povojnega manjšinskega obdobja, je mogoče še kaj rešiti edino s čimprejšnjimi demokratičnimi volitvami. Vse bolj je na dlani predpostavka, da bomo v manjšini izgubljali toliko časa, dokler ne bomo vzpostavili svoje narodnostne skupnosti kot ene same in nedeljive celote. Manjšino kot nedeljivo celoto oziroma povezano vsoto političnih različnosti pa lahko vzpostavijo le demokratične volitve. Seveda imajo za manjšino, kot je naša, namreč še vedno usodno obremenjeno z notranjo razcepljenostjo, demokratične volitve dosti bolj kot politični, predvsem človeški prizvok in pomen. Volitve te vrste najprej ukinjajo notranjo razcepljenost, toda to sploh še ni vse. Same po sebi uveljavljajo popolno politično in predvsem človeško enakovrednost vseh političnih različnosti in življenjskih izkušenj ter jih povezujejo okrog istega omizja, pod isto streho. Uveljavitev vsesplošne enakovrednosti je posebej važna zato, ker je povojno obdobje s svojo ideološko miselnostjo prekomerno povzdignilo le del manjšinske stvarnosti, medtem ko je preostali del manjšinske stvarnosti proglasilo za manjvrednega ali celo nevrednega. Uveljavitev vsesplošne enakovrednosti do kraja utemeljuje manjšino kot celoto, kot prostor, v katerem ima ista narodnostna skupnost isto u-sodo, iste dobrine, iste težave ter vse svoje zadeve ureja skupno. Na ta način se tudi ukine popolna nejasnost, do kod sploh sega manjšina in kje se pravzaprav nahaja. Naj je manjšina še tako maloštevilna, njena moč je v dejstvu, da prepoznava svoja obzorja in ve, kje je njeno središče in do kam meri njen obseg. Na ta način postane v sebi prepoznaven mehanizem, ki lahko deluje povezano in skladno. Na ta način šele lahko manjšina postane sam svoj gospodar, vzpostavlja plodno sodelovanje z večinskim in mati- čnim narodom in ne nazadnje z Evropo, ki naravnost zahteva polnokrvno delovanje narodov oziroma narodnostnih skupnosti. Zaradi tega ni slučaj, da je bila Evropa tista, ki je s svojim notranjim in zunanjim odpiranjem nalomila povojno manjšinsko organiziranost. Slednja se v svojem prej vplivnejšem delu žal ni hotela prilagoditi novemu času in njegovim zakonitostim. Prav nastajanje nove Evrope je spodmaknilo prepričanje, ki je hotelo vzdrževati presežene povojne razmere še na-j prej, po možnosti v nedogled. Demokratične volitve so v tem trenutku za našo celotno manjšino uresničitveno dejanje, ki je edini dovolj učinkovit odgovor zahtevam novega časa. Le volitve bodo lahko zaustavile propadanje dobrin, ki se nočejo porazdeliti med celotno manjšino. Kar namreč ne bo pripadlo celotni manjšini, bo propadlo in obratno, kar bo pripadlo celotni manjšini, bo obstalo. Potruditi se torej velja, da bi razsodno in za vse koristno načelo čimprej obveljalo ter odstranilo vsakršno možnost škodljivega vztrajanja v miselnosti prejšnjega obdobja. AKTUALNO 50 LET NAŠE PRISILNE IZOLACIJE INTERVJU / DAVID SLOBEC GOSPODARSTVO NAJ BO LOČENO OD POLITIKE DRAGO STOKA Ni moj namen, da bi v tem trenutku analiziral vse, kar se je dogodilo in se še dogaja okrog Tržaške kreditne banke. Vsa zadeva je tako boleča za vsakega Slovenca v zamejstvu, posebej seveda za tržaškega Slovenca, da je vsaj zame nujno, da prepustimo še nekaj časa, da se tako določene stvari dokončno definirajo in se lahko potem na podlagi točnih analiz potegnejo dokončni zaključki v zvezi z afero oz. škandalom ali še najbolje rečeno: tragedijo, ki je zajela našo osrednjo bančno ustanovo v Trstu. Rad bi se pa tu zaustavil pri dveh okolnostih, ki me resnično bolijo kot Slovenca in človeka. Nimam delnic in jih nisem nikdar imel v TKB, pa tudi tekočega računa ne, zato bo moja beseda lahko, vsaj upam, objektivnejša od tistih, ki so pri tej aferi direktno prizadeti. Najprej gre za reakcijo krogov, levičarskih krogov seveda, ki so doslej imeli monopol nad TKB in posredno prek nje skoro nad vsem slovenskim gospodarskim svetom. Mi ni jasno, zakaj tako živčno reagirajo na razna stališča s tem v zvezi s strani SSk, SSO in drugih svobodno mislečih ljudi. Očitati, da so te kritike na račun 40-letne oblasti določenih krogov nad TKB neumestne, škodljive za vso našo skupnost, da je to mrhovinarsko in hijensko početje itd., je resnično žaljivo za vse Slovence v Italiji! Kdo bi se danes veselil nad tako našo bančno in ekonomsko tragedijo, nad takim bankrotom, kateremu ni para v vsej naši predvojni in povojni zgodovini! Ko je med obema vojnama marsikatera naša kmetija šla "na boben", se je lahko ob tem veselil le škodoželjni in hudobni sosed, s katerim je bil prizadeti morda na smrt skregan! Da bi se danes tiste politične in kulturne sile, ki niso bile ves čas po vojni direktno soudeležene pri vodstvu TKB, ker jih pač levi tabor enostavno ni maral, ker je hotel ‘vladati" sam, veselile, lahko trdi samo skrajno hudoben človek. Gre za usodo okrog 200 uslužbencev TKB, gre za usodo okrog 800 slovenskih podjetij, gre za usodo in zaposlenost več kot tisoč naših ljudi! Kdo bi se mogel nad takim žalostnim dejstvom veseliti? Tudi ne gre zato, da bi koga obsojali, niti direktno odgovornih ne (za to bo poskrbela sodna oblast), niti ni zahtevati od ljudi, ki so ves čas Po vojni, torej celih 50 let, lrneli vso na-šo ekonomijo v oblasti, pa tudi kulturo in sPort (kulturo vsaj delno), da bi delala ne vem kakšen "mea cul pa" pred seboj in vso javnostjo. Gre za nekaj drugega, bolj preprostega; gre za to, da se prizna, da so delali v okviru nekega sistema, jugoslovansko socialističnega sistema in bili z njim noč in dan v direktni navezi in povezavi v vsem. Ostali, nelevičarski Slovenci, smo bili do leta 7 990, ko je propadal komunizem, ko se je razsula Jugoslavija, povsem odrezani od bogato naložene mize, izolirani in potisnjeni v kot. Tu in tam se je kak posameznik vrinil v ta začarani krog na lastno odgovornost in se je pri tem moral precej potruditi, da so ga sploh milostno sprejeli medse. V tem smo bili celih 50 let nelevičarski in nemarksistični krogi povsem izolirani, in to je nepopravljiva narodna škoda, saj je bilo na tej strani mnogo izredno sposobnih ljudi tako na ekonomskem kot na kulturnem področju in bi z njihovo prisotnostjo -v to sem zares prepričan -TKB nikdar ne šel na boben, saj bi se zavedali, da je I. 1990 prišlo do izrednih političnih in zgodovinskih sprememb ne samo v Berlinu in Beogradu, ampak tudi pri nas v Trstu, Gorici in Čedadu. Tu je njihova glavna krivda: ne razumeti znamenj in dogodkov časa, razpada komunističnega sistema in grozne ošibitve marksistične ideologije. Če bi krmilo svoje barke v tistem času hitro obrnili v pravo smer, bi se danes tržaški in drugi Slovenci ne jezili in se celo jokali in bali za svojo prihodnost. Ne gre torej tu za to, da se reče "kar je bilo, je bilo". To bi bilo preveč enostavno in naivno, resen človek mora odgovarjati za svoja dejanja ne samo svoji vesti, ampak tudi skupnosti, če je angažiran v javnem življenju! Za zaključek tega mojega razmišljanja še tole: iz članka, ki je pred kratkim izšel v tržaškem II Piccolo, Diego de Castro piše, da so bile velike težave z ustanovitvijo TKB, ker je Italija zahtevala odprtje enakega bančnega zavoda za Italijane v Jugoslaviji. Po mučnih pogajanjih, piše de Castro, se je Italija odpovedala tej svoji zahtevi! Mar na račun naše "globalne" narodnostne zaščite, se vprašam jaz? Če je bilo tako, smo danes dvakrat sirote: ker nimamo več svoje osrednje banke v Trstu in ker smo še vedno brez narodnostne zaščite. To je žalostno dejstvo, ki mora boleti vsakega zavednega Slovenca pri nas v zamejstvu! MARKO TAVČAR Dr. David Slobec je po diplomi na ekonomski fakulteti v Trstu nekaj časa delal v javni upravi, zatem pa se je odločil za zunanjo trgovino. Ustanovil je svoje podjetje in z njim začel nastopati v poslovnem svetu. Njegov primer je gotovo zanimiv in po našem tudi poučen, zlasti za naše mlade. Zato smo ga naprosili za pogovor, na katerega je rad pristal. Misliš, da le je študij na fakulteti dovolj in primerno pripravil na poklic, ki ga zdaj opravljaš? Študij na ekonomski fakulteti mi je nudil predvsem osnovo, na kateri je bilo potrebno šele začeti z uresničevanjem načrtov, ki sem si jih zastavil. Ob študiju sem bil nekaj let zaposlen tudi pri uvozno-izvoznem podjetju in sem tako imel priložnost, da sem sočasno ob teoriji tudi spoznaval vsakodnevno delo, s katerim se ukvarjajo laka podjetja. Koliko let po diplomi si se odločil za la poklic in kaj je bilo pri tem odločilno? Za ta poklic sem se odločil dve leti po diplomi, pri tem pa sta bila odločilna predvsem dva faktorja: že v letih študija se mi je porodila želja, da bi poskusil s podjetniško avanturo. Veliko pa je vplivalo tudi dejstvo, da nisem imel nobenega "botra", ki bi mi ponudil kako zaposlitev. Si ime! morda oporo pri starših in kdo li je na začetku pomagal? Pri starših sem našel moralno oporo, ki je mnogokrat pomembnejša od finančne, začetno finančno breme pa sem kril s svojimi prihranki. Vsekakor, preden sem se odločil za to pot, sem skrbno analiziral vsa tržna področja, na katerih bi lahko vsaj potencialno uspešno deloval; v veliko pomoč pa mi je bilo tudi občasno sodelovanje z nekaterimi podjetji v Sloveniji in Italiji po opravljeni diplomi. Ne nazadnje pa ne smem prezreti tudi večmesečne poglobitve v marketinških vedah na videmski univerzi s prof. Lokarjem. Si zadovoljen z izbiro, ki si jo naredit? Z izbiro sem zadovoljen, o večji ali manjši uspešnosti te svoje odločitve pa mislim, da bom lahko objektivno govoril šele čez kako leto. Tvoje področje je zunanja trgovina. Kakšno je trenutno stanje!1 Stanje oz. pojem zunanje trgovine se je v zadnjih petih letih zelo spremenil ne samo v državah članicah EGS, ampak predvsem v vsej vzhodni Evropi, kjer je tržna ekonomija nadomestila planski organizacijski sistem. Vse to zahteva seveda nov pristop do posameznih tržišč in novih stvarnosti, ki se iz dneva v dan spreminjajo in so zato uspešna le lista podjetja, ki se znajo tem novim razmeram hitro in uspešno prilagajati. Minili so časi "čistega" izvoza oz. uvoza, potrebno je namreč nuditi svojim strankam stalen "servis" in strokovno pomoč. Kaj bi morala oblast narediti, da bi se stanje izboljšalo? V teh novih okoliščinah bi morala oblast oz. država s svojim šolskim sistemom končno poskrbeti za čimbolj-šo izobrazbo svojih državljanov, kar je predpogoj za uspešen razvoj podjetniške miselnosti. Nista namreč potrebni samo dobra volja in finančna pripravljenost podjetnika; zelo pomembno je poznanje novih tržnih zakonitosti in pristopov na starih in novih tržiščih, ki so tesno povezana s kulturo in mentaliteto naroda vsake posamezne regije oz. države. Nujna sta zato poznanje tujih jezikov in stalno dodatno izobraževanje mlajših in starejših podjetniških kadrov. Slovenci v Italiji smo bili še pred nekaj leti sorazmerno dobro zastopani v zunanjetrgovinski dejavnosti. Misliš, da so še možnosti za uspeh na tem področju ? Bo morda h krepitvi zunanje trgovine prispe vala politika odpiranja Italije na Vzhod? Slovenci v Italiji smo bili in smo še precej dobro zastopani v zunanji trgovinski dejavnosti. Prepričan sem, da bomo to vlogo tudi obdržali, čeprav bo prišlo do t.i. "naravne selekcije" med bolj in manj uspešnimi podjetji. Slovenci v Italiji imamo veliko prednost predvsem v poznanju vsaj dveh kultur in jezikov, česar konkurenčne italijanske in tuje firme nimajo. V zadnjih petih letih smo bili priča vrsti primerov, ko so morala mnoga vzhodna pa tudi zahodna podjetja, ki so začela delovati v tujini s svojimi predstavništvi, v zelo kratkem času ugotoviti, da so brez sodelovanja z nekom, ki dobro pozna kulturo tujih tržišč, skoraj gotovo obsojena na propad ali pa se morajo stalno soočati z nepremostljivimi komunikacijskimi in organizacijskimi težavami. Če pa to razmišljanje prenesemo na splošno zamejsko stvarnost in na interes ter potencial celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bi si morali vsi tisti, ki smo prisotni v gospodarstvu, in vsi tisti, ki so z nami posredno ali neposredno povezani, postaviti vsaj dve vprašanji: Kakšna naj bo vloga vseh nas v teh novih gospodarskih in političnih razmerah, še posebno ko v teh trenutkih preživljamo pravi gospodarski in socialni potres, povezan s krizo v TKB? Kaj lahko storimo za ustvarjanje novih delovnih mest in za ohranjanje naših ljudi v slovenskem delovnem okolju? Čutiti je potrebo po jasno začrtani strategiji zamejskega gospodarstva za prihodnjih 15-20 let. Menim, da bi moralo biti gospodarstvo ločeno od politike, če hoče poslovati pravilno in s profitom; za strateške investicije pa je dobro, če prisluhne interesu celotne manjšine. V okviru naše narodnostne skupnosti bi moralo priti do ustanovitve nekakšnega novega gospodarskega subjekta, ki bi znal z ustvarjenim profitom ob strokovni pomoči naših že priznanih organizacij financirati nove gospodarske pobude in bi obenem neposredno ali posredno pripomogel pri financiranju oz. sponzorstvu športnih in kulturnih dejavnosti, ki so v zadnjih časih še posebno v veliki krizi in se borijo za golo preživetje. Delovna področja tega gospodarskega subjekta bi lahko zajela cel spekter dejavnosti, ki so nam vsem zelo blizu in za katere smo naravno poklicani, da jih krijemo; mislim npr. na marketing in storitve s posebnim ozirom na pomoč pri ustanavljanju mešanih podjetij v Italiji in Sloveniji, na pomoč pri odpiranju slovenskih in tujih predstavništev v Italiji, na strateški pristop s soudeležbami v finančnih družbah in bankah ter ne nazadnje na svetovanje in ope-rativno-administrativno "pomoč" novim podjetniškim iniciativam s posebnim ozirom na našo mladino. Politika odpiranja Italije na Vzhod nedvomno vpliva tudi na razvoj zunanje trgovine; to politično odpiranje pa bi moralo potekati v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, kajti od samih političnih ob- ljub nihče ni preživel. Jasno pa je, daje v določenih primerih, kot je npr. reševanje krize TKB, politika tista, ki ima izredno veliko odgovornost in odločilno vlogo pri reševanju takih in podobnih problemov. Je čutiti na tvojem področju krizo '1KB? Tudi na mojem področju se zelo občuti kriza TKB. Tu niso pod vprašajem samo razna plačila in krediti, temveč cel kup dobro vzpostavljenih in utečenih poslovnih vezi med raznimi uspešnimi podjetji, ki jim sedaj grozita popolna blokada in stečaj, kar neizbežno privede do črtanja delovnih mest in do socialnih ter družinskih tragedij. Kdo je še na jbolj poklican za odpravo te krize? Mislim, da smo za odpravo te krize najprej poklicani vsi tisti, ki se čutimo del te naše narodnostne skupnosti, seveda v mejah svojih sposobnosti in vplivov tako na gospodarski kol na politični ravni; obenem pa nosita veliko odgovornost tudi Italija in Slovenija? ki bi morali ne glede na trenutna politična in strankarska razmerja zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji obstoj in nadaljnji razvoj na demokratični osnovi. Seje kak. tvoj kolega odločil za tvojo pot in kaj bi svetoval mladim slovenskim ekonomistom? Od univerzitetnih kolegov se je le majhen odstotek odločil za mojo pot; odločili pa so se predvsem tisti, ki so še imeli pripravljeno določeno strukturo, pa čeprav le v družinskem okviru. Mladim slovenskim ekonomistom bi svetoval takole: če le imajo vsaj malo podjetniškega duha, naj vsaj poskusijo - samostojno ali v skupini - ustvariti nekaj novega in naj se ne zanašajo preveč na t.i. "gotove službe", ker je teh vse manj in manj. V Trstu se že leto dni redno zbira skupina univerzitetnih študentov, ki obiskujejo ekonomsko fakulteto in fakulteto političnih ved; srečanja so namenjena dodatnemu in predvsem praktičnemu izobraževanju, ki jim bo prav gotovo izostrilo podjetniško miselnost. Mislim, da je potrebno posvečali veliko pozornost prav tej mlajši generaciji, ki je neobremenjena s preteklostjo, in ji zaupati, kajti prav na teh mladih ljudeh bosta v srednjeročnem obdobju slonela gospodarska organiziranost in obstoj naše skupnosti. Se kaj sreču ješ s si 'ojimi vrstniki? S svojimi vrstniki se redko srečujem, ker pač vsakdo izmed nas posveča skoraj ves svoj čas predvsem svojemu poklicu. Izredno dobrodošla pa so strokovna in podjetniška srečanja v priredbi SDGZ, ki dajejo predvsem mlajšim oz. novim podjetnikom precej svežih informacij in možnosti pri vzpostavljanju novih podjetniških vezi tako v zamejskem kot tudi v širšem mednarodnem okviru. 3 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE 4 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 996 SOS ZAIRE! Zlato mašo je daroval pred množico ljudi in se v pridigi spomnil svojega mašniškega posvečenja takole: "V tem trenutku mi prihajajo pred oči slike tistega, sedaj že davnega dne, ko sem se pred petdesetimi leti zgodaj zjutraj predstavil v poslopju krakovske nadškofije v Frančiškanski ulici, da bi prejel sveto mašni-ško posvečenje. Z menoj je bila majhna skupina prijateljev in nekaj sorodnikov. Se danes sem ganjen, ko se vidim, kako ležim na tleh zasebne kapele krakovskega metropolita; še danes slišim pesem Veni Cre-atorin litanije vseh svetnikov, čakam, da name položijo roke, sprejmem povabilo, da bom oznanjal veselo novico, da bom vodil Božje ljudstvo, da bom obhajal Božje skrivnosti. Ti spomini so neizbrisljivi in jih danes podoživljam z neizrekljivo hvaležnostjo Gospodu... Kako veliko ljubezen nam je podaril Oče! Ljubezen, ki nas spreminja in nas sili k svetosti! Svetost je vesoljni klic vsakemu krščenemu človeku, kot je to dobro PAPEŽ ZLATO-MAŠNIK Sveti oče Janez Pavel II. je 1. novembra letos v baziliki sv. Petra v Rimu svečano praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja. poudarjeno v današnji sveti maši na Vse svete. Duhovnik obstaja zato, da nudi vernikom sredstva, ki jih je dal Kristus, za pot k napredovanju v svetosti... V tem duhu se spominjam let svojega mašništva. Prek spominov na posamezne dogodke in osebe gledam v globino, skoraj bi hotel videti tisto skrivnost, ki me je vodila in obdajala v vseh teh letih. Kot duhovnika me je Kristus poklical, da sem človek Besede, človek Zakramenta, človek »Skrivnosti vere«. Čeprav je minilo že veliko časa, vsak dan vrejo iz mojega srca na dan besede Minilo je veliko časa... psalmista: »Gospodove milosti bom na veke opeval, skozi vse rodove bom oznanjal tvojo zvestobo.« Tvojo ljubezen bom oznanjal, Gospod, tvojo ljubezen bom oznanjal, večno ljubezen, ki nam daje moč, da gledamo v prihodnost z zaupanjem." Ko se je sveti oče spominjal svojega mašniškega posvečenja 1.1946 v Krakovu, je med molitvijo angelskega češče-nja pred veliko množico tudi napovedal, da bo v kratkem izdal knjigo "spominov in razmišljanj o svojem duhovniškem klicu, ki je obenem dar in skrivnost." Sveti oče se je na Vse svete tudi zahvalil vsem, ki so mu v petdesetih letih mašništva stali ob strani, zanj molili Boga in Mater Božjo. Med bogoslužjem je bil videti čil in zdrav, čeprav je maša trajala precej časa. Prenašali so jo v približno sto državah po svetu. Ob zlati maši je papežu voščilo vse najboljše veliko število uglednih osebnosti in predvsem vernikov z vseh strani sveta. V nedeljo, 3. novembra, je v ljubljanski stolnici obhajal zlato mašo ljubljanski nadškof in slovneski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Zapis o tej svečanosti bomo objavili v prihodnji številki. Kdo ve, ali je bil vsedržavni dan za informiranje o Darovih za vzdrževanje duhovnikov, 3. novembra letos, u-spešen? Kdo ve, ali je uspelo organizatorjem odstraniti vse dvome in jasno povedati, katere so razlike med Darovi za vzdrževanje duhovnikov in darovi Osem od tisoč, ki jih namenimo katoliški Cerkvi? Kaj več o tem bomo zvedeli čez nekaj mesecev, vsaj kar setiče količine darovanega denarja. Do sedaj so darovi za vzdrževanje duhovnikov pokrivali 6% vseh potreb 38.000 škofijskih duhovnikov. Če bi tokrat zbrali nekaj več sredstev, bi to pomenilo že velik uspeh. Že takoj pa lahko povemo, da uspeh ni zagotovljen. Tudi zaradi prevelike neinformiranosti vernikov glede Darov za vzdrževanje duhovnikov. Od leta 1989 je darovalo v ta namen pol milijona italijanskih vernikov, o-sem milijonov pa jih je pre- INFORMATIVNA KAMPANJA O DAROVIH ZA VZDRŽEVANJE DUHOVNIKOV pričanih, da so tudi sami prispevali Dar za vzdrževanje duhovnikov. Kako to? Tako, da so na davčni prijavi podpisali, da darujejo Osem od tisoč katoliški Cerkvi. Takoj nam je jasno, kje je zabloda. Osem od tisoč je namreč dar, ki ne stane ničesar, medtem ko so Darovi za vzdrževanje duhovnikov dar, ki ga moramo nakazati na pošti, v banki ali pa ga oddamo neposredno na škofijskem uradu za vzdrževanje duhovnikov v naši škofiji. To je torej konkreten dar, ki ga seveda tudi lahko odštejemo pri davčni prijavi Irpef. Zato bodo prav ti ljudje lahko prispevali k temu, da bo imel Državni dan za darovanje za vzdrževanje duhovnikov velik uspeh in to tudi po 3. novembru skozi vse leto. Ta uspeh naj bo v kakovosti udeležbe, le-ta naj bo vedno bolj občutena in odgovorna, tudi po količini darovanih sredstev! Tudi zato, ker bo večina sredstev Osem od tisoč za katoliško Cerkev, če bo dovolj zbranih sredstev z Darovi za vzdrževanje duhovnikov, namenjenih karitativnim in verskim dejavnostim v Italiji in v tretjem svetu. Letos je zares veliko možnosti, da darujete svoj Dar za vzdrževanje duhovnikov, saj imate na razpolago po- ložnice za poštni tekoči račun, obrazce dobite v 14500 poštnih uradih, zbrani so v posebni škatli, ki ima obliko zvonika. Poleg tega načina lahko darujete svoj denarni prispevek tudi z bančnim nakazilom v banki Banca di credito cooperativo in v drugih hranilnicah in posojilnicah. Povsod boste našli škatlo v obliki zvonika z obrazci, s katerimi lahko nakažete svoj denarni prispevek na vsedržavni tekoči račun št. 24 000-ICCREA, Istituto Centrale del-le Banche di credito cooperativo. Dovolj je torej načinov, s katerimi lahko pomagamo našim 38.000 prostovolj-cem-duhovnikom, ki prinašajo vsak dan vsem ljudem ljubezen, tolažbo in upanje. Najbrž ne primanjkuje dobre volje, najbrž je manjkala samo dobra informacija, ki smo jo vam sedaj dali. V zadnjih tednih smo spet neme priče velikih grozodejstev v Afriki. Čez milijon novih beguncev se je pridružil milijonom drugih. Nič novega, če se to ne bi dogajalo v 20. stoletju, ki je veliko slabše od najbolj temnega srednjega veka, vsaj kar se tiči beguncev. Nemočni ljudje plemena Ilttlu bežijo pred tolpami svojih sonarodnjakov in predvsem pred Tutsiji, ki sedaj vhidajo v Ruandi. Od tod Tutsiji napadajo bližnji Zaire, največjo afriško državo, ki pa ni več v stanju zaščititi begunce. Burundi-Zaire-Ruanda, dežele velikih jezer, so med seboj usodno povezane s plemenoma Tutsijev in Hutujcev, ki se med seboj ne morejo niti videti, kaj šele, da bi ti ljudje razumeli, da morajo živeli skupaj; ne razumejo niti tega, da je afriška celina dovolj velika za vse. Že vrsto let beležimo pokole nedolžnih ljudi, enkrat privržencev ljudstev Hulu, kasneje Tutsijev. Navadni smrtniki z grozo gledamo, kako pobijajo ljudi, medtem ko naše države ne storijo ničesar, da bi zaustavile pokol. V zahodnih državah se v teh dneh govori o tem, da bi morali nujno in čimprej ustaviti klan je na meji med Ruando in Zairom, saj je v teh krajih ogromno beguncev, ki ne dobivajo več nobene pomoči. Človekoljubne organizacije so na tleh, saj jih preganjajo vsi, ljudje bežijo, hrana ne dosega več vseh ljudi, velikansko begunsko taborišče v Gonii - pravcato mravljišče pregnanih revežev in sramota človeštva -je na robu katastrofe, Zahod pa še vedno debatira, kako bi zadevo rešili. Stvar je namreč zelo kočljiva, kot je kočljiva in neprijetna zadeva celotna Afrika; o tem nas učijo tako Somalija kot nedavni mednarodni neuspeli posegi v Ruandi. Povsod je bil zunanji poseg obsojen na nujen polom. Morda bodo le ZDA po volitvah uspele spel prepričati svet, naj vendar pomagajo revnim ljudem in sprte strani pripeljejo za po-gajalno mizo. V tem času pa ljudje umirajo. Za kroniko samo še dejstvo, da ravno v teh krajih delujejo tudi slovenske sestre misijonarke in tudi slovenski misijonarji. O njih seveda nimamo novejših novic, samo upamo pa lahko, da so še živi. ------------JP ČLOVEK -BITJE VERE (io) ZVONE ŠTRUBELJ | Človek je samemu sebi naloga. Njegov osnovni poklic je iskanje odgovora na vprašanje: kdo sem, od kod prihajam in kam grem? Zanimivo je ugotoviti, da se ne pride do jasne definicije o samem sebi direktno, pač pa po primerjanju sebe / drugimi in drugačnimi liki. Če prisluhnemo tistim, ki so v naši zahodni civilizaciji govorili o človeku, odkrijemo tri miselne vzorce pristopa k človeku. Prva in zelo razširjena misel je, da človek sebe pojmuje kot samo po sebi umeven pojav. "Človek je to, kar vsi vedo, da je", je zapisal že grški filozof Demokrit. Tako ga vidita tudi teoretični in praktični materializem, ki sta danes prerastla v vseobsegajočo porabniško miselnost, v kon-sumizem. Človek je bitje brez skrivnosti; je del fizičnega in biološkega sveta, vpleten v mrežo družbenih odnosov, kjer mu je dano živeti in kjer naj se čimbolj znajde. V življenju srečamo ljudi, ki imajo zares takt) življenjsko filozofijo. So kot potniki na vlaku, ki jim je prva skrb, da se udobno peljejo, da se z drugimi sporazumevajo do take mere, da nimajo večjih problemov, da jim na poti ničesar ne manjka in da jim je skratka vse prav. Nič pa se ne vprašajo, kam se peljejo in kje ima ta vlak zadnjo postajo. V drugi miselni vzorec uvrščamo ljudi, ki so želeli doumeti sebe s primerjavo z bogovi. Na ta način so merili razliko in razdaljo, istočasno pa ugotavljali, da so z njimi v sorodstvu. "Nesmrtni bogovi in ljudje, ki hodijo po zemlji, niso dveh različnih ras; rasa ljudi in bogov je ista", je bil prepričan Homer. Ko je sveti Pavel govoril v Areo-pagu v Atenah, se je navezal na to misel in rekel, da vidi v tem že pričakovanje razodetja, evangelija: "Kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov: saj smo po rodu iz njega’" (Apd 17, 28). Sveti Pavel je s temi besedami utemeljeval božje posinovljenje v Jezusu Kristusu, ki je ena od vodilnih idej krščanstva. Danes živimo v sekulariziranem svetu in ideja bogov, ki je bila grški kulturi blizu, celo zelo domača, je popolnoma izginila. Bogovi so lahko le liki človekove nostalgije, mitološka bitja, ki človeku razodevajo njegove sanje. Za večino ljudi je tudi ideja Boga le imaginarna projekcija, ki ima svojo funkcijo le v meandrih človekove psihe. Tretji miselni vzorec je dokončno zarisala moderna doba. Človeka lahko razumemo, če ga primerjamo živalskemu svetu, iz katerega je izšel in ga je na določen način presegel. Človek presega žival, v kolikor v njem odkrivamo nekatere kvalitativne razlike: je razumen, socialen; žival, ki govori, proizvaja in ustvarja. Podoben je živali v svoji materialni in biološki določenosti, presega pa jo v svoji duhovnosti, v kolikor ne more biti primerjave j med najbolj neumnim človekom in najbolj inteligentno živaljo. Zanimivo pa je, da raziskave današnje znanosti čedalje bolj brišejo včasih zelo jasno začrtano mejo med človekom in živaljo. Naglaša se, da je podobnost večja 1 kot pa različnost. Ali gre le za stopnjo različnosti in ne za kvalitativno razliko? Ta težnja je navzoča zlasti v današnji biološki in medicinski antropologiji. Še posebej poudarjena postaja v raziskavah genetske medicine in v sociobiologiji. Je ta premoč biološkega v razumevanju človeka le nova iluzija? Mnogi analitiki znanosti o človeku so v to prepričani. Veliko pa je takih, ki svoje raziskave opravljajo s predpostavko, da kvalitativne razlike dejansko ni. Nedavno papeževo priznanje evolucije kot možne razlage o nastanku človeka, ki seveda v ničemer ne izključuje božjega posega, bo prav gotovo pomnožilo razmišljanja o najiazani problematiki. IZJAVA SLOVENSKIH ŠKOFOV VOLITVE SO PRAVICA IN DOLŽNOST MARJAN DROBEŽ Slovenski škofje so sprejeli posebno izjavo o državnozborskih volitvah v Sloveniji, ki bodo v nedeljo, 10. novembra. Izjava ne omenja nobene politične stranke oz. koalicije, za katere bi se opredeljevala Cerkev, pač pa obravnava izhodišča za volitve in volivcem predlaga presoje o vprašanjih, ki naj bi jih upoštevali pri glasovanju. Dokument navaja, "daje Bog ustvaril človeka svobodnega in odgovornega zase in za druge, odgovornega za svojo družino, svoj kraj, narod in državno skupnost. Ker smo torej ustvarjeni kot svobodni in odgovorni ljudje, ne more nihče odločati o nas brez naše privolitve. Kot svobodni in odgovorni imamo dolžnost preverjati in ocenjevati delo oblasti. Volitve so najbolj osnovna in vsem dostopna oblika soodgovornosti za skupno dobro. Svojo državljansko zrelost pokažemo s tem, da skupaj z drugimi odločamo o sebi in svoji prihodnosti. Zato volimo tiste, katerim zaupamo, da nas bodo dobro zastopali v državnem zboru. Tej odgovornosti se ni moč izogniti. Kdor na volitve ne gre, prepušča odločitev o prihodnosti drugim, predvsem tistim, ki imajo drugačne poglede, vrednote in načrte (...). Slovenski škofje zato ob volitvah pozivajo vse vernike, naj izpolnijo svojo pravico in dolžnost ter se volitev udeležijo. Nobeno morebitno razočaranje ne more opravičiti izostanka. Če hočemo kaj spremeniti in izboljšati, lahko to storimo samo tako, da na volitve gremo in odgovorno volimo. Dobro moramo premisliti in presoditi, koga bomo volili in na kaj bomo pri izbiri poslancev pozorni. Za vsakega državljana, posebej še verujočega, morata biti na prvem mestu poštenje in odgovornost za skupno dobro (...). Na osnovi dosedanjega dela moremo ugotoviti, katera stranka in kateri konkretni ljudje si najbolj zaslužijo naše zaupanje. Izvoliti moramo oblast, ki bo znala reševati pereča gospodarska vprašanja, hkrati pa bo imela posluh za pravičnost, red, enakopravnost in solidarnost. Za obstoj in napredek Slovenije ni pomemben samo gospodarski razvoj, temveč predvsem pravičnost in poštenje, izobrazba in kultura, duhovnost in zdravo okolje. Posebej hočemo opozoriti na celovito spoštovanje človekovih pravic, med katerimi je prva pravica do življenja, od spočetja do naravnega konca. Zaradi tega bomo volili tiste, ki so sposobni, da bodo ob gospodarskem napredku imeli čut za potrebe družin, posebno mladih, brezposelnih, ostarelih in invalidov ter omogočili primerno moralno vzgojo otrok in mladine. Končno nam kristjanom ne more biti vseeno, kakšen odnos ima oblast do krščanskih vrednot in koliko omogoča Cerkvi, da te vrednote oznanja in zanje vzgaja. Zato ne moremo voliti tistih, ki so proti sožitju med državljani ali kratijo pravice vernih. Zahtevamo, da se Slovencem po svetu omogoči realna možnost uspešne udeležbe na volitvah. Katoliška Cerkev ne pričakuje nobenih privilegijev, temveč samo pravico do svobodnega delovanja, pravico vernih državljanov do osebnega in občestvenega življenja in delovanja v skladu s svojo vestjo, uresničevanje pravic do svobodnega izobraževanja ter pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom ustrezno versko in moralno vzgojo." Slovenski škofje so vse verujoče povabili, "da v teh dneh podvojijo svojo molitev za domovino in za tiste, ki bodo v prihodnosti posebej odgovorni zanjo." Izjavo slovenskih škofov ob volitvah 1996 je podpisal Alojzij Šuštar. DR. ANTON STRES O KRISTJANIH V SEDANJEM TRENUTKU • •••••• MARJETA STRES P. DOMINIKU V SPOMIN Tisti, ki se sedaj vozimo na Sv. goro z avti in avtobusi po asfaltirani in razširjeni cesti, se moramo zahvaliti frančiškanu p. Dominiku. Ta je bil namreč gvardijan in rektor Marijine bazilike na Sv. gori štiri leta. V času mu je uspelo, da je prepričal odgovorne osebe v No- vi Gorici, naj asfaltirajo in razširijo cesto do Marijinega svetišča. To ni bilo lahko, a si ni dal miru, dokler ni uspel. Danes smo vsi hvaležni za ta njegov izreden podvig. P. Dominik je bil Štajerec, rojen pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah leta 7926. Star 20 let je vstopil v red sv. Frančiška. Po končanem noviciatu in bogoslovnih študijih je bil posvečen v mašnika v ljubljanski stolnici na praznik ap. Petra in Pavla 1955. Po novi maši je začel svojo dušnopa-stirsko pot po raznih krajih v Sloveniji. Posebno dolgo je bil rektor Marijinega svetišča pri Novi Štifti (1961/71). Povsod je obnavljal in lepšal cerkve. Ko je zapustil Sv. goro je bil tudi gvardijan in rektor svetišča v Strunjanu (1992/95), zadnje leto pa gvardijan in rektor cerkve sv. Ane v Kopru. Tu ga je v juliju zadela možganska kap. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor in vse je kazalo, da se mu bo stanje izboljšalo, ko ga je Gospodar življenja poklical k sebi 9. oktobra. Pokopali so ga v rojstni župniji, pogreb je vodil škof Kramberger ob asistenci 80 duhovnikov in udeležbi velike množice vernikov. Ob lahkem vzponu na Sv. goro se ga hvaležno spominjamo! IZ MISIJONSKEGA SVETA Piše g. Andrej Majcen: 'Te dni so sporočili vest, da je sv. oče imenoval salezijanca Jožeta Čenga za škofa v Hong Kongu. Ko bodo prihodnje leto predali Hong Kong kitajskim oblastem, bo tudi kardinalov naslednik. Vesel sem ga, ker je bil v Hong Kongu bogoslovec v zavodu, katerega sem bil ravnatelj. Ko so me tudi vietnamske komunistične obisti izgnale, me je tedanji salezijanski inšpektor v Vietnamu g. Čeng lepo sprejel in mi kupil novo obleko, saj sem bil brez vsega. Z nenavadno ljubeznivostjo je skrbel tudi za moje zdravje. Zadnje čase je bil profesor bogoslovcev v Hong Kongu in tudi všangaju v komunistični Kitajski. Tako pozna dobro tudi razmere na Kitajskem in je v dobrihi odnosih z oblastmi tako v Šangaju kot v Hong Kongu. Na takšen način božja Previdnost pripravlja svoje voditelje za bodoče čase." Novi škof je voščil g. Majcnu za njegov 92. rojstni dan. V Vietnamu imajo danes 27 bogoslovcev filozofije in 13 teologije ter večje število aspirantov. Delo g. Andreja Majcna gre torej uspešno naprej, saj je prav on ustanovil salezijansko družbo v Vietnamu leta 1954. * ----------- Združenje katoliških študentov je v torek, 29. oktobra, organiziralo v Ljubljani tradicionalni Nikodemov večer, katerega gost je bil dr. Anton Stres, profesor na Teološki fakulteti in predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Pred mladim avditorijem je razmišljal o znamenjih sedanjega časa in o zahtevah, ki jih le-ta postavlja pred kristjane. Za slednje namreč velja pomanjkanje globoke zavesti o enakopravnosti, kar izhaja iz dejstva, da je v totalitarnem režimu vladala strpnost, ne pa enakopravnost vere in drugačnega mišljenja. Ta problem še poglablja pomanjkanje katoliške inteligence po 2. svetovni vojni, zaradi česar alternativna misel po kvaliteti in možnostih še ni primerljiva s prevladujočo. V Sloveniji je globoko občutiti tudi odsotnost pravne države, kjer veljajo načela človekovih pravic do maksimuma in je državni aparat depolitiziran. Odsotnost moralnih vrednot je posledica "znanstvenosti" marksizma, kjer razlike med zakonom in moralo ni, in njegovega dvojčka •••••••••••••• liberalizma, ki je izšel iz moralnega hotenja po človekovem dostojanstvu, ki pa ga zdaj ne more več jamčiti. Človekove pravice ne izhajajo iz sprejetega zakona, temveč iz posameznikove človeškosti, je poudaril prof. Stres. Torej je za kristjane sprejemljiva vsaka stranka, ki v polnosti upošteva spoštovanje človekovih pravic. Ločitev Cerkve od države je pogosto narobe razumljiva. Katoliška Cerkev noče biti državna Cerkev, kot je to v nekaterih anglikanskih deželah, in je normalno kot vsa civilna družba neodvisna od države. Toda država ne sme gledati nanjo kot na ljubiteljsko združenje, ampak jo mora prepoznavati kot nosilko nečesa, kar sodi k pristnemu duhovnemu življenju, ki je v splošen blagor. Ob tem je potrebno poudariti načelo proporcionalnosti med verskimi skupnostmi glede na njihovo velikost, saj tudi občina z 2000 prebivalci ne more zahtevati enako vsoto denarja kot ona z 10.000 občani. Dr. Stres je mladim tudi predstavil pomen združevanja v organizacije z notranjo demokratičnostjo, saj so le te protiutež v odnosu med vsemogočno državo in ne- močnim posameznikom. Predavanje in pogovor, ki mu je sledil, sta bila zelo zanimiva; le upamo lahko, da bo mladi rod v polnosti udejanjil misli dr. Stresa in pomembno sodeloval pri oblikovanju pravne države, močne civilne družbe in samozavestnih ter veselih državljanov. PROTEST ZARADI GROBIH NAPADOV NA CERKEV Tiskovni urad Slovenske škofovske konference z neprijetnim presenečenjem u-gotavlja, da sta si dve stranki v predvolilnem boju izbrali za pridobivanje volivcev napade na katoliško Cerkev. Pri tem ne izbirata sredstev in v javnosti širita očitne laži, obrekovanja in podtikanja. V nekaterih primerih gre za očitno širjenje verske nestrpnosti in sovraštva, kar je v nasprotju z ustavo Republike Slovenije in splošno priznanimi načeli strpnosti in demokracije. Tiskovni urad Slovenske škofovske konference najostreje protestira proti takšni zlorabi volilnega boja in pričakuje, da bodo volivci takšne pojave nestrpnosti in o-čitnega sovraštva, s tem pa tudi nizke politične kulture, tudi sami zavrnili. BESEDA ŽIVLJENJA 32. NAVADNA NEDELJA ' VEST MIRNA -MOČ NEIZMERNA" Mesec november, ko z dreves odpada listje (zato je slovensko ime za ta mesec listopad), kar je viden znak umiranja v naravi, je pri nas posvečen misli na naše rajne, ki so tek svojega življenja že dokončali in so iz časa prestopili v večnost. Zanje ne veljajo več omejenosti prostora in časa, ki oklepajo nas. Deležni so božjega bivanja. "Pri Bogu je večni sedaj." nas poučuje Sveto pismo in tudi naši pokojni živijo v tem večnem sedaj in vedno z očmi ljubezni spremljajo nas, ki se še pehamo po tej zemlji. "Mrtvi nas učijo živeli", slišimo pogosto. Učijo nas modrosti življenja. Prva modrost življenja pa je v tem, da smo naravnani na dobro in da v dobrem tudi vztrajamo. Zaradi naše omahljivosti to ni lahko. Pozabljamo, da je vsak. dan, ki ga dočakamo, kakor božja ponudba, da v sodelovanju z Bogom čas dneva napolnimo z deli dobrote, obzirnosti, plemenitosti, medsebojne pomoči. Cerkev nas v teh novembrskih nedeljah, ko se izteka bogoslužno leto, hrani z božjo besedo, ki govori o čuječnosti. Danes nam predstavi znano priliko o desetih devicah - družicah, ki jo je povedal Jezus v zadnjem tednu svojega življenja, ko je govoril o svojem drugem prihodu. Podoba je vzeta iz svatovskih običajev, kakršni so vladali v tedanji Palestini. Zgodba nam hoče povedati dvoje: biti moramo čuječi, budni in v svetilkah naših duš mora biti dovolj olja posvečujoče milosti in dobrih del. Kaj pomeni biti čuječ? Pomeni uravnavati smer svojega življenja po Jezusovi modrosti in ne po modrosti tega sveta. "Čujte, ker ne veste ne dneva ne ure!" ponovno opozarja Jezus v evangeliju. Kanonik Josip Šimenc, kije slovel po svojih izvirnih nedeljskih pridigah v ljubljanski stolnici, je dejal: "Kristjan mora biti vedno pripravljen umreti ali prejeti sveto obhajilo." O svetem IDominiku Saviu, enem prvih učencev sv. Janeza Boška, ki je umrl že v deški dobi. je znano, da so ga nekoč med igro na dvorišču vprašali, kaj bi storil, če bi vedel, da bo čez eno uro umrl. Odgovoril je: "Mirno bi se igra/ naprej!" ''Pako vedro gledanje na konec življenja ni dano vsakomur. Potrebna je dolga vaja, h kateri nas navaja božja modrost, zapisana v Svetem pismu: "Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!" Važno je, da vsak večer, preden ležemo k počitku, v duhu pregledamo dan, ki je za nami, in se vprašamo pred svojo vestjo in pred Bogom: kar je bilo po naši krivdi zgrešeno, to iskreno obžalujemo, potem pa z božjo pomočjo sklepamo, da naslednji dan ne bomo ponavljali istih napak. Judovska deklica Ana Frank, ki je umrla v nemškem taborišču, je med časom svojega skrivanja pri neki dobri družini na Nizozemskem pisala dnevnik, ki je izšel kol knjiga v domala vseh jezikih. V tem je ta bistra deklica zapisala: "Kako dobri bi postali ljudje, ko bi si zvečer, preden bi legli, priklicali v spomin vse dogodke dneva in preudarili, kaj so naredili prav in kaj narobe. Nehote bi se skušali poboljšati in najbrž bi čez čas tudi uspeli. To skromno sredstvo je vsem pri roki. ne stane nič, je pa silno koristno. Vest mirna - moč neizmerna! Kdor tega ne ve, naj poskusi in se prepriča." MORDA NOVE ŠKOFIJE V SLOVENIJI Slovenska škofovska konferenca je na seji 21. oktobra v Ljubljani obravnavala tudi možnosti ustanavljanja novih škofij v Sloveniji. Poročilo s seje zadeve ne pojasnjuje v podrobnostih, temveč samo poudarja, da je ustanovljena strokovna komisija, ki bo vprašanje preučevala z raznih vidikov. Predlog o novih škofijah je v slovenski javnosti vzbudil odmeve in zanimanje. Morda gre tudi za obravnavo morebitne ustanovitve škofije, ki bi obsegala Novo Gorico, Vipavsko dolino in Posočje. Pobudo za ustanovitev takšne nove škofije s sedežem v Novi Gorici je pred časom dal Forum za Goriško, ki je nestrankarska in nepolitična organizacija. - M. SILVESTER CUK 5 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 6 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 PREMRLOV ZBORNIK IVANKA URSIC Uredil Edo Škulj, Družina, Knjižnica Cerkvenega glasbenika, zbirka 5, deseti zvezek, Ljubljana 1996, 276 str. Izid Premrlovega zbornika zaključuje številne prireditve, ki so potekale ob 30-letnici smrti msgr. Stanka Premrla, velikega slovenskega glasbenika, po rodu iz Sembida. Teološka fakulteta je v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani pripravila Premrlov simpozij ob 30. obletnici skladateljeve smrti. Tudi v Podnanosu so se spomnili svojega rojaka z vrsto predavanj, ki so jih v glavnem prispevali domačini, še dodatno osvetlili skladateljev lik. V predstavljenem zborniku so objavili referat obeh srečanj. V uvodni besedi Primož Kuret piše, da se predavanja obeh simpozijev dopolnjujejo in tako približajo skladatelja, ki je bil vsaj v predvojnem času ena izmed osrednjih osebnosti slovenskega glasbenega življenja ne samo kot komponist, ampak tudi kot virtuozen orgelski improvizator, pisec in glasbeni pedagog. Premrlovo življenjsko pot je opisala Vida Trošt. Darja Frelih je predstavila Premrla kot urednika Cerkvenega glasbenika v letih od 1909 do 1945. S svojo osebnostjo in delom je Premrl dal neizbrisen pečat tudi Orglarski šoli. O tem piše Branka Rotar-Pance. Orglarsko šolo v Ljubljani je vodil v letih 1909-1941. Med drugim si je prizadeval za izboljšanje materialnega stanja šole ter skrbel za obnovo iztrošenega instrumentarija. Jože Trošt je predstavil Premrlove cerkvene skladbe, med katerimi so poleg maš in obsežnejših liturgičnih del še postne, božične, evharistične, Marijine in druge pesmi. Njihova posebna značilnost je, daje v vseh predpisana spremljava, najpogosteje orgelska. Aleš Negode se je posvetil Premrlo-vim latinskim mašam, ki jih po besedah avtorja ne moremo opazovati kot avtonomne umetnine, temveč le v njihovem zgodovinsko-funkcionalno določenem kontekstu. Posebno mesto je pripisal Maši sv. Jožefa in Maši sv. Stanislava. Kantatni opus Stanka Premrla je obdelal Tomaž Faganel. Premrl je na tem področju ustvarjal dvakrat: na začetku delovanja v Ljubljani in po upokojitvi, ko je napisal tudi dve mladinski kantati in nekaj kantatnozasnovanih zborovskih del. Edo Škulj ugotavlja v svojem pisanju z naslovom Premrlove orgelske skladbe, da imajo le-te pomembno mesto v Premrlovem skladateljskem ustvarjanju. Prispevek vsebuje tudi dodatek: seznam izdaj Premrlovih orgelskih skladb, ki obsega 12 zvezkov splošnih in 7 zvezkov posebnih orgelskih skladb. Premrlov prispevek na področju posvetnih skladb je obdelala Manica Špendel. Ta zajema ob zborovskih skladbah na posvetna besedila še orkestralne, klavirske in nekatere orgelske kompozicije ter samospeve. Premrl je ustvaril čez 800 zbo-| rovskih del. Med zbori si je pridobila največjo popularnost Prešernova iZdravljica, komponirana najprej za mešani zbor in se je med mnogimi vokalnimi skladbami ohranila do danes. Komponiral je tudi samospeve. Tudi med posvetnimi stvaritvami je nekaj takšnih, ki bodo trajno bogatile slovensko glasilo. Štefan A. Ferenčak je predstavil Premrlove spise. Svoje članke in razprave je Premrl objavljal v številnih, predvsem domačih glasbenih oz. strokovnih revijah. ]Stanko Premrl in orgle je naslovljena razprava Tomaža Močnika. Premrl je po sodbi Hugolina Sattnerja "mojster j na orglah, virtuozen igralec, izboren Iregistrator in duhovit interpret". Za slovensko orglarstvo je pomemben | kot avtor obsežne razprave Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji. Premrlove povezave z rojstnim krajem in njegov vpliv na glasbeno življenje v njem ter prisotnost v spomin domačinov, ki so ga poznali, je opisal Ivo Jelerčič v prispevku z naslovom Stanko Premrl glasbenik med domom in svetom. Avtor ugotavlja veliko čustveno navezanost Premrla na dom in še posebej na mater. Iz domačega kraja je odšel komaj desetleten in nikoli več se ni za stalno vrnil. Pomenljiv naslov nosi prispevek Jurija Rosa Stanko Premrl -"Trpki zvoki" življenja in javnega spomina, v katerem govori o nekaterih grenkih doživetjih, ki so bila deloma posledice njegovega načina skladanja, svoje vzroke pa so imela v odnosu političnih oblasti ; do njegovega poklicnega in ustvarjalnega opusa, ki je v veliki meri namenjen cerkveni glasbi. Bojana Pižent-Kompara je predstavila Premrlovo pesniško zapuščino. Svojim razmišljanjem je dal naslov Pesmi in utrinki. Dane Selan je obdelal Premr-love klavirske skladbe, ki so po številu sicer skromne, pričajo pa o estetskih umetniških nazorih ter znanju avtorja. Leon Krnel je prispeval referat z naslovom Premrlove skladbe na primorskih korih. Med primorskimi organisti in zborovodji, ki delujejo v cerkvi, je pripravil anketo, da bi izvedel, koliko še pojo Premrla. Avtor je ugotovil, da je na Primorskem prisotnih prek 50 Premrlovih vokalnih in vokal no-instru mentalni h skladb. Zbornik zaključuje Premrlova glasbena bibliografija, ki jo je pripravil Edo Škulj. V zborniku, žal, ni objavljen prispevek Irene Marušič, v katerem je analizirala pesniška besedila v Premrlovih posvetnih skladbah in ugotovila, da se je mojster naslonil na pesniške izpovedi kar stotih različnih slovenskih poetov od Prešerna, Jenka, Stritarja, Župančiča, Sardenka, Golarja, Bora, Široka, Lili Novy - do I nekaterih manj znanih avtorjev. Premrlov zbornik omogoča širši dostop do dragocenega raziskovalne-ga dela posameznih strokovnjakov. Ne le zbornik, pač pa celotni sklop prireditev ob 30. obletnici Premrlove smrti nam je ponudil priložnost, da velikana slovenske glasbe 20. stoletja bolje spoznamo in sporočimo slovenski javnosti vse njegove zasluge za narod in njegovo kulturo, kot je med drugim zapisal Jurij Rosa v Vipavskem glasu decembra 1995. Premrl bi si poleg zbornika, ki je vsekakor lep dosežek, zaslužil tudi drugo obliko prisotnosti - bivanja v svoji rojstni vasi, npr. spominsko sobo. V njej bi lahko še bolj zaživeli prizadevni "Šembidci". MLADI RAZISKOVALKO 0' KI VIJ V ZA USTVARJALNO MLADINO Skupina mladih, ki so maturirali letos, je meseca julija izdala prvo številko "revije. a ustvarjalno mladino" z naslovom Mladi raziskovalec. Začetna številka je bila ponatisnjena na začetku septembra in so jo razširili po šolah v Sloveniji. Glavni urednik je Miha Zorc. Že prva številka, četudi je bila začetniška, je kazala drugačno usmeritev od podobnih, ki so bile bolj ali manj ponavljanje prav tako bolj ali manj spontane, če že ne izza kulisja vodene usmeritve v modele mišljenja, kot se pojavljajo v anglosaškem svetu. Čeprav samo razmnožena, je bila revija usmerjena zavestno slovensko. V odkrivanje domačega sveta, ki slovenski mladini ostaja neznan. Druga številka je to usmeritev potrdila in obogatila. Na prvi strani ima upodobljenega Zlatoroga kot opozorilo, ki ga ob razložitvi njegove zgodbe preberemo na drugi strani: "Pripovedka ni samo svarilo modernemu človeku, naj varuje in spoštuje svoje naravno in življenjsko okolje, temveč tudi opozorilo današnjemu Slovencu, kakšen bo postal njegov triglavski raj, če bo dopustil, da zavladajo sile, ki ne spoštujejo njegovih moralnih in kulturnih vrednot." V reviji je za tem podana Zlatorogova zgodba v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, zato da bi bila dostopna tudi slovenskim rojakom oz. njihovim potomcem, ki slovenski jezik slabo ali pa ga sploh ne poznajo. Uvodnik govori o smislu trditve, da smo Slovenci narod brez zgodovine. Na dveh straneh je prikazana teorija o Venetih, naših davnih prednikih. Močno je zastopana heraldika, ki je bila doslej v slovenskem tisku cela desetletja izločena. Predstavljena sta pesnika France Balantič in Karel Destovnik Kajuh, kar je nedvomno v poduk netilcem prepirov zaradi medvojnih zločinov, in sicer, da je treba danes gledati na preteklost globalno in upoštevati vse, ki so imeli pred očmi prvenstveno boj za svobodo, na katerikoli strani so se potem že znašli. V sestavku o povojni varnostno-obveščevalni službi so prikazani pomori domobrancev. Stvari, ki so bile dolgo prikrivane. Sestavek o karantanskem svetniku Domicijanu, slovenskem knezu (u. ok. 802) in o karantanskem papežu Gregorju V., s pravim imenom Bruno Koroški, sta nam v glavnem poznana. Sledi nadaljevanje z odlomkom srednjeveške poezije na naših tleh, ki je bila v nemščini, in sicer z odlomki iz Parzivala. Revijo končujejo tri izredno uspele pesmi, ki so jih zložili Andrej Kocbek, Ivan Kobal in Martin Pečar. Revija je primerno branje za odrasle, ne samo za mladostnike z viš-! jo srednjo šolo. Odkriva nam slovenska obzorja, ki jim, četudi so nam bila deloma poznana, nismo pripisovali potrebne teže v oblikovanju kulturnih in življenjskih vrednot. Revija Mladi ra iskovalec je vnesena tudi na internet. Druga številka, ki je izšla okrog 20.10., ima po vsej Sloveniji do 40 dostopov oz. bralcev vsak dan, kar pomeni glede na branost drugih kar osemkratni višek. -------------JŠ OB 280-LETNICI KONCA VELIKEGA TOLMINSKEGA PUNTA KRVAVEČI PREČRTANI PAPIR m JANEZ DOLENC Z današnjo številko začenjamo v podlistku z objavo zanimive študije prof. Janeza Dolenca o tolminskih puntarjih. Avtor je namreč zbral nekaj novih podatkov v zvezi z listino o razsodbi proti voditeljem punta samega. V glavnem so to podatki, ki jih je avtor našel v dunajskem dvornem arhivu in imajo posebno vrednost in pomen. (Ured.) Na štirih krajih in v štiri vetrove: Brd, Krasa, Gor, Vipave, za strahove vise obešene na črn drog krvave glave, kosi rok in nog. Alojz Gradnik Letošnjega 12. septembra je poteklo ravno 280 let, ko je goriški deželni glavar grof JosefWildenstein sklical nagoriški grad 60 voditeljev tolminskega punta iz 1713. leta, ki so bili skoraj tri leta zaprti v strašnih srednjeveških ječah na goriškem gradu in večinoma izpuščeni konec marca 1716, zadnjih devet pa šele 24. julija tega leta, ko je iz dvorne komore v Gradcu prišla tudi zadnja razsodba. In tega dne je zbranim puntarjem deželni glavar razglasil ravno to sodbo "in lingua schiava": devetim so zaplenili 3/4 premoženja - skoraj vse, trinajstim 2/3, petindvajsetim 1/2, trem pa 1/3 premoženja. Deset jih je bilo oproščenih zaplembe, seveda so pa odsedeli svoja tri leta ječe. Na koncu je kmetom obljubil, da bo predlagal dvorni komori, da vse te zaplembe spremeni v denarne kazni; najbrž zato, ker že dotlej zaplenjenih zemljišč na Tolminskem ni hotel nihče kupiti. Tako se je končal 17 let trajajoči veliki tolminski punt. Seveda pa je v preteklosti veliko večjo pozornost kot ta sodba vzbujala sodba kriminalnega procesa 17. aprila 1714 j in nato eksekucija "principali delinquenti", t.j. 11 glavnih 'voditeljev in krivcev tega punta v dneh 20., 21. in 23. aprila 1 714 na Travniku pred cerkvijo sv. Ignacija v Gorici. Takrat na Slovenskem ni izhajal še noben časnik, ki bi o tem poročal in potek te eksekucije ohranil prihodnjim rodovom. Krvava rihta je živela v spominih očividcev, dokler v novih generacijah ni zbledela in se v glavnem pozabila. Sele 140 let pozneje je začel iskati podatke o velikem tolminskem puntu goriški zgodovinar Carlo Morelli za svojo knjigo "Istoria della Contea di Gorizia", ki je izšla leta 1856. Odstavek o puntu mu je dopolnil zgodovinar Della Bona na podlagi zapisov goriške plemiške družine Dragonja, ki je izumrla. Med drugim piše, da so 20. aprila 1714 na Travniku usmrtili 26-letnega Ivana Gradnika, Gregorja Kobala, Lovra Kragulja in Martina Muniha. Bili so obglavljeni in razčetverjeni, njihova imovina pa zaplenjena. 21. aprila so prav tako usmrtili štiri Tolmince, a njihova imena se niso ohranila. 23. aprila so usmrtili še Matija Podgornika, Andreja Laharnarja in Valentina Lapanja. Slednji trije so bili puntarji s Planote in danes lahko rečemo, da imena prvega in tretjega dne ustrezajo resnici. Vse do nedavnega pa niso bila znana imena usmrčenih drugega dne. Kmalu potem je objavil goriški koledar "Lunari di Gurizza" za leto 1858 članek II tumult dei Tolminoz nel 1713 (Upor Tolmincev leta 1713). Ta članek je prevedel in priredil za objavo v prvem slovenskem goriškem tedniku "Domovina" semeniščnik Josip Kragelj iz Volč pri Tolminu, kasnejši tolminski dekan. Članek je izšel v več nadaljevanjih leta 1867; o eksekuciji puntarjev piše: "Meseca aprila je bila obravnava sklenjena. 11 Tolmincev je bilo na Travniku ob glavo dejanih, po tem ko so dvema po eno roko odsekali, enemu pa z razbeljenimi klešči prsi žgali. Na to so jih 9 razčetverili (na štiri dele razkosili) in pri Solkanu, v Panovcu pa na Grojni obesili. To seje godilo 20., 21. in 22. aprila. Tolminski župani so morali pri tej sodbi pod kaznijo pričujoči biti." Grozljivost navedenih kazni v glavnem ustreza resnici, le imena manjkajo. Na tej podlagi je zgodovinar Simon Rutar opisal veliki tolminski punt v svoji "Zgodovini Tolminskega" leta 1882, str. 113-8. Ta Žgodovina je bila potem glavna podlaga za literarne obdelave tega punta. Prvi se je poizkusil v tej snovi goriški dijak Alojzij Remec in napisal zelo dobro ljudsko povest "Veliki punt". Poleg Rutarja je uporabil še neobjavljene izpise goriškega profesorja dr. Karla Capudra, vendar v njih najbrž ni bilo podatka, iz katerih krajev so voditelji. Kragulja postavi v Volče (v resnici je iz Modreje), Gradnika v Poljubinj (njegovo pravo ime je Ivan Miklavčič in je sin gostilničarja iz Ročinja, po poklicu korporal černidov), Muniha na Sv. Lucijo (v resnici iz Podseli). Gospodje, ki so odločali, ali sme delo v natis, so j po mahničevsko sodili, da je povest uporniška, prevratna, ' novostrujarska in hujska zoper človeške in božje postave. Pisatelj jo je že hotel sežgati, pa je dobil založnika v kmetu Filipiču, očetu svojega sošolca. Izšla je leta 1909, ponatis 1910, drugi ponatis pa 1953 pri Mohorjevi družbi v Celju. --------------- DALJE SLOVENSKA REVIJA MLADI RAZISKOVALEC 2 RAZPIS TEKMOVANJA V ZNANJU SLOVENSKEGA JEZIKA ZA CANKARJEVO PRIZNANJE 1996/97 NA MIKLOŠIČEVI V LJUBLJANI ■ m ikJMfca «CRn Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi dijake slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji, da se tudi v šolskem letu 1996/97 v čim večjem številu udeležijo tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Tekmovanje bo kot prejšnja leta potekalo v dveh krogih, najprej na deželni, potem na vseslovenski ravni. Deželno tekmovanje ("tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje") za dijake slovenskih šol v Italiji bo ob koncu februarja ali v začetku marca 1997 na liceju F. Prešerna v Trstu in na Liceju R Trubarja v Gorici. To tekmovanje organizira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Finalno slovensko tekmovanje ("tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje"), ki se ga bodo udeležili zmagovalci deželnega tekmovanja, bo dva tedna po deželnem tekmovanju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. To tekmovanje organizirata Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Datum tekmovanj bo objavljen v novembru. Na obeh tekmovanjih bodo dijaki opravljali dva preizkusa znanja: - test iz jezika in književnosti (v Trstu 60 minut, v Ljubljani 45 minut), - pisno nalogo (v Trstu 120 minut, v Ljubljani 90 minut). Preizkusa bosta povezana z razpisno temo in predpisano literaturo. Tema letošnjega tekmovanja je slovenski zgodovinski roman. V pripravah na tekmovanje naj dijaki preberejo in raziščejo naslednje romane: 1. starostna stopnja (2. in 3. razred nižje in 1. razred višje srednje šole): Rado Murnik, Lepi janičar; 2. starostna stopnja (2. in 3. razred višje srednje šole): Vladimir Kavčič, Pustota-, 3. starostna stopnja (4. in 5. razred višje srednje šole): Jani Virk, 1895, potres: kronika nenadejane ljubezni. Seznam literature, ki naj jo predelajo dijaki in mentorji, je na vseh slovenskih nižjih in višjih šolah v Italiji ter v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Zaključna slovesnost s podelitvijo srebrnih priznanj najboljšim udeležencem deželnega tekmovanja bo pred koncem šolskega leta 1996/ 97 v Trstu (Dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah). Podelitev zlatih priznanj zmagovalcem finalnega vseslovenskega tekmovanja bo na Vrhniki. 24. oktober 1896 je že zabeležen v slovenski zgodovini. Tedaj je pred Slovenci nemiren žarek prvič osvetlil filmsko platno. Pred dvema tednoma - 24. oktobra 1996 - natančno sto let po tistem mariborskem debutu kinematografa pa je slovenska država pospremila k javnemu "krstu" mlado ustanovo Slovenske kinoteke. Njeno odprtje je bilo že jeseni 1994, vse do letošnjega avgusta pa je čakala na zakonsko priznanje in ureditev. Dotlej je kinotečni projekt uspešno izvajal Slovenski gledališki in filmski muzej, republiška ustanova z ustaljeno tradicijo. Prejšnji mesec pa je kinoteko splavila še državna ceremonija. Oktobrska dneva na začetku in koncu stotih let, ki skoro sovpadata z začetkom in koncem burnega 20. stoletja, ki ga je film na dolgo in široko ter na tisočero načinov slikal in odslikoval, sta sedaj zapisana v življenjepisu slovenske kulture. Oba sta danes enako pomembna. Če je pred stotimi leti prva filmska projekcija (še niti eno leto po pariški predstavi bratov Lumiere) tudi Slovencem odkrila film in začela našo zgodovino filma, je danes Slovenska kinoteka tista ustanova, ki bo za bogato domačo in tujo filmsko Iradicijo najbolje skrbela. Film ni jedro ali najbolj pomemben izraz vsake narodne kulture - ko bi to veljalo, bi se nam govor o sodobni slovenski kulturi moral pošteno zatikati - je pa po prepričanju mnogih najbolj značilna umetniška govorica naše dobe. Gotovo KONČNO SLOVENSKA KINOTEKA IGOR DEVETAK Srečno, Kinoteka! je, da je najbolj popularna. Zato si le zasluži tudi na Slovenskem javno ustanovo -"biblioteko živih slik" - in izvedence, ki naj jim je prva skrb ohranjanje, kritično in filološko preučevanje in razvijanje filmskega spomina: zato kinoteka zbira, hrani, obnavlja, vzdržuje in obdeluje filmsko gradivo z umetniško vrednostjo, omogoča njegovo javno prikazovanje in strokovne oglede, raziskuje filmsko zgodovino, zbira ustrezno literaturo, izdaja strokovne publikacije, prireja razstave in strokovna srečanja. Brez tega nikakor ne bi mogli razumevati sodobne kulture. Pa pade vprašanje: Kaj pa doslej? Ali niso Slovenci že poznali Kinoteke? Je niso. Ali bolje: bila je v Slovenija ustanova, poimenovana Kinoteka, ki pa ni bila to, kar po vsem svetu kinoteka je in mora biti. Ljubljanska dvorana kinoteke - v nepravem smislu - ima dolgo zgodovino: slovela je včasih tudi po najvišji evropski obiskanosti. Od-Sprlo jo je približno pred tre- mi desetletji Društvo slovenskih filmskih delavcev s pomočjo beograjske Jugoslovanske kinoteke. Samo deset let pozneje bi lahko Slovenci že imeli samostojno narodno kinoteko z lastno filmsko zalogo, ker so jo predvidele ustavne spremembe SFRJ. Priložnost sta tedaj izkoristili samo Hrvat-ska in Makedonija. Zaradi tedanje slovenske naivnosti je danes večina svetovnih filmov zadnjih štirideset let s slovenskimi podnapisi pod trajnim "sekvestrom" v skladiščih jugoslovanske kinoteke, od koder je v preteklosti vsak film izhajal in kamor se po ogledih pokorno vračal. Še danes je to ena najbolj založenih kinotek na svetu. To, kar se nam danes zdi krivica, je posledica še nerešenega dedovanja po u-mrli državi. Znano je, kako razmišlja o odcepitvi in delitvi premoženja in dolgov srbsko-črnogorska Jugoslavija: dolgove bi radodarno oddala, vsebino arhivov npr. pa "kot edini legitimni dedič" obdržala. Zato kinoteki danes ne manjka težav zlasti pri oblikovanju arhiva temeljnih del zgodovine svetovnega filma. Vanj so že velikodušno prispevali Francozi in Italijani. Do sedaj jim je uspelo zbrati več kot tisoč naslovov, pretežno iz obdo-jbja zadnjih dveh desetletij, čaka pa jih dolgotrajen projekt pridobitve filmske klasike. Njen zakonsko urejeni položaj ji je namreč prinesel mednarodno priznanje in vstop v Mednarodno federacijo filmskih arhivov -FIAF. To ji bo omogočilo, da se bo kvalitetno dvignila in dosegla svetovna merila ter sodelovala s sorodnimi tujimi organizacijami in združenji. Njeni prvi podvigi - na primer odkritje in ovrednotenje nekaterih še do včeraj popolnoma izginulih filmov (glej Lubitschevega Ko sem bil mrtev ali pa Hoferjeve Prve sledove starosti in še Lu-cejeve dokumentarne slike za taborjenje "balila" na slovenskem Krasu) - so ime Slovenske kinoteke že razglasili svetu. Slovencem pa bo dano, da bodo črpali iz svetovne filmske zakladnice s polnimi rokami, ne glede na ponudbo najnovejših filmov v normalnem obtoku, i ki filmskega "fanatika" težko zadovoljuje. Naj zaključim z mislijo: stoletnica svetovnega filma in devetdesetletnica slovenskega filma sta bili najbolj primerna in obenem poslednja priložnost, da je tudi Slovenija postavila temelje kinoteki svetovnega tipa. Potrebovala jo je tudi zato, da bo kulturno-suvereno stopila v korak s strumno četico razvitih evropskih držav. POLITIČNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE GORIŠKIH SLOVENCEV MED OBEMA VOJNAMA (4) BRANKO MARUŠIČ Vzporedno s takimi prizadevanji pa je potekala tudi drugačna dejavnost, dejavnost aktivnega protifašizma, zlasti v organizaciji slovenske narodnjaške mladine, ki se ji je zdela borba predstavnikov slovenske manjšine v Italiji z legalnimi sredstvi neučinkovita. Zato se je odločila za bolj radikalne posege. Revolucionarna organizacija TIGR je delovala po načelu, da je potrebno na nasilje odgovoriti z nasiljem; če je država opustila osnovno načelo zaščite svojega ljudstva, ima to ljudstvo pravico in dolžnost, da se upre zakonom, ki so uperjeni zoper njegov obstoj. TIGR je bil razširjen kot ilegalna dejavnost po domala vsem Primorskem in seveda Goriškem. Spočetka je to gibanje delovalo za avtonomijo slovenske in hrvaške manjšine v Italiji, kasneje se je to izhodišče menjalo tudi zaradi spremenjenega kurza, ki je vladal v organizaciji slovanskih emigrantov iz Julijske krajine v Jugoslaviji, ko je prevladalo prepričanje, da Slovenci tudi v nefašistični Italiji ne bodo dosegli prave in pravične obravnave. Pred predstavnike Slovencev in tvorce politične dejavnosti se je postavljalo vprašanje, ali naj Slovenc i delujejo zato, da se ohrani obstoječe državnopravno stanje, v okviru katerega naj si pridobe ustrezno avtonomijo, ali pa naj delujejo za to, da se slovenski predeli Italije priključijo Jugoslaviji. Ob pričetku ilegalnega političnega delovanja Slovencev na Goriškem je mogoče razmere povzeti v naslednje ugotovitve. Konfinacije, emigracija in strogi nadzor so na Goriškem v večji meri kot katoličane zavrnile dejavnost pripadnikov slovenskega liberalnega tabora. Krščanski socialci so imeli zlasti na podeželju veliko oporo v duhovščini, ki ji je v tem času pripadala nadvse pomembna naloga za ohranjevanje (slovenske zavednosti in ki je navsezadnje nadomeščala ukinjeno slovensko šolo. Toda tudi duhovščina je bila postavljena pod najstrožji nadzor. Okoli leta 1932 sta se pri krščanskih socialcih že izoblikovali dve struji: Besednjakova, ki jo je na Primorskem zastopal Virgil Šček, in skupina dr. Janka Kralja, ki je imela za sabo lep del slovenske duhovščine. Prvi so delovali zato, da se Slovenci v Italiji priključijo Jugoslaviji, drugi pa za politiko drobnih korakov. Ilegalno so delovali tudi komunisti, do njih je bil fašizem še posebno nepopustljiv. Komunisti niso pristajali na teroristične metode TIGR-a, ker so načrtovali drugačen obračun s svetovnimi | nacionalizmi, predvsem pa se je KPI v odnosu do slovenske manjšine posvečala teoretičnim rešitvam nacionalnega vprašanja, vendar sta s tem v zvezi pomembna dva akta, in sicer izjava treh partij (Avstrije, Italije in Jugoslavije) o rešitvi slovenskega narodnega vprašanja in sporazum med KPI in TIGR-om konec leta 1935. Aktivnost TIGR-a se je po prvem tržaškem procesu (1930) nekoliko zaustavila, a se je nadaljevala in proti koncu desetletja dobila mednarodne razsežnosti ne le, ker se je zaradi sporazuma Ciano-Stojadinovič Jugoslavija obvezala, da bo odstranila aktivnosti, ki so uperjene zoper Italijo, marveč zato, ker so se prav zaradi tega sporazuma TIGR-ovci pričeli obračati na svetovne antifašistične sile. Te povezave so kasneje med drugo sve-[tovno vojno in po njej krojile le malo toleranten odnos vodstva partizanskega boja in povojne oblasti v Jugoslaviji do akterjev prvega evropskega aktivnega antifašizma. K temu moramo dodati še obstoj drugih antifašističnih skupin, zlasti pri mladih predvsem iz vrst narodnoliberalnih, in da so svoje mladinske grupe postavljali tudi komunisti, katerih organizator Pinko Tomažič je problem Slovencev v Italiji zasnoval na združitvi vseh delov slovenskega naroda v neodvisni sovjetski republiki. Na predvečer druge svetovne vojne lahko ugotovimo v zvezi s slovensko politično dejavnostjo na Goriškem naslednje. Svetovne razmere, ki so napovedovale spremembe in z | njimi priložnost, da se tudi Slovenci v Italiji in seveda na Goriškem rešijo predvsem fašističnega raznorodovanja, so narekovale strnjenje sil. Narodnoliberalni in Ščekovo krilo krščanskosocialnih so se združili v Narodni svet. Kraljeva I skupina je ostala izven tega predvsem zaradi Besednjakov-cev, ki so vodili t.i. sredinsko politiko. To razlikovanje je ostajalo ves čas druge svetovne vojne in očitno še tudi po njej. Svet je kmalu nehal delovati, ko je prišlo do množičnih aretacij primorskih antifašistov med pomladjo in jesenjo leta 1940. OVRA je tedaj posegla v tigrovsko in komunistično gibanje, zaprla pa je tudi predstavnike liberalnega in krščanskosocialnega tabora. Zaprte je procesirala in proces v Trstu se je decembra 1941 končal s petimi smrtnimi obsodbami. Ta čas pa se je v Sloveniji in tudi na Primorskem pričenjal odpor pod vodstvom Osvobodilne fronte. --------------DALJE V veselje otrok je izšel PASTIRČEK št. 3 7 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 996 8 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 PRIZADEVANJA SSk POKRAJINA VOLILI BODO TUDI V MILJAH 17. novembra bodo poleg pokrajinskih potekale tudi predčasne občinske volitve v Miljah. CEZ DESET DNI Do krize miljske občinske uprave je prišlo predvsem zaradi razkola med Demokratično stranko levice in Stranko komunistične prenove ter zaradi notranjih sporov znotraj teh dveh strank. Začetna razhajanja političnega značaja so se s časom izrodila tudi v osebne spore in obračunavanja, tako da takratni župan Sergio Milo ni mogel dalje voditi občine. Prišlo je do uvedbe komisarske uprave, sedaj pa so na vrsti predčasne volitve. Na njih se bosta pomerila zlasti dva najpomembnejša bloka, levosredinski in desnosredinski: županski kandidat prvega, ki nastopa pod simbolom Oljke, je bivši evropski poslanec KPI in DSLGiorgio Rossetti; kandidat drugega pa je Roberto Dipiazza. Na listi Oljke je prisoten tudi kandidat Slovenske skupnosti Danilo Ša- vron. SSk posveča volitvam v Miljah precejšnjo pozornost. Ravno SSk si je v času krize prizadevala za zgladitev spora na levici, saj se zaveda pomembnosti in perspektiv, ki jih ima miljska občina na področju turizma in gospodarstva. SSk je pred časom tudi javno pohvalila bivšega občinskega svetovalca Marka Šavrona, ki je vložil veliko truda v poskus posredovanja med sprtimi stranmi. Nasploh pa je slovenska stranka na zadnjih občinskih volitvah leta 1993 žela velik uspeh, saj ji je prvič v zgodovini uspelo izvoliti svojega občinskega svetovalca v Miljah. TEČAJ ZA RAVNATELJE V PORTOROŽU V dneh od 21. do 23. oktobra je bila v Dijaškem domu v Portorožu prva faza posebnega tečaja, ki je bil namenjen ravnateljem šol vseh vrst in stopenj na temo SBI - v šolo usmerjeno stalno strokovno spopolnjevanje pedagoških delavcev. Tečaj, ki ga je priredil in v celoti financiral Zavod Republike Slovenije za šolstvo, je predstavljal novost na tem področju, saj je italijanska šolska oblast prvič dovolila udeležbo na tečaju osebju, ki je nameščeno na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Pri tem se je sklicevala na Program kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, ki je bil podpisan v Rimu 20. oktobra 1994, in na Zapisnik prve seje slovensko-italijanske delovne skupine ekspertov z dne 24. in 25. maja 1995. Seminarja seje udeležilo 20 ravnateljev, med katerimi jih je bilo 6 iz Italije (trije iz Gorice in trije iz Trsta). Predavali so trije priznani strokovnjaki iz tujine: dr. Kingsley Evans iz Velike Britanije, dr. Peter Nentvvig iz Nemčije in dr. Jaap van Lakerveld iz Nizozemske, člani Evropskega združenja za izobraževanje učnega osebja. Druga faza seminarja bo meseca marca, do takrat pa bodo morali udeleženci pripraviti krajše gradivo, usmerjeno v preizkušanje teoretičnih spoznanj v praksi. ZBIRKA IGER TRUBADUR Z VRTNICO Prav pred kratkim je izšla knjiga Trubadur z vrtnico, ki vsebuje tri igre prof. Ivana Artača, šolnika, publicista in prosvetnega delavca. Prof. Artač je te igre napisal ob natečajih, ki jih je razpisalo opensko kulturno društvo Tabor za izvirno slovensko dramsko delo. Najstarejša je veseloigra v dveh dejanjih Pepce se ženi, ki jo je avtor napisal ob proslavi stoletnice čitalnice na Opčinah leta 1968. Veseloigra Rdeča črta čez ograde je nastala leta 1973, igra Trubadur z vrtnico, po kateri nosi knjiga ime, pa leta 1986. Igri Pepče se ženi i n Rdeča črta čez ograde sta bili že uprizorjeni, Trubadur z vrtnico pa še ne. V teh treh delih prikazuje prof. Artač vaško življenje na Opčinah v pretekli in polpretekli zgodovini. Snov za igre črpa tudi iz točno določenih trenutkov naše zgodovine, kot npr. iz obdobja gradnje južne železnice na začetku našega stoletja ali pa iz časa ideološke razcepljenosti po drugi svetovni vojni. Izdajo knjige sta podprli Slovenska prosveta in Zadružna kraška banka. Grafično jo je opremil arh. Pavel Magnani, rokopis pa je pregledala prof. Nada Pertot, ki je napisala tudi uvodno besedo. Knjiga je izšla v dvesto izvodih, njena cena pa je 25.000 lir. UMRL JE MARJAN DOLGAN Po kratki bolezni je v Trstu umrl časnikar Marjan Dolgan. Star je bil 73 let. Po maturi na slovenski realni gimnaziji se je zaposlil pri Primorskem dnevniku, kjer je delal do upokojitve. Vdovi gospe Nevi izrekamo globoko občuteno sožalje. SKEDENJ / PROSLAVA SPOMIN NA 25-LETNICO SMRTI MSGR. JAKOBA UKMARJA V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju so se v nedeljo, 3. novembra, spomnili na 25. obletnico smrti velikega sina tržaške Cerkve in velikega Slovenca msgr. Jakoba Ukmarja. V imenu prirediteljev je prisotne najprej pozdravil Alojz Debeliš, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril Ukmarjevo povezanost s Skednjem in Škedenjci. Osrednji govornik na proslavi je bil prof. Tomaž Simčič, ki Ukmarjev lik zelo dobro pozna, saj je o njem napisal diplomsko nalogo. To je nato objavil v knjižni obliki. Prof. Simčič je orisal glavne etape življenjajakoba Ukmarja: začel je z opisom slovenskega uveljavljanja v Trstu v zadnjih letih 19. stoletja, nadaljeval z Ukmarjevim študijem bogoslovja v Gorici, z njegovo aktivnostjo v socialnem gibanju pred prvo svetovno vojno, na-rodno-obrambnim zadržanjem pod fašizmom (znana je Ukmarjeva pridiga o sožitju med narodi leta 1931), človekoljubnim zadržanjem med drugo svetovno vojno, nasilnim napadom v Lanišču v Istri kmalu po vojni ter povojnim plodnim sodelovanjem v življenju tržaške Cerkve. Prof. Simčič je omenil Ukmarjevo sodelovanje pri škofijski sinodi in 2. vatikanskem koncilu, njegovo znamenito spovedniško dejavnost in teološke razprave. Jakob Ukmar, je na koncu dejal govornik, je bil dejansko duhovni vodja in simbol tržaških slovenskih katoličanov. Proslavo je z zelo ubranim in doživetim nastopom popestril ženski kvartet Musiča noster amor, ki ga sestavljajo Tamara Stanese, Nataša Gre-gori, Silvia Mosco in Martina Feri. Kvartet je zapel nekaj pesmi iz slovenske in mednarodne nabožne ter posvetne glasbene zakladnice. PREJELI SMO OB ROBU SREČANJA NA OPČINAH O TKB Uspešno srečanje, ki ga je SSk priredila prejšnji teden na Opčinah, da se razjasnijo dosedanje delovanje TKB in nastale finančne luknje, ki gredo v stotine milijard, je privabilo presenetljivo veliko število poslušalcev, med katerimi so bili tudi uslužbenci naše ban- ke. Tako stališče SSk, ki ga je obrazložil deželni tajnik Brecelj, kot tudi pogovori med poslušalci, so izražali resno skrb za ohranjanje že pridobljenih stališč naše manjšine v tržaškem ekonomskem svetu. Edini razglašeni glas je prišel prav s strani človeka, ki v SSk zaseda pomembno mesto, ko je neprimerno in nediplomatsko napadel glasnika u-službencev TKB-ja, češ da ni posestnik bančnih delnic. Verjetno se omenjeni gospod ne zaveda, da so prav uslužbenci najbolj o-škodovani, saj sta vprašljiva njihovo delovno mesto in torej nadaljnji življenjski zaslužek. Mislim, da edina slovenska zamejska stranka res ne potrebuje novih problemov ne novih neprijateljev, saj sem prepričan, da je e-dini cilj SSk, kot vseh nas, najti tako rešitev za naš denarni zavod, ki bi nam prizadela čim manjšo škodo. ----------- NK 17. novembra bodo na Tržaškem volitve v pokrajinski svet in v miljski občinski svet. sedniška kandidatka je sindikalistka Adele Pino. SSk je priredila že nekaj srečanj s kandidatko Adele Pino. Tako je bilo v sredo, 30. oktobra, srečanje v kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu, v torek, 5. novembra, pa v župnijski dvorani v Nabrežini. Pinova je v glavnih obrisih predstavila program liste TS 2000, v kateri je govor tudi o problematiki slovenske manjšine. Le-to je treba zaščititi v spoštovanju stališč, ki jih vsebujejo resolucije Evropskega parlamenta in listina o zaščiti manjšin konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Treba je torej omogočiti take pogoje, da se slovenska kul- BODO VOLITVE Volilna kampanja se torej bliža koncu. V Trst prihajajo protagonisti italijanskega vsedržavnega političnega življenja. Tako je bil prejšnji teden predviden obisk Silvia Berlusconija na povabilo Pola svoboščin. Berlusconi je moral obisk odpovedati zaradi gripe, a volilni shod je vseeno bil, združen z bogato večerjo, za katero je moral vsak povabljenec prispevati okoli 200.000 lir. V torek, 5. novembra, se je v Trstu mudil voditelj Združenih krščanskih demokratov Rocco Buttiglione, predvideni pa so obiski vsedržavnega tajnika Ljudske stranke Gerarda Bianca, Stranke komunistične prenove Fausta Bertinot-tija in drugih. To je dokaz, kako so pri teh volitvah pomembne vsedržavne tematike, ki skorajda zasenčijo krajevno problematiko. Kljub tem "zvenečim" imenom pa ljudi, zlasti pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, zanima, kakšno vlogo bo imela pokrajina v prihodnosti. Ta ustanova ima namreč pristojnosti, ki v tržaškem primeru niso bile nikoli izkoriščene. To tudi zato, ker je bila na Tržaškem porazdelitev volilnih okrožij protizakonita. Tako je tržaška občina imela veliko večino okrožij in je seveda pogojevala delo pokrajine. Vrnitev v okvir zakona je omogočil priziv stranke Slovenske skupnosti, ki na teh volitvah nastopa v povezavi z listo TS 2000, katere pred- tura, jezik in običaji ohranijo. V prihodnje bo treba posvečati več pozornosti teritoriju tržaške pokrajine in kmetijstvu, ki naj temelji na tipičnih krajevnih proizvodih. Tako naj se omogoči povezava med kmetijstvom in turizmom. Na tem in na upoštevanju krajevnega prebivalstva mora temeljiti tudi zaščita Krasa. Program liste TS 2000 predvideva med drugim tudi intenzivno čezmejno sodelovanje na trgovskem, turističnem, kulturnem in industrijskem področju. KANDIDATI SSk, ki nastopajo na listi TS 2000: z leve v smeri urinega kazalca Nevo Radovič (Nabrežina I), Dimitrij Žbogar (Nabrežina IV), Vladimir Vremec (Zgonik-Repentabor), Marko Štoka (Trst I), Sergij Mahnič (Dolina II) in Danijel Novak (Dolina I) (Foto Kroma) ŠOLA / VOLITVE 10. IN 11. NOVEMBRA BODO VOLITVE V ŠOLSKE SVETE 10. in 11. novembra bodo potekale volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete ter v vsedržavni šolski svet. Kot znano, se bodo slovenski šolniki tokrat udeležili volitev v pokrajinski in vsedržavni šolski svet, medtem ko se nadaljuje bojkot volitev v okrajne šolske svete. Tako je sklenil enotni šolski odbor, ki meni, da imajo okrajni šolski sveti skrajno omejene pristojnosti ter umetne in neživljenjske teritorialne razsežnosti. Velikokrat pa se okrajni šolski sveti soočajo z nesklepčnostjo in nezanimanjem. Drugače je po mnenju šolskega odbora s pokrajinskim šolskim svetom. V tem je slovenska prisotnost v sedanjih razmerah neobhodno potrebna zlasti zaradi perečega vprašanja racionalizacije slovenske šolske mreže. Pokrajinski šolski svet je osrednji zborni organ na pokrajinski ravni in ima zato največji vpliv na odločitve šolskega skrbništva. Samo s slovensko prisotnostjo v pokrajinskih šolskih svetih lahko ob obveznem mnenju deželne komisije tudi neposredno zagovarjamo koristi slovenske šole v Italiji. Volišča bodo odprta v nedeljo, 10. novembra, od 8. do 12. ure, v ponedeljek, 11. novembra, od 8. ure do 13.30, in to na sedežih didaktičnih ravnateljstev, na nižjih in višjih srednjih šolah. Na listi za učno osebje državnih otroških vrtcev z geslom Ziv-žav kandidira Katerina Čuk, na listi za učno osebje državnih osnovnih šol z geslom Cicibani kandidirajo Mirjam Mi-kolj, Tatjana Cibic, Majda Mihačič, Maura Čepar, Eda Pregare, Friderik Žerjal, Olga Tavčar, Katja Verginella in Bruna Visintin. Na listi za učno osebje srednjih šol z ge- slom Prijatelji kandidirajo Lučka Peterlin, Fiorella Benčič Serio in Lia Legiša, na listi za učno osebje višjih šol z geslom Tudi mi kandidirajo Samo Pahor, Davor Pečenko in Loredana Guštin. Na listi staršev z geslom Starši kandidirajo Vesna Čotar, Zdenko Floridan, Ingrid Kalan, Ennio Kuret, Maja Lapornik, Marko Paulin, Sonja Pernarčič in Gi-gliola Vescovi. Na kandidatni listi za vsedržavni šolski svet za javno šolstvo kandidirata letos Silvana Hvalič in Enzo Pavletič. Slovenske kandidate na listah šolnikov in staršev so predstavili na dveh srečanjih v torek, 29. oktobra, in v torek, 5. novembra, in sicer v prostorih osnovne šole pri Sv. Ivanu in v Prosvetnem domu na Opčinah. Kandidati učnega osebja in staršev so izdelali skupen program, izoblikovan na delovni seji, ki jo je 24. oktobra sklical Sindikat slovenske šole na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. V tem programu kandidati ugotavljajo, da sta za uspešno reševanje problemov slovenskih šol v Italiji potrebna stalno strokovno spremljanje dogajanja na šolskem področju ter aktivno poseganje v šolsko stvarnost. Posebna pozornost je dana šestim točkam: a) pravici do šolanja v maternem jeziku; b) racionalizaciji slovenskega šolskega omrežja; c) izobraževanju učnih kadrov v slovenskem jeziku; č) vzdrževanju in uporabi poslopij slovenskih šol in vrtcev; d) tiskanju primernih učbenikov in o-premljanju šol z ustreznimi učili; e) poučevanju slovenskega jezika na italijanskih šolah. RAZSTAVA VLADI-MIRA LAKOVIČA V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah je bila v torek, 5. novembra, otvoritev razstave portretov doberdobskega slikarja Vla-dimira Lakoviča. Razsta-vo so omogočili Svet slovenskih organizacij, Goriški muzej in Zadružna kraška banka, na ogled pa je bila že pred časom v Doberdobu. O dogodku bomo obširneje poročali v prihodnji številki. LUIGI TAVANO V DSI V DSI O GORIŠKEM ZGODOVINSKEM POSVETU V ponedeljek, 4. novembra, je bil večer Društva slovenskih izobražencev posvečen nedavnemu zgodovinskemu posvetu o Cerkvi in družbi na Goriškem in njunemu odnosu do osvobodilnih gibanj. Gost DSI je bil znani go-riški zgodovinar prof. Luigi Tavano, ki je dejal, da je posvet hotel osvetlili zgodovinsko obdobje med drugo svetovno vojno na Goriškem. To področje ima namreč svojo specifičnost, ki je po mnenju prof. Tavana nista upoštevala ne italijansko ne slovensko zgodovinopisje. Razloge za zgodovinski posvet je prof. Tavano videl v potrebi po osvetlitvi življenja Goriške, njenega prebivalstva in teritorija v želji po tem, da Italijani spoznajo slovensko stvarnost; želja je bila, da bi postavili v središče pozornosti stvarnost goriške nadškofije v zavesti, da go-riški zgodovinski kontekst lahko predstavlja izvirno točko za obravnavanje evropske zgodovine tistega obdobja. Iz posveta, ki je predstavljal prvi primer organskega sodelovanja med italijanski- mi in slovenskimi zgodovinarji, izhaja po mnenju predavatelja naslednje: specifičnost in problematičnost Goriškeglede na Ljubljano in Trst, revolucionarni značaj slovenskega osvobodilnega gibanja, vprašanje, zakaj se v Sloveniji ni razvilo demokratično in pluralistično osvobodilno gibanje kot v drugih demokratičnih evropskih državah, to, da se temeljna raziskava tako pri Italijanih kot pri Slovencih šele začenja, in potreba po zgodovinski reviziji v pozitivnem smislu, ki naj izloči fašizem in protifašizem iz mita in ju postavi v zgodovino. V razpravi je bila omenje-natudi razlika med Trstom in Gorico. V Trstu bi tak zgodovinski posvet morda ne bil tako uspešen, vendar bi bilo potrebno začeti s takimi raziskavami. To pomaga katoličanom, da živijo svoje katolištvo napravilen način. IZ Prof. Luigi Tavano med predavanjem v DSI (Foto Kroma) GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU Slovenska župnijska glasbena šola in slovenska rojan-ska župnijska skupnost vabita na glasbena srečanja, ki se bodo zvrstila v prenovljeni dvorani rojanskega Marijinega doma od 17. novembra do 15. decembra 1996. Na teh glasbenih prireditvah bodo nastopili mladi poustvarjalci iz naše dežele in Slovenije. Naša koncertna dvorana je po mnenju strokovnjakov zelo primerna za podobne pobude, saj ima odlično akustiko in zaradi svoje gradbene strukture omogoča tesno povezavo med izvajalci in poslušalci. S to pobudo želimo med drugim nuditi mladim, obe- tajočim glasbenikom iz zamejstva in Slovenije priložnost javnega nastopanja z namenom, da izboljšajo in obogatijo svojo strokovno in umetniško pripravo. Pobuda je namenjena vsem ljubiteljem glasbene umetnosti in se uvršča v splošno prizadevanje zamejcev za kulturno rast, za utrjevanje narodne zavesti in ne nazadnje tudi za vsesplošno obogatitev celotne skupnosti. Koncerti bodo v nedeljah ob 17. uri. Vstop bo prost. O posameznih nastopih bomo pravočasno obvestili po radiu in v časopisih. ----------- HM vela z igro Žarka Petana Pet pepelk. Režija Sara Balde, izvirna glasba Aljoša Starc. Toplo vabljeni mali in veliki! DAROVI ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Štefanija Maglica 100.000. ZA CERKVENO streho v Nabrežini: Ludvik 50.000; družina Kukanja v spomin na pok. M. Doria in I. Vitez 100.000; Vera in Zdravko v spomin na dragega E. Flori-dana 50.000; Slavec 100.000; žena Vera v spomin na dragega moža Carla Verrija 100.000; v spomin na Marijo Košir 500.000; dr. M. Udovič 1.000.000; Gui-do in Daria Zidarič v spomin na E. Floridana 100.000; go-riška škofija 15.000.000; Za-družna kraška banka 5.000.000. ZA CERKEV v Logu: Norma Hrvatič, Pulje, ob pogrebu pokojne mame Marije Trošt 200.000; M.B., Trst, 100.000; družini Žuljan-Ro-mano, Ricmanje, v spomin na pok. starše 50.000; Ida Klarič, Trst, 50.000; Ana Hrvatič, Log, ob obletnici smrti pok. moža Justa 35.000. ZA SLOVENSKE misijonarje: Bogomila Švab 100.000; Emilia in Marija Šajn v spomin na svoje starše 200.000. HVALEŽNICA 1996 S škofom v duhu povezani Lepo vabljeni vsi verniki tržaške škofije na grob škofa Lovrenca Bellomija in k molitvi za novega škofa pri zahvalni maši, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina. V stolnici sv. Justa v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri. Slovensko pastoralno središče v Trstu UTRINKI SULTAN, DAJ ČAST BOGU... Z R. sva v avtomobilu "nosila" sveto obhajilo bolnikom. Številnim bolnikom! /\ pri družini P. se je zataknilo. Ko se bližam ograji, pridivja ogromen, velikanski pes. Kar mraz me je stresel. "Pojdimo proč," je svetoval R. "Nikakor!" Spomnil sem se na misijonarja v Indiji, ki je nosil popotnico skozi pragozd. Pridrvel je tiger... Misijonar se ustavi, seveda preplašen; a se kmalu zave dolžnosti in reče: "Tudi ti, tiger, daj čast Bogu, ki ga nosim!" In tiger je kot krotko jagnje spremljal misijonarja in pregnal vse druge zverine. Ta dogodek mi je dal pogum, da sem počasi odprl železna vrata, ostal miren... Pes se mi je približal, povohal roko in položil glavo v"naročje" ter me spremljal po dvorišču do hiše. Drugi pes "tovariš" se je moral umakniti. V takem "močnem" spremstvu sem nesel sveto obhajilo. R. ni mogel verjeti svojim očem. Tako se je godilo vsak prvi petek. Takega "strežnika" še nisem imel! ----------- (B+B) Pet let je že preč, ko Te ni več med nami, draga mami NADJA DOLENC ŽERJAL Z otožnostjo se Te spominjamo mož Aleksander, hčerka Mara, sinova Peter in Ivan z družinama, brat Marijan ter ostalo sorodstvo. Opčine, 9. 7 7. 7997 -9. 7 7. 7996 OBVESTILA TRST. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada Mihael Flajban. Podrobnejša razjasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46, prvo nadstropje, telefonska številka 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. TRST. SSG. Arthur Miller-Razbito steklo, režija Dušan Mlakar: v četrtek, 7. novembra, ob 16. uri abonma red H, ob 19.30 izven abonmaja. TRST. V ponedeljek, 11. novembra, bosta v Društvu slovenskih izobražencev France Dolinar in Janez Gril predstavila knjigo o procesu proti škofu Rožmanu. Začetek ob 20.30. NABREŽINA. Na zahvalno nedeljo vabimo k slovesni maši ob 9. uri za pridelke zemlje in za lepo obnovo cerkvenih streh. Pred cerkvijo pa bo Zveza neposrednih obdelovalcev ponudila izredne dobrote z družabnostjo. TRST. V nedeljo, 1 7. novembra, ob 1 7. uri, bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, nastopila mladinska igralska skupina s Proseka in Konto- 9 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 99b EaMJgS j.«« (talili NA GORIŠKEM POKOPALIŠČU Kot vsako leto je bilo tudi na letošnji praznik Vseh svetih na goriškem pokopališču več spominskih slovesnosti. Poleg obiskov na grobovih svojih dragih pokojnih so se razni spomnili tudi na pomembne osebnosti našega narodnega in kulturnega življenja in položili na njihove grobove vence ali cvetje ter se z molitvijo spomnili nanje. Tako je Zveza slovenske katoliške prosvete tudi letos počastila pomembne grobove. S spominskim cvetjem in molitvijo, ki jo je opravil msgr. dr. Kazimir Humar, je obiska- la grobove Emila Komela, Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli, Mirka Fileja, Viktorja Prašnika in Milana Bekarja. Nekaj pesmi je nato občuteno zapela moška vokalna skupina Akord pod vodstvom Mirka Špacapana. Zaslužnih pokojnih in padlih za svobodo se je z venci spomnil tudi Svet slovenskih organizacij. Pri spominski grobnici padlim v odporniškem gibanju so bile tudi razne uradne manifestacije. Med drugimi je bila tu delegacija Republike Slovenije, ki jo je vodil predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ki je nato spregovoril padlim v spomin. 10 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 ROMANJE V RIM Kot je sklenila Slovenska škofovska konferenca, bo od petka, 13., do nedelje, 15. decembra, slovensko romanje v Rim v zahvalo sv. očetu za njegov obisk v Sloveniji. Ob priložnosti bodo na trgu sv. Petra postavili božično drevesce iz slovenskih gozdov. Nekateri so izrazili željo, da bi se romanja udeležili tudi Goričani. To se lahko zgodi, če se prijavi vsaj 40 romarjev za en avtobus. Prijave sprejema dr. Franc Močnik, prijaviti pa se je treba do 20. t.m. ali po telefonu (Zavod sv. Družine, 530341) ali pismeno. Cena približno 250.000 lir. ZAHVALNA NEDELJA 1996 Nedelja o sv. Martinu je vsako leto zahvalna nedelja. Letos je ta 10. novembra. Zahvalili se bomo Bogu za blagoslov poljskih pridelkov, ki so bili letos še posebno obilni zaradi deževnega poletja in brez hudih neurij razen v nekaterih krajih Vipavske in Štajerske. Slovenci na Goriškem pa moramo biti letos Bogu še posebej hvaležni zaradi odprtja in blagoslovitve Kulturnega centra Lojze Bratuž. Ob tem dogodku so pa nastale razne govorice in kriva tolmačenja o nastanku Katoliškega doma. DEJAVNOST V KNJIŽNICI D. FEIGEL Pred nekaj tedni sta bili v prostorih Ljudske knjižnice Damir Feigel dve srečanji. Sestala se je skupina novinarjev in publicistov, ki so preverili, koliko in kod se v goriškem prostoru oglašajo v slovenskih sredstvih obveščanja ali v italijanskih z novicami in komentarji o slovenski prisotnosti in dejavnostih ter kaj vse je bilo objavljeno v Gorici v knjižni obliki v zadnjih treh letih, to je od zadnjega podobnega srečanja. Dognali so, da bera ni ravno revna in da kot skupnost šepamo le v posredovanju naših novic v večinski prostor. Naslednjega dne je potekal sestanek z manjšim krogom oseb, ki se zanimajo ali pa tudi udejanjajo uporabo slovenščine v odnosu z javnimi ustanovami. Izmenjali so si izkušnje in pregledali primere, v katerih je slovenščina upoštevana. Razmislili so tudi o dveh pobudah, da bi se njihova izkušnja razširila na večji krog ljudi zato, da ne bi ostalo s strani naše narodne skupnosti le pri zahtevah, ko je pa že mogoče uporabiti lastni jezik tudi v odnosu z raznimi oblikami in stopnjami oblasti. -A.R. GORICA KINEMA: MEJA (LA FRONTIERA) V četrtek, 15. novembra, bo v Kulturnem domu ob 20.45 predpremierno predstavljen zadnji film Franca Giraldija Meja (La frontiera). Gre za zgodbo, ki ponazarja, kako imajo človeške usode na meji podobne izide v različnih zgodovinskih obdobjih. “To je zgodba ljudi, ki živijo na mejah, koder so pripadnosti v negotovem ravnovesju, korenine pa globoke kot nikjer..." (F. Giraldi, La Repubblica, 13.8.1996). Vabljeni! UMRLA KATARINA PAVLETIČ V goriški bolnišnici sv. Janeza od Boga je 16. oktobra umrla Katarina Pavletič iz Gorice. Otroško življenje v domači Gorici ji je že v sedmem letu prizadela prva svetovna vojna. V prvem letu vojne sta ji zapovrstjo v enem tednu umrla oče Jožef, delavec, in mlajša sestra. V drugem vojnem letu se je z materjo Karolino r. Štekar in s starejšo sestro zatekla pred topovskim obstreljevanjem skupaj z drugimi v železniški predor pod Kostanjevico. Od tam je morala kot mnogo drugih oditi naravnost v begunstvo v Avstrijo in nato v Strnišče pri Ptuju. Po vojni so se vrnile v Gorico in sestri sta zaslužili za skromno preživljanje. Katarina je dolgo bila trgovska pomočnica v Raštelu v trgovini z vrvmi. Obe s sestro sta sodelovali pri mestni Marijini družbi. Ko je Katarina dobila pokojnino, je romala na Sveto goro, kadar je le mogla. Zadnjih pet mesecev je oslabela in so ji sosedje in znanke pomagali. Želela je biti pokopana na Sveti gori in to se ji je izpolnilo. Pogreb je bil 24. oktobra. Z veseljem se je spominjamo in zaupajmo, da ji je Jezus izpolnil obljubo miru, ki ga svet ne more dati. - R PAVEL KRAJNIK V nedeljo, 10., in ponedeljek, 11. novembra, bodo tudi na Goriškem volitve predstavnikov staršev v Pokrajinski šolski svet. Gre za važne volitve tudi za slovenske starše, saj se je Sindikat slovenske šole pr-vičodločil, da se volilni upravičenci udeležijo volitev v Pokrajinski šolski svet. Slovenski starši bodo volili listo številka I, ki nosi geslo Enotnost. Na njej kandidirata g. Edvin Bernetič in ga. Nataša Paulin. Vsak volivec bo lahko oddal samo en preferenčni glas, in sicer na voliščih, ki bodo odprta na vseh šolah. V nedeljo bodo lahko starši slovenskih šolarjev volili od 8. do 12. ure, v ponedeljek pa od 8. do 13.30. Še posebno obvestilo za starše, ki imajo več otrok na šolah: le-ti naj volijo na šoli, ki jo obiskuje najmlajši otrok, medtem ko naj starši otrok, ki hodijo v vrtec, volijo na osnovnih šolah. Sindikat slovenskih šolnikov toplo vabi vse slovenske starše, da se volitev zagotovo udeležijo, kajti Pokrajinski šolski svet je pristojen za delovanje in odločanje o delu in razvoju vseh šol na pokrajin- VOLITVE V POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET JURIJ PALJK skem področju, torej tudi šol s slovenskim učnim jezikom. Kot je vsem znano, se zadnje čase v Italiji na veliko "racionalizira" šolstvo, kar v preprostih besedah pomeni, da se nekatere šole enostavno zaprejo, druge se združijo s tretjimi, vse v slogu, da je potrebno krčiti šole in seveda tudi profesorska ter učiteljska mesta. Iz tega ni izvzeta niti slovenska šola v Italiji, pa čeprav bi morala biti, saj gre za manjšinsko šolo, ki ima svoje specifične potrebe in dolžnosti. Tega se vsi Slovenci zavedamo; drugače je z vsemi italijanskimi vladami, ki ob vsakem novem finančnem klestenju državnih stroškov posegajo tudi v šolstvo in krčijo, kjer se le da, tudi na slovenskih šolah. Na Goriškem je predsedni ca SSŠ prof. Sonja Klanjšček, ki nam je povedala, da je pomembno predvsem to, da se tokrat slovenski starši zares v čim večjem številu udeležijo volitev, na katerih naj oddajo preferenčni glas g. Edvinu Bernetiču. Obenem poziva starše, naj ne oddajo svojega glasu nobeni od list na volitvah v Okrajne šolske svete, na katerih SSS ni predstavil svoje liste. SSS je imel zborovanje profesorjev, ki poučujejo na slovenskih šolah v četrtek, 31. oktobra. Na njem so spregovorili o vseh večjih in manjših težavah, ki tarejo slovensko šolo. Prof. Sonja Klanjšček je poročala o delovanju odbora v zadnjih mesecih in seveda ni mogla mimo nedavnih težav goriških šolnikov, ki so se znašli pred krčenjem slovenskih profesorskih stolic. SSŠ je s pomočjo senatorja Bratine dosegel, da so krčenje slovenskih stolic ločili od vsedržavnega, še ta mesec pa naj bi delegacija SSŠ skupaj s senatorjem Bratino obiskala ministra zu šolstvo v Rimu Berlinguerja in se z njim pogovorila o težavah slovenskih šol na Goriškem. Prof. Klanjšček je tudi napovedala bližnje srečanje na goriški Pokrajini, kjer bodo skupno s prefektom preverili, ali je Pokrajina zares vnesla v proračun za naslednje leto tudi postavko o nujni in težko pričakovani selitvi slovenske sekcije zavoda ITI v slovenski šolski center. Na srečanju so seveda govorili tudi o zadovoljivi rešitvi za šolo Trinko, ki je v pričakovanju dokončne namestitve sedaj v ul. Leopardi. Na zboru profesorjev je govoril tudi prof. Livio Semolič, ki se je zaustavil ob prelomnem času za slovensko šolo na Goriškem. Vsako leto bolj smo priče osipu naših otrok ob vpisu v višje srednje šole in tudi tega se SSŠ zaveda; zato bodo priredili za morebitne prihodnje dijake ogled slovenskega šolskega centra. Sicer pa se bodo srečali na občnem zboru SSŠ v petek, 6. decembra. Na tem občnem zboru bodo skušali v odbor pritegniti čim več svežih ljudi, saj se zavedajo izredne pomembnosti delovanja sindikata. Vsakomur od nas mora biti namreč jasno, da brez dobrega delovanja slovenske šole postavljamo pod vprašaj lasten obstoj, obstoj slovenskega naroda v Italiji! ISKRA / KNJIGA ISKRICE Z LEVE Levičarsko opredeljeni razumniki, ki jih združuje prenoviteljski list Iskra, so prejšnji teden praznovali izid nove knjige, ki nosi ime Iskre in iskrice. Gre za multižanrsko novost, ki združuje stolpce zavzetega družbenega in političnega delavca Alda Rupla, verze neurejenega in nekonvencionalnega "pesnika" Viljema Gergoleta ter ilustracije vinjetista Matije Zonte. Pisca sta Goričana in sta sodelovala pri Iskri. Na goriški predstavitvi v sredo, 30. oktobra, je bilo veliko ljudi, predvsem mladih. Za urednikom Iskre Sergijem Lipovcem je avtor spremne besede Miran Košuta uvodoma na široko razglabljal o Ruplovem delu, ki naj bi imelo "plemenito in etično razsežnost"; žal pa ni bilo v njegovih besedah niti sledu kake sorodne razsežnosti... Še bolj pa so njegove osorne besede in podtikanja zanikala, kar piše Stojan Spetič v predgovoru, in sicer, naj bo knjiga 'prispevek k premo-ščanju manjšinskega kanibalizma". Besede "etnično-mišljenjska kategorija spoštovanja drugega, medsebojna enakopravnost, strpnost..., odpiranje, poznavanje in sodelovanje" ostajajo, žal, le prazne besede... Družbeno-politična razglabljanja Alda Rupla, ki jih bogatijo včasih prav neokusne "začimbice" Viljema Gergoleta, prigodniški epigrami in hudomušne karikature v verzih, vabijo k spreminjanju kritike v življenje, spodbujajo k razmišljanju; so pač izraz ustvarjalnosti t.i. zamejske levice. Posamezni komentarji postajajo v knjižni obliki zaokrožena organska pripoved o italijanski politiki in zakom-pleksanih zamejcih, njihovih zdrahah in splošnih družbenih vprašanjih, o Ruplu dragoceni in priljubljeni Gorici. Pod drobnogled pa je na začetku postavljeno predvsem vprašanje levičarske ideologije nekdaj in danes. Avtor se sprašuje, katera je vloga komunistov, ki želijo pristati na reformizem. Kako verjeti v vrednote, ki tonejo v zgodovino? Treba je najti novo ravnovesje med zvestobo tradiciji in prenavljanjem, kar je potrebno za kakovostno bivanje posameznika in skupnosti. - DANIJEL DEVETAK ZDRUZENI VSI ROJAKI PO ŠIRNEM SVETU KAZIMIR HUMAR Ob 10-letnici in 20-letnici Katoliškega doma je odbor izdal posebno brošuro. V prvi so navedene pobude in rast tega našega kulturnega središča. Iz nje je razvidno, kako se je odbor obrnil na vse rojake po zahodnem svetu od Južne Amerike preko ZDA, Kanade do Zahodne Evrope, posebej pa na zavedne verne Slovence na Goriškem in Tržaškem. V brošuri je zapisano in dokumentirano, kako so se vsepovsod oglasili rojaki in s prostovoljnimi darovi pomagali odboru v Gorici, da je kupil zemljišče na Drevoredu 20. septembra in tam zgradil dvorano za Slovence v Gorici (1962). V brošuri je tudi zapisano, da je odboru v najbolj kočljivem trenutku, ko je bilo treba lastniku zemljišča plačati domenjeno kupno vsoto do določenega dne (sicer RAZMIŠLJANJA BREZ MEJE Meje so vse manj pomembne. Videmska univerza bo v tem akademskem letu pripravila v Gorici štiri srečanja, ki želijo dokazati, da se da živeti brez meje. Nizu "razmišljanja brez meje", ki si ga je zamislila profesorica Marisa Sestito, so dali ime Pragovi, saj prek pragov stopamo eni k drugim, se obiskujemo in spoznavamo. Srečanja bodo sledila letnim časom. Prvo, jesensko, bo v soboto, 9. t.m., od devetih dalje v prostorih goriške univerze v nekdanjem malem semenišču. Predavatelji (univerzitetni profesorji in neakademski strokovnjaki) bodo dokazovali univerzalnost sveta ob primerih iz narave. Zanimivo bo npr. predavanje o vodi, ki svobodno prehaja državne meje enkrat kot oblak, drugič kot potok. Nato bo vrsta prikazov prekomejnih podobnosti iz rastlinskega sveta. Zanimiva bo primerjava štirih najstarejših furlanskih in slovenskih lip. Predmet zimskega predavanja bo ljudsko pripovedništvo, pomladnega pa univerzalnost poetskega jezika. - TD bi izgubili plačano aro), priskočil na pomoč škof Gregorij Rožman v Clevelandu; poslal je posojilo devet tisoč dolarjev, in to leta 1958. Posojilo je odbor kasneje vrnil tako, da so nekateri clevelandski veljaki svoje posojilo darovali. Ostalo je odbor odplačal tako, da je škof Rožman poslal mašne intencije v dolarjih in so duhovniki od intencije v dolarjih, ki je bila precej višja kot intencije pri nas, odstopili del odboru za Katoliški dom. Vse to je dokumentirano v brošuri Deset let Katoliškega doma v Gorici; originali se hranijo v arhivu KTD, ki je postalo lastnik Doma. V brošuri Dvajset let Katoliškega doma (1982) je pa poimenski seznam vseh darovalcev. V uvodu brošure piše med drugim: "V spomenicah, ki jih je goriški odbor naslovil na rojake po svetu za zbiranje prispevkov in darov, je omenjeno, da bomo izdali "zlato knjigo" z imeni darovalcev. Letos, ob 20-letnici, smo izpolnili to obljubo. Zato smo v pričujoči brošuri zbrali imena darovalcev od začetka do danes, v kolikor so nam znana. Mnogi so namreč ostali povsem neznani kot N.N. V 30 letih se je okrog Katoliškega doma zbralo neverjetno veliko število znanih in neznanih dobrotnikov po vsem zahodnem svetu. Težko bomo našli ustanovo, ki bi se okrog nje zbralo tolikšno število slovenskih ljudi." Tako v omenjeni brošuri. Sledi seznam darovalcev po abecednem redu in po deželah. Te so: Goriška, Tržaška, ostala Italija, Zahodna Evropa, Argentina, ZDA in Kanada. Izven Goriške so najbolj številni dobrotniki iz ZDA, posebno iz Clevelanda, kjer sta bila glavna pobudnika škof Rožman in prof. Karel Bonutti. To je resnica o Katoliškem domu, ki prvih dvajset let ni bil deležen podpore nobene javne ustanove, seveda tudi Vatikana ne in še manj kake tajne organizacije. Toliko v vednost vsem tistim, ki sumničijo, da jev odbor prihajal denar ne vem od kakšnih tajnih virov. “Facta dara et boni amid," odkrita beseda in ostanimo prijatelji. Zlata jesen seje spet vrnila in obarvala naravo v krasne pisane odtenke. Iz še nekoliko toplega naročja nam ponuja raznovrstne sadeže, mednje pa je nasula tudi nekaj najslajših za naše malčke: to so igrice Goriškega vrtiljaka, ki se je veselo zavrtel v soboto, 19. oktobra. V veliki dvorani so se spet zbrali živahni, radovedni mali polžki in z velikim zanimanjem sledili pravljici Capekin Klara, ki so jo pripovedovali igralci Lutkovnega gledališča Ljublja- ZA NAJMLAJŠE IN NE SAMO GORIŠKI VRTILJAK SE JE RAZŽIVEL IVA KORSIC na. Prelepi Capek in pametna kavka Klara kar udobno živita v štiričlanski družini. Toda vse se v naglici spremeni, ko Capek zbeži s tekmovanja za najlepšega kužka. Boji se namreč, da bi ga ne prodali. Ko tava po mestnem vrtu, spozna, kako trdo je življenje klateških živalic. Nepopisen strah ga prevzame, ko ga zgrabi klošar in stlači v vrečo. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA KONCERTNA SEZONA 1996-1997 KULTURNI CENTER LO|ZE BRATUŽ DREVORED 20. SEPTEMBRA 85, GORICA VD - KONCERTI V VELIKI DOVRANI KD - GLASBENA SREČAN|A V KOMORNI DVORANI ■ Sobota, 16. novembra, ob 20.30, VD AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ Zlati jubilej STOIAN KURET, dirigent ■ Sreda, 27. novembra, ob 20.30, VD MIRAN DEVETAK, klavir Haydn, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev ■ Sobota, 14. decembra, ob 19.30, KD "VDIH - IZDIH" Flavta, Oboa, Klarinet Reinecke, Loeillot, Poulenc, Florjane ■ Sreda, 15. januarja, ob 20.30, VD TRIO LORENZ Škerjanc, Brahms, Šostakovič ■ Sobota, 25. januarja, ob 19.30, KD NAGRADA ROVERE D'ORO 1996 ADRIAN PINZARU, violina ■ Sobota, 16. februarja, ob 20.30, VD ■ Nedelja, 1 7. februarja, ob 17. uri, VD A. Foerster GORENJSKI SLAVČEK OPERA IN BALET SNG v Ljubljani ■ Sobota, 22. februarja, ob 19.30, KD ZAKLJUČILO SE |E OBDOBJE... Zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija ■ Sobota, 1. marca, ob 19.30, KD KADAR CIPRESE ŠUMIJO Samospevi Štefana Maurija na verze Ljubke Šorli v Glasbenem ateljeju Emil Komel ■ Sobota, 22. marca, ob 20.30, VD SLOVENSKI KOMORNI ZBOR IN ORKESTER D. Scarlatti: Stabat Mater, F. Schubert: Missa in C MIRKO CUDERMAN, dirigent ■ Sreda, 5. aprila, ob 20.30, VD GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE ROBERT STANIČ, klarinet SIJAVUŠ GADŽIJEV, klavir Prokofjev, Šostakovič, Schumann ■ Sreda, 16. aprila, ob 19.30, KD DAMJANA BRATUŽ in svet Bele Bartoka ■ Nedelja, 20. aprila, ob 1 7.30, VD BRUCE VOGT, klavir Schumann, Brahms, Liszt, Fisher ■ Sobota, 1 7. maja, ob 19.30, KD DOBAR VEČER, tu Srednja muzička škola Pavel Markovec Zagreb REDNI ABONMA: 100.000 LIR; ZNIZANI: 50.000 LIR. VSTOPNICE: 15.000 LIR; 8.000 LIR. VSTOPNICE ZA OPERO 30.000 LIR. K sreči ga reši modra prijateljica Klara, a tudi on ji pomaga zleteti iz klošarjevih rok. Oba odideta srečna domov. Cap-kove dogodivščine so prevzele male gledalce, saj so krepko zaploskali lutkam in seveda lutkarjem, ki znajo izredno spretno voditi svoje junake, tako da se še odrasli zatopimo vanje in začutimo, kako se v nas prebuja skriti otrok. Tudi veliki polžki so že obiskali gledališče, in sicer v soboto, 26. oktobra. Zanje so mladi amaterji iz Gledališke šole Centra kulturnih dejavnosti pri ZKPO Kranj sproščeno in občuteno prikazali z besedo, petjem in plesom L.F. Baumovo poetično pravljico Čarovnik iz Oza. Protagonistka Doroteja ne ve, kako bi se vrnila domov, vihar jo je namreč odnesel v deželo Mezincev. Tu se spoprijatelji s Strašilom, ki si neznansko želi imeti možgane, s Ploče-vnikom, ki bi rad veliko srce, in Levom, ki se trese za vsako stvar, ker je prepričan, da nima poguma. Vsi štirje se odpravijo k čarovniku iz Oza; ta jim pomaga, da v sebi odkrijejo to, po čemer hrepenijo. Uprizoritev, prežeta z melanholičnimi songi, navaja otroke (a tudi odrasle!), da prisluhnejo vsemu najlepšemu, kar se skriva v njihovih srcih, in tako odkrijejo srečo, po kateri hrepenijo. Škoda, da zamejski otroci niso v večjem številu pristopili h krogu Goriškega vrtiljaka. Starši se ne zavedajo, da so njihovi malčki prikrajšani za veliko lepega, pristnega, koristnega, kar napolni dušo z radostjo. Pri tem pa otroci izgubijo dragoceno priložnost za poslušanje izbranega slovenskega jezika, ki je v zamejstvu zmeraj bolj ogrožan celo v šolskih klopeh. DELOVANJE SLOVENCEV V RONKAH Pred kratkim je klekljarska skupina, ki se ukvarja z izdelovanjem idrijskih čipk in dela v sklopu društva Jadro, podarila ronškemu županstvu umetnostni grb občine, ki so ga izdelale klekljarice. Slavnostnega srečanja, ki je potekalo v občinski sejni dvorani, so se udeležili predstavniki društva, klekljarice in predstavniki občinskega sveta iz Ronk z županom Novellijem. Treba je povedati, da odsek deluje nepretrgano že osem let, vodi ga Fanci Končut iz Šempetra pri Novi Gorici; priredil je že razne razstave ročnih del. Zadnja je bila prav v tem prostoru ob letošnjem praznovanju dneva žena. V ponedeljek, 4. novembra, pa je bila otvoritev razstave Tržačanke Magde Starec Tavčar v dvorani občinske knjižnicev Ronkah. Prikazane so bile njene ilustracije za otroške knjige. Razstavo, ki bo odprta do 15. t. m., je organizirala Občinska komisija za slovensko manjšino pod pokroviteljstvom občine Ronke. -----------KM DAROVI ZA KULTIiRNIcenter L. Bratuž: namesto cvetja na grob svaku Ninku Černiču Ada 100.000; Verčon Franjo, Koper 100.000 lir. ZA CERKEV na Peči: namesto cvetja na grob Ivana Cija-na druž. Juren Ciril 100.000, druž. Kovic in Novak 50.000; ob krstu sinčka Gabriele Gio-vanni druž. Granzotto 90.000. ZA CERKEV v Gabrjah: O.D. 5.000 lir. ZA CERKEV na Vrhu: sestre in bratje Černič namesto cvetja na grob Ninka Černiča 335.000 lir. ZA MISIJON p. Kosa: N.N. z Opčin 30.000; Uči in Marica Dolenc ob 5. obl. smrti Ane, Pepke in Nadje 50.000; Nada v spomin na Branka 50.000 lir. ZA DVA bogoslovca v misijonih: N.N. 1.000.000 lir. ZA SLOV. misijonarje: N.N. s Peči 100.000 lir. ZA NOVO cerkev v Dolu: Jožef Vižintin 500.000 lir. DOBRODOŠLA SARA! Srečnim staršem Emanueli in Ka-zimiru Černiču čestitamo, no-vorojenki želimo veliko sreče. Dramska skupina Oder 90 OBVESTILA PD ŠTANDREŽ prireja v soboto, 9. novembra, martinovanje v spodnjih prostorih župnijskega doma ob 20. uri. V NEDELJO, 10. nov., bo ob 16. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču obredna svečanost za vse pokojne Slovence iz Laškega. Sodeluje cerkveni zbor iz Zgonika. KI Ul IRM CENTER L. Bratuž: v nedeljo, 17. novembra, bo ob 16. uri dan za misijone. O svojih izkušnjah na Madagaskarju bo spregovorila dr. Sonja Masle, ki je tam kot zdravnica preživela več let. Na ogled bodo slike iz Indije misijonarja Ludvika Zabreta. V KULTURNEM centru L. Bratuž na Drevoredu 20. septembra 85 je do 30. t.m. odprta razstava slovenskih zamejskih likovnih umetnikov. Ogledate si jo lahko vsak dan od 17. do 19. ure in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Za skupine je možen dogovor - tel. 532163 ali 533177. KULTURNI DOM: v galeriji je do 20. t.m. na ogled fotografska razstava Čarobni svet vipavske jame. Avtor fotografije je Zdravko Rijavec, član jamarskega Društva Danilo Remškar iz Ajdovščine. M C, AL ERI JA V galeriji Ars bo razstavljal svoja dela slikar ARRIGO TONUTTI Umetnika bo predstavil joško Vetrih. Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v petek, 8. novembra 1996, ob 18. uri. Katoliška knjigarna, Travnik 25 SLOVENSKA KOMISIJA )AVNEGA VEČNAMENSKEGA KULTURNEGA SREDIŠČA, SLOVANSKA KONZULTA OBČINE RONKE IN DRUŠTVO |ADRO vabijo na srečanje TU in ZDAJ Gost večera bo prof. Aldo Rupel. Ronke, občinska sejna dvorana, sreda, 13. novembra 1996, ob 20.30 Katoliška knjigarna vabi na predstavitev knjige: DR. DRAGO ŠTOKA ANDREJ ZINK DEKAN IN ŽUPNIK NA OPČINAM Delo bo predstavil Tomaž Simčič Katoliška knjigarna - Travnik 25 - v petek, 15. novembra 1996, ob 18. uri KONCERTNA SEZONA SCGV EMIL KOMEL Tudi letošnja koncertna sezona ima zanimiv program. Kot je razvidno iz oglasa, gre letošnja glasbena ponudba v dve smeri: sedem koncertov bo v veli ki dvorani obnovljenega Kulturnega centra Lojze Bratuž in šest glasbenih srečanj v komorni dvorani. Predstave v veliki dvorani bodo potekale v smislu klasičnih koncertov. Glede vsebine teh smo skušali predstaviti različne zvrsti od solističnih recitalov do komornih, orkestralnih in pevskih skupin. Posebna novost letošnje sezone je gostovanje ljubljanske opere s slovenskim opernim delom. Glede izbire izvajalcev in programa pa smo skušali vključiti tudi čim več slovenskih imen. Glasbena srečanja v Komorni dvorani pa smo namenili predvsem naši študirajoči mladini in vsem, ki jih svet glasbe privlačuje in bi se radi obogatili z novimi informacijami. Na teh srečanjih bomo lahko od bliže spoznali različne instrumente, šole, notne in CD-izdaje ter se neposredno pogovarjali z izvajalci. "Koncertna sezona je tudi kulturna ponudba za vse, ki jim je duhovna hrana življenjska nuja. V poplavi cenenih, plehkih in kičastih televizijskih oddaj, na katere se je marsikdo že privadil, se nam zdi nujno, da s kulturnimi prireditvami o-pozarjamo naš prostor in posredujemo našim ljudem boljšo stran človekovega ustvarjanja." Cena abonmaja (za sedem koncertov - všteti so tudi opera in šest glasbenih srečanj) je 100.00 lir (redni) in 50.000 lir (znižani); družinski abonma stane 100.000 za prvega in 50.000 lir za ostale člane družine. Abonma naročite in dvignete na tajništvu SCGV Komel, Drevored 20. septembra 85 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure (tel. 0481/532163). Vstopnice za posamezne koncerte znašajo 15.000 oz. - znižane - 8.000, za opero pa 30.000 lir. 11 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 996 12 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 BENEŠKA SLOVENIJA V PRIREDBI PLANINSKE DRUŽINE BENEČIJE BENEŠKI BURNJAK, PRAZNIK SLOVENSKEGA VESELJA ERIKA JAZBAR V nedeljo, 27. oktobra, je Črni vrh (Čenavarh) v občini Podbone-sec ponovno zaživel. Veliko število ljudi se je zbralo v tej lepi gorski vasi, saj so se številni prijatelji odzvali vabilu Planinske družine Benečije, ki je že tretje leto priredila burnjak, kar pomeni praznik kostanja. V teh tednih je bilo v naši deželi tovrstnih pobud sicer kar precej, vendar je srečanje, ki so ga planinci že drugič organizirali v Črnem vrhu, zelo lepo uspelo. Planinska družina Benečije je privabila veliko mladih in starejših planincev in prijateljev, ljubiteljev gora in domače pesmi, ki so prišli iz raznoraznih krajev našega zamejstva oz. dežele, med njimi tudi številni iz Tolmina, Kobarida, Kanala, Brd in drugih primorskih obmejnih vasi. Tudi lepo vreme je sicer vabilo ljudi k prazniku in nudilo svoj delež k uspehu pobude, vendar gre največja zasluga planincem in članom Planinske družine Benečije, ki so ponovno dokazali, da se s prizadevnim, skupnim in vztrajnim delom lahko marsikaj pomembnega priredi; burnjak in podobne pobude seveda predstavljajo za tamkajšnjo ter širšo narodnostno skupnost pomembna srečanja: domač praznik s svojim prijetnim vzdušjem lahko naredi za našo skupnost več od visokodonečih besed in nastopov za elito. Letošnji burnjak je imel na svojem sporedu več točk: najprej se je večina udeležencev morala oddolžiti planinski "obveznosti", kajti v jutranjih urah se je lepa skupina podala na Joanac po stezah, ki so jih člani v prejšnjih dneh očistili. V naslednjih urah pa je imel glavno besedo praznik, ki ga je obogatila skupina Katica iz Ljubljane z ljudsko pesmijo; ne pozabimo pa na vedno pristno domačo harmoniko. V stari "oštariji" je bila na ogled razstava kmečkih pridelkov, ki so značilni za te kraje, z raznimi vrstami sadja in seveda kostanja, predstavljenimi v obeh jezikih; v poznih popoldanskih urah pa so si udeleženci lahko ogledali diapozitive Fotokrožka iz Trsta. Protagonisti so bile značilne maske iz vasi oz. blumarji, ki so jih posneli na letošnjem pustovanju na Črnem vrhu. Na burnjaku se je zbralo res veliko število ljudi; bili so prisotni ljubitelji narave, gora, planinci, prijatelji Benečije, ljudje, ki se veselijo ob slovenski pesmi ter na beneških "senjamih", ljudje, ki so ponosni na svojo specifičnost in to dokazujejo na najbolj prvinski način. KANALSKA DOLINA ZDOMSTVO Življenjepisi koroških Slovencev, zbrani v 2. knjigi Tako smo živeli, ki sta jo izdala Krščansko kulturna zveza in Slovensko narodopisno društvo Urban Jarnik v Celovcu ter založila Mohorjeva družba Celovec, Ljubljana, Dunaj, je žela toliko priznanja, da so se odločili pripraviti še tretjo knjigo spominov naših rojakov onkraj Karavank. Med sedemnajstimi spominjanji naštejemo šest moških in enajst ženskih usod; svoja življenja so zapisali tudi sami, nekaterim pa so priskočili na pomoč sodelavci: urednica dr. Marija Makarovič, Micka Miškulnik in, kar je izredno razveseljivo, tudi dva mlada raziskovalca Maja Logar in Aleksander Tolmaier. Nekaj povsem svojskega, koroškega dajejo besedilom tudi narečni in širšemu slovenskemu svetu manj znani izrazi, ki jih je lektor dr. France Verbinc pustil v originalu in dajejo knjigi tisti posebni, koroško oniamljivi čar. Pred bralčevimi očmi se vrstijo usode posameznikov, malih ljudi, ki jim je bilo usojeno živeti v najlepšem delu nekdaj povsem slovenske dežele; iz fragmentov je nastala celota, kolektivni spomin čudovitih ljudi, ki jim nenaklonjena zgodovina ni odvzela ljubezni in pripadnosti do lastnega naroda. Prepletenost usode posameznika, ki ga je iz nekdaj trdnega kmečkega, prijaznega, tradiciji pogojenega življenja odtrgalo nasilje potujčevalca, zasledimo pri vsakem pričevalcu. Dramatična politična in vojaška dogajanja v tem delu Evrope, posebno v prvi polovici tega stoletja, njihove vzroke pa lahko iščemo že v prejšnjih obdobjih nasilne germanizacije, kateri je največji poznavalec ne le zgodovine, ampak tudi duše koroških Slovencev, dr. Bogo Grafenauer pripisal vsakoletno vidno zmanjševanje zgodovinskega slovenskega ozemlja. Tako je v dokumentarni pripovedi dveh najstarejših 90-letnikov Marije Kriegl in Hanzija Hafnerja ter najmlajše 60-letne Marice Hafner in ostalih koroških Slo- RUBRIKE ŽIVLJENJEPISI KOROŠKIH SLOVENCEV TAKO SMO ŽIVELI vencev in Slovenk čutiti silno, nenadomestljivo privrženost družini, pa naj je bila pavrova ali kajžarska: v njenem objemu so črpali moč za tiste, največkrat nepredvidljive dni, ki so po plebiscitu in Anschlusu pogojevali njihovo usodo. Dela je bilo na koroški kot na vsaki slovenski kmetiji vedno dovolj, tudi za otroke. "Ko sem bil majhen puvb, so me hati kar vpregli. Si videl, pa si moral delati." Tako je zapisal Ferdinand VVoschitz iz Šmarjete v Rožu, ki pa je imel srečo, da ga je spremljala glasba skozi vse življenje. Če je bilo treba, je hkrati igral na tri glasbila. Kako bi sicer koroški človek brez glasbe in pesmi! In veliko so se med seboj družili, pri delu, ko je bilo npr. ob košnji tudi po 20 ljudi pri enem pavru. Romali so koroški Slovenci najraje h Gospe Sveti, na Višarje in tudi na Brezje, največkrat peš, toda najraje v skupinah, da je bilo lepše. Marija Thaler iz Radiš se spominja otroštva brez matere, ko je morala trdo delati za "vprižano mamo" in sedem otrok, pa tudi osnovne šole, ko je bil le v prvem razredu ob nemškem tudi slovenski pouk, v drugem pa samo nemški! Toda verouk je bil v slovenščini in v okrilju cerkve so ljudje že brali le v maternem jeziku. In v cerkvi so iskali zavetje za vse življenjske preizkušnje! Babičina modrost je )anka Mertela iz Zmotič spremljala vse življenje. V otroških stiskah pa ga je potolažila s preprostim izrekom: "Bog je dal, Bog je vzel in Bog bo spet dal." Bilo je to življenje največkrat vedrih ljudi, ki so v medsebojnem razumevanju v družini in v soseski našli smisel, lepoto življenja. Otroštvo! Tudi za Franca Rehs-manna, rojenega I. 1928 pri Tratniku na Ledenincah, je bilo prelepo, da bi večno trajalo. Pisalo se je leto 1938. Na mah je bilo vsega konec. Nemci so zasedli Avstrijo. Kljukasti križ in DORICA MAKUC njegovi privrženci so sejali grozo in obup. Tratnikovo družino so izselili aprila 1942; v pol ure je morala desetčlanska družina - sedem otrok med njimi - obložena s culami in zastražena kot zločinci zapustiti dom. Do konca vojne je bilo skupno pregnanih 297 družin koroških Slovencev; med pregnanci je bilo 118 otrok pod 4. letom in 80 oseb, starih več kot 60 let... Zapustiti so morale pregnane družine 5.542 ha zemlje, 197 konj, 1.490 govedi, 884 ovac...Toda Tratnikovi so se vrnili; po treh letih, treh mesecih in treh dneh so spet zaživeli pod domačo streho. Toda mnogi se iz vojne vihre niso vrnili. Mladi duhovnik Anton Kutej, ki je v Šmihelu pridigal o miru, je moral umreti v Dachauu. A nacistični duh je po vojni še živel in prežemal ljudi na avstrijskem Koroškem v veliki meri, čeravno so vedeli za krivico in trpljenje, ki ga je prestal slovenski človek. Koroški Slovenci so upali, da jim bodo oblasti popravile storjene krivice. Ker tega niso storile, so v več deset tisočih napolnili celovške ulice, toda gospa Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi se spominja, kako so jih brutalno razgnali. In zapisala je: "V našem programu je bila predvidena v stolnici sveta maša za vse žrtve, umrle v taboriščih ali na frontah. Svetišče je bilo polno našega brezpravnega, teptanega ljudstva: izseljencev, zapornikov, partizanov, vojakov, kar jih je preživelo kruto vojno. Gospod župnik Pod-gorc naj bi maševal. Prišel je ukaz iz kurije, da ne sme darovati svete maše. Ta ukaz je bil še hujši kot polivanje in udarci policije. Dr. Tischler je pokleknil sredi cerkve in na glas molil rožni venec. V srčni bolečini je naš narod vzdihoval in molil; še v cerkvenem svetišču naše brezpravno ljudstvo! nudila pribežališče desettisočim slovenskim beguncem, in to brez vsakršnih omejitev. To je vsekakor pomembno poudariti, kajti v Severni Ameriki so sprejemali le mlade in zdrave ljudi. V Argentino pa so prišle cele družine skupaj, vključno z otroki in ostarelimi. Nekateri stari naseljenci (pred 2. svetovno vojno) so novonaseljence sprejeli z nezaupanjem in tudi sovražno, kar je bilo posledica negativne propagande, ki so jo pod okriljem jugoslovanske ambasade vodili razni agenti, češ poglejte, prihajajo narodni izdajalci s krvavimi rokami! Novi priseljenci so se zato v daljni deželi morali sami znajti in organizirati. Tako so se že v januarju 1948 organizirali v Društvo Slovencev. Razvili so izredno živahno kulturno, prosvetno in versko življenje, ki je negovalo pozitivne slovenske vrednote v daljnem svetu. V tem času se je v Argentino priselilo med šest do sedem tisoč slovenskih beguncev. Leta 1954 je Slovensko dušno pastirstvo v Argentini odkupilo hišo v Buenos Airesu na ulici Ramon Falcon; ta je postala osrednji slovenski dom, kar je še danes. Leta 1966 se je Društvo Slovencev preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo, ki jo vsi slovenski domovi priznavajo kot matično organizacijo, sicer pa so v organizacijskem smislu samostojni. Poleg društvenega in kulturnega dela je zelo pomembna tudi vzgojna dejavnost v slovenskem duhu, predvsem šolstvo. Tukaj je vsekakor potrebno omeniti Slovenski srednješolski tečaj, ki nosi ime po ustanovitelju in dolgoletnem rav- natelju prof. Marku Bajuku. To je v bistvu sobotna slovenska dopolnilna šola, v kateri poučujejo za narodno zavest potrebne predmete (zgodovino, zemljepis, etnologijo, slovenski jezik). Tudi predvojna primorska emigracija ima v Buenos Airesu svoje društvo Triglav, ki pa, žal, počasi izgublja svoj slovenski značaj. Mladih skorajda ni več zraven, starejši umirajo in prihodnost je negotova. Sicer imajo še vedno svoj pevski zbor in sobotni tečaj slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo za ohranitev slovenstva v okolju španskega velemesta. Stiki, ki smo jih imeli predstavniki ŠOU-a v daljni Argentini s slovenskimi študenti, izobraženci, podjetniki, kulturniki in duhovniki, so nas prepričali, da slovenski čudež v Argentini res obstaja. Zavedamo se, da bo potrebno še marsikaj postoriti, da se ta čudež ohrani in še naprej razvija. Rojakom v daljni deželi smo dolžni ponuditi vsaj delček tega, kar npr. Nemčija in Italija nudita svojim izseljencem že dolga desetletja. Tudi nekdanji komunistični režim na Slovenskem je v precejšnji meri kriv, da so se izseljenci delili na naše in njihove, s tem da so bili "njihovi" namerno odrinjeni na rob slovenskega naroda. Rek "narod si bo pisal sodbo sam" zato še posebej velja kot poziv slovenskim oblastem, naj končno premaknejo vprašanje slovenskega izseljenstva z mrtve točke. Ga okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) že tretje leto poteka projekt Slovenski študenti po svetu. Čilj tega projekta je povezati slovenski študentski potencial v zamejstvu in izseljenstvu s študentsko populacijo v matični domovini. V ŠOU smo se odločili, da letos prvič pokukamo še malo dalj v svet, saj smo do sedaj imeli dobro razvite stike samo s študentskimi klubi iz zamejstva. Tako je želja postala resničnost in v začetku septembra je v daljno Argentino odpotovala delegacija naše Študentske organizacije. Mogoče si kdo zastavlja vprašanje, zakaj ravno v Argentino, ko pa so Slovenci raztreseni širom sveta?! Prvi Slovenci so prišli v Argentino v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer na povabilo argentinske vlade, ki je imela probleme pri utrjevanju severne meje in ji je primanjkovalo domačih kolonistov. Takrat je vsega skupaj prišlo le okrog 50 družin iz tedanje še avstrijske Go-riško-Gradiščanske grofije (okolica Doberdoba, Goriška Brda). Drugi, številčno precej močnejši val je sledil v letih po prvi svetovni vojni, ko se jevArgentino izselilo veliko Primorcev. To je bila predvsem ekonomska emigracija z močnimi političnimi podtoni; ljudje so namreč največkrat bežali pred fašističnim preganjanjem. Večina predvojnih emigrantov se je naselila v Buenos Airesu, nekaj pa tudi v Rosariu, Mendozi in Cor- SLOVENSKI ŠTUDENTJE PO SVETU MED SLOVENSKIMI ROJAKI V ARGENTINI RENATO PODBERSIČ ML. Ali: zgodovina argentinskih Slovencev v očeh slovenskega študenta Dom argentinskih Slovencev dobi. Tako se je skupaj do začetka 2. svetovne vojne v Argentino priselilo okrog 25.000 Slovencev, v veliki večini Primorcev. To so bili povečini kmetje in nekvalificirani delavci, izobražencev skorajda ni bilo, toda kljub temu so organizirali uspešno društveno in kulturno življenje. Pri tem gre velika zasluga predvsem duhovniku Jožetu Kastelicu, ki pa se je, žal, smrtno ponesrečil v Andih I. 1940. Prav on je 1.1933 začel izdajati revijo Moje versko življenje, ki še danes izhaja pod imenom Duhovno življenje. Leta 1935 je v Argentino prišel še duhovnik Janez Hladnik, ki je bil kasneje usodno povezan s prihodom povojne Slovenske politične emigracije v Argentino. To so bili begunci iz italijanskih in avstrijskih taborišč, ki so iz Slovenije zbežali pred komunizmom po koncu 2. svet. vojne. Hladnik je prek osebnih zvez v argentinski vladi pri predsedniku Peronu dosegel, da je Argentina PRVI NEURADNI IZIDI VOLITEV BODO ZNANI V NEDELJO ZVEČER IMATA OBE KOALICIJI ENAKE MOŽNOSTI ZA ZMAGO? OB VSEH SVETIH VENCI TUDI OB BREZNIH V TRNOVSKEM GOZDU Predstavniki Mestne občine v Novi Gorici so ob prazniku Vseh svetih (v Sloveniji se praznik uradno imenuje Dan mrtvih) položili vence k spomeniku padlih in žrtev okupatorjevega nasilja na Trnovem pa tudi ob brezna oz. t.i. fojbe v Trnovskem gozdu. Gre za fojbe oz. grobišča "Za lesniko" pri Trnovem, "Za Cvetrežem" tudi pri Trnovem ter za grobišče "Zagomila" pri Grgarju. V teh grobiščih počiva neznano število žrtev revolucionarnega nasilja iz obdobja neposredno po koncu druge svetovne vojne. Gre za slovenske domobrance, deportirance slovenske narodnosti iz Gorice in tedanje goriške pokrajine, Italijane, med katerimi so bili tudi pripadniki raznih vojaških in paravojaških enot, pa tudi za posamezne nemške vojake. Ugotovljeno pa je, da med tistimi, ki so končali svoje življenje zaradi ideoloških zablod in nasilja zmagovalcev, ni bilo žensk ali otrok. Čeprav istovetnost žrtev v fojbah v Trnovskem gozdu ni znana, so posamezniki iz Gorice in drugih krajev prižgali ob fojbah na praznik Vseh svetih veliko svečk in tam položili cvetje ali vence. - M. V VIPAVI BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA VVipavi sos skupnimi napori in sredstvi tamkajšnje občine, Kmetijskega podjetja Agroind Vipava 1894 in ministrstva za okolje in prostor zgradili biološko čistilno napravo. Zagotavljala naj bi predvsem čistejšo reko Vipavo v njenem zgornjem toku. To bo mogoče z odpravljanjem oz. čiščenjem odplak, ki prihajajo iz vinske kleti in mlekarne v Vipavi. S to naložbo, ki je stala 142 milijonov tolarjev, je uresničen prvi del programa o čistejši reki Vipavi, hkrati pa gre tudi za del posebnega okoljevarstvenega projekta Eco-Adria, ki predvideva čezmejno sodelovanje za varovanje morja v Tržaškem zalivu. Nova biološka čistilna naprava bo postopno zagotovila tudi čiščenje komunalnih odplak Vipave in okolice. Za financiranje del pričakuje vipavska občina tudi prispevek iz programa Phare, ki deluje pri Evropski zvezi. Novo napravo v Vipavi je tehnološko zasnovalo italijansko podjetje Thema iz Belluna, celotni program pa je uskladilo postojnsko podjetje Stadij. - M. MAR|AN DROBEŽ Od prejšnje nedelje je prepovedano objavljanje raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in o političnih strankah, ki sodelujejo v kampanji za državnozborske volitve v Sloveniji v nedeljo, 10. novembra. Medtem od torka potekajo glasovanja na t.i. predčasnih voliščih za volivce, ki bodo na dan volitev odsotni iz kraja stalnega bivališča. Toda glasujejo lahko dejansko vsi, ki so vpisani v volilne sezname, le da morajo pred glasovanjem pokazati dokument (osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje) o istovetnosti. Predstavniki kandidatnih list so krajevnim volilnim komisijam tudi izročili imena t.i. zaupnikov list kandidatov, to je funkcionarjev strank, ki bodo lahko spremljali oz. diskretno nadzorovali potek glasovanja. V petek, 8. novembra, se bo opolnoči končala tudi javna volilna propaganda. Ljudje se bodo oddahnili od intenzivne predvolilne kampanje in soočan| med strankami in kandidati; ta so potekala predvsem na radiu, državni televiziji in na vplivni zasebni televiziji Pop TV. Predvolilna propaganda je bila namenjena zlasti volivcem, ki so bili bodisi neopredeljeni ali pa so razmišljali o tem, da se volitev ne bi udeležili. Število obojih je tudi zdaj, torej neposredno pred volitvami, še zmeraj precejšnje. V Sloveniji je udeležba na volitvah pravica, ki je zagotovljena z ustavo, tej pravici pa se je mogoče tudi odpovedati s tem, da se upravičenec volitev ne udeleži. Udeležba na volitvah je v Sloveniji torej prostovoljna. V predvolilnih soočanjih kandidatov strank za nove poslance v parlamentu je bilo izrečenih toliko kritik in obtožb proti sedanji oblasti, ki jo navdihuje in usmerja t.i. divji liberalizem, da so bili predstavniki obeh strank sedanje vladne koalicije (LDS in SKD) in ministri ter poslanski kandidati teh strank pri obravnavi marsikatere teme ali problema postavljeni v vlogo obtožencev. Njihovi politični nasprotniki so bili prepričljivi ter so navajali dejstva, ki jih ni mogoče zanikati ali omiliti. Gre predvsem za zahtevo po vzpostavitvi resnične pravne in socialne države. Država z resnično oblastjo in odgovornostjo bi se morala bojevati proti korupciji, gospodarskemu in drugim oblikam kriminala, tatvinam družbene imovine (obseg nezakonitih prilaščanj premoženja znaša doslej že nad milijardo nemških mark) in sploh za vzpostavitev moralnih in etničnih norm v javno in politično življenje. V predvolilni kampanji so zelo kritizirali pravosodje, ki je pravzaprav nemočno ali pasivno v sedanjih razmerah, saj npr. še ni obsodilo nobenega velikega tatu družbene imovine. Na sodiščih imajo v predalih kar okoli 412.000 nerešenih zadev. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je v neki televizijski oddaji navedel primer nekega Izdaja ga Krajevna skupnost, radi pa ga prejemajo tudi listi Vipavci, ki zdaj žive v Italiji ali drugih tujih državah. Zadnja številka je izšla v nakladi 620 izvodov, prinaša pa mnoge aktualne prispevke, ki vzbujajo zanimanje krajanov in ostale javnosti. Na preteklost se nanašajo članki o reformaciji v Vipavi, o Vipavi in Vipavcih v ogledalu Bleivvei-sovih Novic, o Vipavski ohceti nekdaj, o preteklosti Ključavničarstva Pavlin v Vipavi ter še nekateri prispevki. Objavljenih je tudi nekaj člankov o sedanjem utripu in življenju v Vipavi. Omenimo naj prispevek z naslovom Ob trgatvi smo tudi plesali in sestavek o vplivu športa na človekovo življenje. V rubriki Za dom in družino je objavljen spominski zapis vipavskemu dekanu Brei-tembergerju. Avtorica Zina Premrov o njem piše tudi naslednje: "Ob prebiranju zapisov o dekanu Ignaciju Brei-tembergerju so se v meni obudili mnogi spomini na tega plemenitega moža. Ime- morilca medicinske sestre, ki ga sploh niso aretirali in se je dolgo časa prosto gibal po ljubljanskih ulicah. Poznavalci sedanjih razmer v Sloveniji pa tudi odgovorni analitiki v posameznih strankah opozarjajo, da je skrajni čas za ukrepe proti najrazličnejšim deformacijam oz. za ozdravitev, ker se bo sicer naša država začela razkrajati, kar pomeni, da ne bi imela zanesljive prihodnosti. UGIBANJA, NAPOVEDI IN STAVA O VOLILNIH IZIDIH Predstavnik Republiške volilne komisije je v pogovoru za naš tednik povedal nekaj podrobnosti o volitvah v nedeljo, 10. novembra. V vo-lilne sezname je vpisanih okoli milijon 540 tisoč upravičencev, od tega pa jih približno 5 tisoč živi v tujini. Med njimi je kakih 1.300 Slovencev v Argentini, večje število volilnih upravičencev pa živi tudi v Italiji (nemara jih je med slednjimi največ v naših obmejnih krajih od Trsta do Gorice in Vidma oz. Fur- novala ga bom kar Človek z veliko začetnico. Mnogo dogodkov dokazuje, kakšen domoljub je bil, in to v tistih časih fašističnega nasilja, ko si izpostavljal svojo glavo, če si to pokazal. Otrokom je pri verouku vedno povedal, da moramo poleg ljubezni do Boga in krščanske vere gojiti še eno veliko ljubezen, in to ljubezen do svoje domovine." Zelo zanimiv in aktualen je prispevek, ki ga je za rubriko Predstavljamo vam napisal prof. dr. Franc Kralj, sicer župnik v vasi Slap ter arhivar koprske škofije. Razčlenil je podobo Matije Vertovca, duhovnika in strokovnjaka v raznih kmetijskih in drugih vprašanjih ter narodnega buditelja. Gre za sestavek, ki je skladen z dejstvi, kar je pomembno, saj o tem duhovniku večkrat napačno in celo popačeno pišejo. Avtor navaja, da je rojstni kraj Matije Vertovca zaselek Jakulini v župniji Šmarje na Vipavskem, kjer se je rodil 28. januarja 1 784. Čeprav je njegovo osebno ime Matija ostalo ves čas nespremenjeno, zasledimo njegov priimek lanije). Republiška volilna komisija je večini Slovencev, ki so državljani in žive v tujini, pravočasno poslala volilno gradivo, tako da bodo lahko volili, če se bodo seveda za to odločili, po pošti. Neposredno pred volitvami se večajo ugibanja in napovedi o volilnih izidih oz. o uspehu posameznih strank. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da imata obe koaliciji političnih strank, torej t.i. pomladnih strank in levoli-beralnih strank skoraj enake možnosti za zmago. Odločilni bodo lahko glasovi volivcev, ki so bili do zadnjega neopredeljeni, ali pa denimo odločitev stranke zelenih Slovenije in t.i. Grosovih liberalcev (če bosta prišli v državni zbor), da se pridružita koaliciji pomladnih strank. Žarko Petan, režiser, dramatik, aforist in bivši generalni direktor RTV Slovenija, napoveduje, da bo na volitvah z majhno prednostjo prva Drnovškova LDS. Drugo, tretje in četrto mesto si bodo po njegovem delile Janševa SDS, Podobnikova SLS in Peterletova SKD. Šesta bo Združena lista Janeza Kocjančiča. Časnik Primorske novice bo tistega bralca, ki bo uganil volilne izide, nagradil s 100 tisoč tolarji. v več oblikah. Uveljavljena oblika Verlovec je zadnja različica v njegovem poimenovanju. V krstni knjigi je zapisan kol Vrtoviz, od leta 1804 in kasneje v raznih dokumentih pa se navaja kot Vertouz (tako se je tudi podpisoval!); okrog leta 1848 pa se pojavljata oblika Vertovc in Vrtovec, leta 1850 pa končno oblika Vertovec. Pisec podrobno opisuje njegovo življenjsko pot in šolanje, ko je bil zmeraj odličen učenec in dijak oz. študent, pa podrobnosti o javnem in strokovnem delovanju. Bil je zelo izobražen in govoril več jezikov. L. 1813 je bil imenovan za kurata oz. vikarja v Šentvidu, kjer je ostal celih 38 let do smrti. Podrobnosti v tem poročilu spričo omejenega prostora ni moč navajati, čeprav gre v primeru Matije Vertovca za bogato in plodovito življenje, ki je pomemben del zgodovine Šentvida, Zgornje Vipavske doline in Slovenije. V svoji fari je npr. poskrbel za cepljenje proti kozam; pravijo, da se je na drugem cepljenju dalo cepiti več kot tisoč oseb. Vendar je proti koncu življenja tudi potožil, "da so se v 38 letih njegovega službovanja v Šentvidu vedno našli hudobni, nehvaležni in nevoščljivi posamezniki, ki so svoje jezike brusili nad njimi, vendar je bilo njihovo govorjenje prazno." S ponosom je mogel reči, da je vselej delal v obči blagor in da bodo njegovi nauki imeli trajno vrednost. Ni pa maral nikomur biti napoti, zato je bil pripravljen se umakniti in odstopiti. Umrl je v svoji hiši v domači fari 2.9.1851 zaradi prsne vodenice v 68. letu starosti. Pokopali so ga 4.9.1851 na pokopališču v Šentvidu. Njegov grob so pred nekaj leti obnovili. Avtor članka meni, "da moramo Vertovca upravičeno uvrstili med najbolj plodne slovenske strokovne pisce 19. stoletja. Najtemeljiteje je obravnaval takratno kmetijsko problematiko, posebej sta mu bila pri srcu vinogradništvo in vinoreja. Najgloblje brazde na tem področju je zaoral s knjigami Vinoreja za Slovence 1.1845, Kmetijska kemija I. 1847, Sporočilo slovenskim vinogradnikom, posebno vipavskim in primorskim 1.1850. Če je prva veljala za pravo "kmetijsko šolo", je bila druga "zlata vredna knjiga", ki je dosegla drugi ponatis leta 1856, leta 1894 je izšla tudi v hrvaškem jeziku. Po mnenju takratnih ocenjevalcev "južni Slovani nimajo niti v nobeni praktični stroki tako izvrstnega dela." Spominski zapis o Matiju Vertovcu, ki ga je pripravil prof. Franc Kralj, je tako bogato dokumentiran, da bo lahko glavni vir za zgodovinarje in druge raziskovalce življenja in delovanja duhovnika in strokovnjaka, ki je dal obeležje vipavski in slovenski preteklosti. ---------- M. IZŠLA KNJIGA ROŽMANOV PROCES V založbi slovenskega katoliškega tednika Družina je izšla knjiga z naslovom Rožmanov proces, ki obravnava enega najpomembnejših procesov v obdobju po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Potekal je proti ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki ga je novi režim obtoževal kolaboracije z italijanskimi in nemškimi okupatorji ter kot enega izmed tvorcev in navdihoval-cev protikomunističnega odpora v Sloveniji. Knjigo sta napisala zgodovinarja Tamara Griesser-Pečar in France Martin Dolinar. V nasprotju z dosedanjo ideološko prakso zgodovinskega raziskovanja sta preverjala okoliščine, obtožbe in dokazno gradivo proti škofu Rožmanu ter svoje izsledke oziroma ugotovitve opisala, obrazložila in utemeljila v omenjenem delu. S tem sta prispevala k treznejši oceni in razpravi o tistih dogodkih in ljudeh. Slovenski generalni državni tožilec Anton Drobnič je že pred časom zahteval revizijo sodne obravnave proti škofu dr. Gregoriju Rožmanu, a zahteva še ni izpolnjena. --------- M. PRILJUBLJENO GLASILO VIPAVSKE VIPAVSKI GLAS O PRETEKLOSTI IN OSEBNOSTIH V Vipavi že šestnajsto leto izhaja Vipavski glas, glasilo tega častitljivega starega mesta z bogato preteklostjo. 13 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 996 14 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1 996 MALE ZADRUGE: NOVA VRSTA DRUŽB? DECEMBRA V NABREŽINI DAMJAN HLEDE Zakonski odlok št. 515 z dne 4. decembra 1995, katerega določbe so še vedno v veljavi, ker ga vlada vsakih šestdeset dni ponovno vloži, vsebuje razne predpise za promocijo zaposlitve in torej za ustvaritev novih delovnih mest. Med novostmi je vzbu-dila precejšnje zanimanje možnost ustanovitve manjših in z upravnega vidika prožnejših ter preprostejših zadrug. Italijanski civilni zakonik npr. predvideva, da mora zadruge sestavljati najmanj devet članov, da jih mora voditi upravni svet po zgledu delniških družb, katerega pa, obratno od delniških družb, lahko sestavljajo samo člani zadruge itd. T.i. "mala zadruga", ki jo uvaja omenjeni odlok, pa je zakonsko izrisana tako, da omogoča manjše gospodarske pobude. Dovolj je namreč, da jo sestavlja pet članov, ki so lahko samo fizične osebe, ne sme pa preseči števila osmih članov, razen če se ne spremeni v navadno zadrugo. Upravlja jo lahko tudi en sam upravitelj, ki mora bili seveda član zadruge, ali pa celo sam zbor članov po zgle- du kolektivnih osebnih družb (S.n.c.). V tem zadnjem primeru pa je potrebno določiti, komu pripada pravno predstavništvo zadruge; ponavadi je slednje poverjeno predsedniku. Nadzorni odbor je potreben v istih primerih kot pri družbah z omejeno odgovornostjo (S.r.l.), kar pa se bo pri malih zadrugah lahko zelo redkokdaj pojavilo. Tako urejena mala zadruga lahko opravlja vse posle, ki jih sme opravljati navadna za-! druga, in je prav tako deležna istih davčnih olajšav, ki priti-Ičejo navadnim zadrugam. V enem letu je bilo v Italiji ustanovljenih približno 300 malih zadrug, ki so ustvarile približno 1.700 novih delovnih mest. Vse to je sicer že nekaj, ni pa veliko. Razlog je predvsem v tem, da je pravna ureditev male zadruge še vedno predmet začasnih zakonskih odlokov. Upati je, da bo razsodba ustavnega sodišča, o kateri je tekla beseda v prejšnji št. Novega glasa, vplivala tudi na to področje in da bo torej parlament pravno uredil male zadruge z zakonom. V PRIPRAVI 5. KAMNARSKA RAZSTAVA DROBNA NAVODILA ZA ŽIVLJENJE Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine že pridno pripravlja 5. tradicionalno kamnarsko razstavo, ki bo v začetku decembra. Dosedanje razstave so doživljale vsako leto večje uspehe in vzbujale zanimanje daleč naokrog tako med navadnimi obiskovalci kot med strokovnjaki. Pridni društveni delavci so že pred dvema desetletjema občasno priredili kako razstavo v zvezi s kamnarstvom; pravi strokovni skok pa je bil narejen, ko je občina poverila domačemu društvu organizacijo kamnarske razstave ob proslavi 2000-letnice nabre-žinskih kamnolomov. Društvo je nato samostojno organiziralo podobne, sicer skromnejše razstave, ki so prerasle zgolj krajevni odmev. Domači obrtniki-umet-niki razstavljajo svoje izdelke, ki gredo od uporabnega materiala do pravih umetnin. Razstavo si ogledujejo tudi šole devinsko-nabrežinske občine kot tudi Tržačani in strokovnjaki. Lanska izvedba je dosegla velik odmev po Italiji, saj je o njej obširno poročala specializirana revija o marmorju AZ Marmi, ki jo tiskajo v Veroni in je razširjena med kamnarji povsod po državi. Omenjena revija poudarja pomen kamnarske tradicije, ki se skozi stoletja razvija v Nabrežini, omenja najvažnejša dela po svetu, ki so jih zgradili z nabrežinskim marmorjem, in posebej kamnarske šole, ki so trajale še do pred leti. Domačini, Slovenci, zavzemajo važno me- sto in posebej se člankar pohvalno izraža o domačem društvu, ki s svojimi razstavami skrbi za uveljavljanje mladih obrtnikov in umetnikov. Naj omenimo, da je v reviji povzetek članka tudi v angleškem jeziku, iz česar lahko sklepamo, da revijo berejo tudi v tujini. Letos, kot že v preteklosti, se postavlja vprašanje razstavnih prostorov, saj društvo že dolgo ne razpolaga z lastnim sedežem. Po lanskoletni zasilni rešitvi v prostorih župnijske dvorane, sicer lepe, a premajhne, se je odbor društva obrnil na župana, da bi se lahko razstava odvijala v Grudnovi hiši, ki je bila zgrajena nalašč za take pobude. Hiša je že dolgo končana in upamo, da bo do odprtja razstave premošče-no še tistih nekaj tehnično-politično-birokratskih zaprek, da bo lahko letošnja5. izvedba kamnarske razstave v lepem in predvsem primernem sedežu. ---------AT V DOI..U PRI DOBERDOBU DRUŠTVO ZA REJO KRAŠKIH OVČARJEV V nedeljo, 27. oktobra, je bilo v Dolu pri Doberdobu 20. srečanje rejcev in gojiteljev kraških ovčarjev, na katerem so bili poleg članov iz o-kolice navzoči tudi številni gostje iz Štajerske, ki so prišli s posebnim avtobusom. Srečanje je bilo pri družini Pernarčič. Po pozdravnih besedah predsednika društva in člana, ki je poverjen za organizacijo in propagando, je povzel besedo Ivan Božič, dolgoletni predsednik in gojitelj te edine slovenske pasme psov ovčarjev. Pasma, ki izhaja s Pivke, je bila po prvi in še po drugi vojni v nevarnosti, da izumre. Po prvi vojni se ji je posvetil artilerijski častnik Teodor Drenik iz notranjske Cerknice, ki je bjval v Slovenski Bistrici na Štajerskem; po njegovi zaslugi se je pasma ohranila prav v tem predelu, od koder se je ponovno začela širiti šele v 80. letih, potem ko je v nekdanji Jugoslaviji spet dosegla priznanje čiste pasme. To priznanje so ji odvzeli na srečanju jugoslovanskih kinologov v Novem Sadu leta 1955. Ostal je le "jugoslovanski" ovčar, šarplaninec. V 80. letih se je kraški ovčar kot pravi slovenski pes začel spet na veliko širiti po Sloveniji. Pri tem se ni gledalo toliko na kvalitetno izbiro, je povedal Ivan Božič, temveč predvsem na čimvečje števi- ' lo. Zaradi tega so se razširili še razni odtenki pasme, ki jih bo treba postopno odpraviti. | Bistvo kraškega ovčarja je j predvsem v njegovi psihi. Poleg tega, da ima izredno lep in prijazen videz, je tudi izre-s dno tenkočuten, varuh doma in domačih. Zanimanje za kraške ovčarje se nenehno širi. O njih pripravljajo sedaj tudi kratek film, komentar pa bo izdelan v več jezikih. Iz pogovorov je bilo mogoče izvedeti, da obstajajo še druge pasme živali, ki so značilno slovenske in predstavljajo neizrabljen kapital, tako npr. bovška in solčavska ovca, štajerska kokoš, golob, kunec in še kaj. Vprašanje je, ali bodo pristojni v tej deželi poskrbeli, da bi jih lahko še rešili. V primeru kraškega ovčarja je to uspelo. Založba Mladinska knjiga je letos izdala zanimivi knjižici v obliki priročnika s 511 nasveti za boljše in prijetnejše življenje v prvem delu in 597 nasveti v drugem delu. Delo znanega ameriškega pisca H. Jacksona Brovvna jr. je nastalo kot darilo sinu Adamu, ko se je odpravljal na univerzo. Ko je le-ta skrbno prebral koristne napotke in navodila za življenje, se je očetu zahvalil rekoč, da je to najlepše darilo, kar jih je kdaj prejel. V njem bomo našli obilico uporabnih napotkov, ki nam bodo pomagali v najrazličnejših okoliščinah v vsakdanjem življenju. Razumljivo je tudi, da bosta kakšen izrek ali misel včasih težko sprejemljiva. Prepričani pa smo, da bo priročnik koristil še zlasti neizkušenim podjetnikom in obrtnikom. Kot primer bi navedli le nekaj zanimivih sugestij ali - bolje rečeno - koristnih navodil in predlogov: - nikoli ne podcenjuj moči prijazne besede ali dejanja; - imej več želez v ognju; - zavzemaj se za kakovost; - v tvoji glavi je lahko naenkrat le ena misel: naj bo ta pozitivna in konstruktivna; - ljudem ostani v spominu po dobrih delih; - bodi dovzeten za nove misli; - odloči se, da se boš stalno izpopolnjeval in postajal boljši človek; - ne ukrepaj, kadar si jezen; bodi izviren in urejen; pravočasno plačuj račune; - nauči se poslušati: priložnost včasih potrka zelo tiho; - poroči se le iz ljubezni; nikoli ne goljufaj; bodi iznajdljiv; - zapomni si, da je z veliko ljubeznijo in z velikimi dosežki povezano veliko tveganje. Zlasti v času postindustrijske družbe, v dobi informatike, ki je svet korenito spremenila, nam bodo drobna navodila in nasveti izpod peresa Jacksona Brovvna jr. koristni - z njimi bomo morda marsikoga osrečili. - GABRIJEL DEVETAK TEMELJNI KAMEN ZA NOVI HIDROELEKTRARNI PLAVE IN DOBLAR Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je v ponedeljek položil temeljni kamen za novi hidroelektrarni Plave in Doblar, ki ju bodo kmalu začeli graditi, tvorili bosta tehnološko in proizvodno celoto s sedanjima hidrocentralama Plave in Doblar, ki sta bili zgrajeni v obdobju italijanske oblasti na Primorskem, leta 1939 oz. 1940. Naložba bo omogočila racionalno izrabo pretoka reke Soče v njenem spodnjem toku. Proizvodnja električnega toka v obstoječih dveh elektrarnah Plave in Doblar znaša ok. 230 milijonov kilovatnih ur, v novih objektih pa bodo proizvajali nadaljnjih 110 milijonov kilovatnih ur elektrike. Dodati pa je še treba proizvodnjo hidroelektrarne Solkan, ki znaša okoli 110 milijonov kilovatnih ur električnega toka na leto. Naložbo bo financiralo podjetje Soške elektrarne v Novi Gorici. Znašala bo približno 183 milijonov nemških mark, če pa bo podjetje moralo najeti bančna posojila, se bo investicija podražila in bo dosegla okrog 206 milijonov mark. Vpliv obratovanja obeh novih elektrarn na okolje bo majhen oz. neznaten, saj bodo objekte v glavnem zgradili pod zemljo, tako da ne bodo zasedali novih površin. - M. PREDSTAVITEV IN BLAGOSLOV NOVEGA VINA V MEDANI Vinogradniki oz. vinarji v Medani v Brdih bodo že peto leto zapored predstavili novo mlado vino, ki ima skupen naziv Medana no-| vo. Gre za skupino triindvajsetih zasebnih pridelovalcev grozdja oz. vinarjev, ki so za svoj pridelek na domačih in mednarodnih sejmih in razstavah prejeli veliko medalj in drugih priznanj. Letošnje vino bodo najprej predstavili strokovnjakom in časnikarjem že danes, v četrtek, 7. novembra, in sicer na "medanskem pla- i cu" oz. v tamkajšnjem gostišču Bužinel. Svečani krst mladega vina pa bo v nedeljo, 10. novembra. Program se bo začel ob 11.30 in bo trajal do polnoči. Domači župnik bo novo vino j blagoslovil, nato pa ga bodo prodajali na javni ‘ dražbi. Izkupiček bodo vinarji darovali za zgraditev nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Novo vino bodo iz Medane že v noči od 10. na 11. november prepeljali na tržišča v Ljubljani in v vsej Sloveniji. - M. POT DO SREČE JELENA STEFANČIČ Mnogi ljudje se razburjajo že ob najmanjših žalitvah ali pravijo, da je tak pač njihov značaj in si ne morejo pomagati. Značaj pa ni nič drugega kot veriga načinov mišljenja in delovanja, ki preidejo v navado. Od nas samih je odvisno, da to navado spremenimo, če hočemo zares postati srečni. Če se prepuščate najhujšemu suženjstvu - t.j. slabim navadam in zmotnemu mišljenju - vedite, da obstaja za to rešitev. Potrebno je sa- mo to, da prisluhnete nasvetom svojega notranjega vodnika, ki je odsev modrosti narave. To nikakor ni smešno, kajti iz tega izvirajo vse težave, ki vam grenijo življenje. Seveda boste imeli v začetku težave, če boste hoteli obdržati svoje misli na vajetih dobrohotnosti in upanja. V začetku ne bo šlo samo od sebe: nič ni tako trdovratno kot navada, a kakor si vode pozimi izberejo pot, ki so si jo že prej utrle, si prav tako tudi navade utirajo pot v vaših možganih. Potrebno je le začeti, kajti majhni premiki, ponovljeni ob vsakokratni priložnosti, bodo počasi zgradili neprehodno oviro in vaše misli bodo opustile temačno strugo ter se podale na pot svetlobe. Sčasoma vam bo to prišlo v navado, zato vsakokrat, ko se odslej zalotite v dvomih o sebi, ko se bojite prihodnosti, ko se po nepotrebnem vznemirjate, ko vas navdajajo sovražna čustva, ki delujejo na vas kot majhna vsakodnevna doza strupa, si dopovejte, da bolj popuščate slabi navadi kot svojemu razumu. Odženite take misli in sprejmi-te miselne navade, značilne za srečo. DALJE f DVOBOJI SLOVENIJA-ITALIJA KOŠARKA SLOGA ZMAGOSLAVJE SLOVENSKE VRSTE ERIK DOLHAR LJUBLJANA - V sredo, 30. oktobra, je bila v nabito polni Hali Tivoli ob prisotnosti najvišjih državnih oblasti (morda so bili prisotni tudi zaradi volilne kampanje Kučan, Peterle, Thaler, Bavčar, pa tudi italijanski veleposlanik Spinetti) meddržavna kvalifikacijska tekma za nastop na evropskem prvenstvu 1997. Da je za srečanje vladalo veliko pričakovanje, priča tudi dejstvo, da so vstopnice pošle že teden dni pred tekmo. Zanimanje pa je vladalo predvsem za nastop dolgina Gregorja Fu-čke (na sliki Foto Kroma), ki se je rodil v Kranju zamejskemu Slovencu, košarkarsko zrasel v Sloveniji, se pri 18. letih odločil za italijansko državljanstvo, začel profesionalno pot pri Stefanelu v prvi italijanski ligi (najprej v Trstu, sedaj pa v Milanu) in kaj kmalu postal eden glavnih Azzurrov. Gregor je bil zaradi tega deležen najbolj bučnih žvižgov in stalnega zmerjanja slovenskih navijačev (najbolj vroči so bili ljubljanski Green dragonsi in Idrijčani), z odlično igro pa je dokazal, da je zrel košarkar, ki ne naseda psihološkim provokacijam. V prvem delu srečanja smo prisostvovali izenačenemu, a ogorčenemu boju pod košema, med katerima sta občasno dobesedno vzletela mlada slovenska upa Milič in Gorenc. V nadaljevanju pa je prišlo na dan slovensko hrepenenje po zmagi, tako da so se Zdovc, Alibegovič, Milič, Gorenc, Tušek in celo mladi Du-ščak s trdo obrambo, hitrimi protinapadi in meti za 3 točke, povsem oddolžili za poraz z Italijo v prvi fazi kvalifikacij na EP 97 in z atraktivno igro slavili za celih 17 točk. Po navdušujoči tekmi sva z Iva- nom Bajcem pobrala nekaj izjav protagonistov. Jure Zdovc, morda najbolj izkušen in znan slovenski reprezentant, ki i-gra trenutno pri grškem Iraklisu, je tako analiziral dvoboj: "To je bila izredno težka tekma. V 2. polčasu smo strli odpor Italijanov predvsem s hitrejšo igro, ujeli smo ritem, dobili veliko razpoloženje igralcev in še stisnili obrambo. Potem ko smo si priborili prednost desetih točk, smo strli odpor Italijanov, ki niso bili tako motivirani kot mi, saj so že z eno nogo na evropskem prvenstvu, kar smo izkoristili." Kako pa je bilo spet igrali pred domačo publiko? Nedvomno ni lahko igrati pred tivolsko publiko, ker je izredno zahtevna. Vsaka tekma v Tivoliju je zame novo dokazovanje, tako da sem mogoče tekmo začel z nekoliko treme, kasneje pa sem tremo premagal in upam, da sem publiko na neki način zadovoljil. Trener slovenske reprezentance Andrej Urlep: "Zmage smo vsi izredno veseli, vendar se zavedamo, da nismo še zaključili kvalifikacij. Za nas je prihodnja tekma na Češkem glede na izid še pomembnejša, ker smo z njimi že izgubili. Dokler ne bomo s pravo koncentracijo zmagali ROKOMET te tekme, se ne bomo uvrstili na evropsko prvenstvo. Za to pa si bomo seveda prizadevali na vse kriplje." Vsekakor obstajajo realne možnosti, da bi se Slovenija uvrstila... Mislim, da so možnosti realne. Po treh porazih smo fantje in cel trenerski štab verjeli, da še ni vse izgubljeno, da imamo še možnosti. Mislim, da smo to z zadnjimi zmagami potrdili. Vendar smo še daleč od tega, da bi bili že uvrščeni. Kako pa bi bilo, če bi Fučka igral z vami? "Tako kvalitetnega igralca, kot je Fučka, bi se veselila vsaka reprezentanca. Odločil se je za italijansko reprezentanco, igra za Italijo. Mi pa lahko igramo z njim ali brez njega!" Nazadnje je še nesrečni protagonist srečanja, Gregor Fučka, tekmo takole ocenil: "Mislim, da smo tekmo izgubili v drugem polčasu, ko smo popustili v obrambi. Prvi polčas smo držali nizek rezultat in smo tudi vodili. V drugem delu pa smo popustili in zato tudi izgubili." Čeprav si bil najboljši na igrišču, so te navijači stalno zmerjali... Mislim, da nisem bil najboljši na igrišču, enostavno zato, ker je najboljši, kdor zmaga. Važno je samo, da smo tekmo izgubili. Samo ekipa lahko zmaga, če pa kdo igra nekoliko bolje, to nima nobenega pomena. Nedvomno so bili občutki lepi, ko sem po dolgem času spet igral pred polno Halo Tivoli, čeprav sem mnenja, da moraš med igro pustiti občutke ob strani. Ste si pričakovali tako visoko zmago Slovenije? Ne, sploh nismo pričakovali take slovenske zmage. Sem smo prišli, da zmagamo tekmo, a smo, žal, izgubili. Ste vedeli, da je Slovenija tako močna? Smo vedeli, posebno jaz, čeprav so bili tudi ostali maksimalno pripravljeni. Slovenija je poklicala tri starejše igralce, da o mladih, ki so že prej pokazali svoje, sploh ne govorim! SLOVENCI PORAŽENI LE V TRSTU Dvojni slovensko-italijan-ski rokometni obračun konec preteklega tedna, v petek v tržaški, v soboto pa še v hr-peljski športni dvorani, je pokazal, da je razlika v kakovosti med slovenskim in italijanskim rokometom precejšnja. Kljub temu da so Italijani zadnje čase močno napredovali in da so, čeprav ob odločilni pomoči sodnikov, celo dobili petkovo tržaško srečanje, je tekma v Hrpeljah postavila stvari na pravo mesto. Tržaški poraz slovenske reprezentance je bil sicer res tudi plod izredno slabe igre Slovencev, vendar predvsem svojevrstne predstave, ki sta jo v Trstu pokazala turška sodnika, kar na rokometnih igriščih k sreči ni prav pogosto. Vodstvo slovenske reprezentance se je tudi uradno pritožilo nad sojenjem mednarodni rokometni zvezi. V pa tudi, da sodi, ko zaigra hitreje in tako, kot zna, med širšo svetovno elito. V 6. kvalifikacijski skupini imajo spričo presenetljivih izidov vsa 4 moštva 2 kroga pred koncem po 4 točke, tako da je odločitev o uvrstitvi na svetovno prvenstvo še povsem odprta. soboto Slovenija v 1. polčasu vsaj v napadu ni igrala veliko bolje kot v petek, za nameček pa je zastreljala kar 5 7-me-trovk. Vendar je bilo ob odlični obrambi nekaj minut dobre igre v napadu v 2. delu dovolj, da je že precej pred koncem strla odpor Italijanov. Ponovno se je pokazalo, da ima slovenska reprezentanca ob počasni igri brez protinapadov hude težave tudi s slabšim nasprotnikom, KRASOVKE NA ŠTARTU B LIGE V nedeljo bodo rokometašice Krasa v Musileju začele z napori v B ligi, ki se je sicer začela že prejšnjo soboto, v 1. kolu pa so Krasovke počivale. Ekipo letos prvič vodi italijanski trener, Videmčan Roberto Bortuzzo. Finančno breme za prvenstvo B lige, v kateri nastopa Kras drugič, je tudi letos v glavnem na ramenih igralk, čeprav so ekipi delno priskočile na pomoč nekatere tvrdke. — V SLOGI JE MOC! !■'<)'!'() KI« )MA V četrtek, 31. oktobra, so v Prosvetnem domu na Opčinah ob prisotnosti številnih uglednih gostov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, slavnostno proslavili 25 - letnico delovanja Športnega združenja Sloga (na sliki). zabili na korenine. Sovražni vetrovi grozijo, da bodo drevo podrli in povzročili veliko škodo vsem nam. Zato je primerno in prav, da gledamo naprej in navzgor. Ne smemo pa pozabiti, da je naš temelj tu, na vzhodnem Krasu, v naših vaseh in naša prava bodočnost je v vsakoletnem naboru mladih, nadebudnih in veselih otrok... V slogi je moč. Naj živi Sloga." Po pozdravih gostov se je proslava nadaljevala z nagrajevanjem najzaslužnejših posameznikov in ustanov, ki so prispevali pri rasti in uspehih Sloge. Takega priznanja so bili deležni: eden od ustanoviteljev in dolgoletni predsednik Sloge Viktor Stopar, Vojko Kocman, ki s svojim podjetjem Koimpex že 10 let spon-sorizira delovanje združenja, pokrajinski predsednik odbojkarske zveze FIPAV Gior-gio Tirel, Robert Vidoni, ki s podjetjem Eurosava finančno pomaga pri študiju društvenih trenerjev, Franko Drasič kot dekan trenerjev pri društvu, dolgoletni trener in odbornik Bruno Milič, Zadružna kraška banka, pobrateno društvo Patronka iz Bratislave, upravitelja gostilne in piz-zerije Veto Nada Debenjak in Rino Fabrizi ter Ksenija Slavec iz tržaškega urada Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Slavnostni večer se je končal s pesmijo Tržaškega okteta. ----------- ED Slavljence je s pesmijo najprej pozdravil Tržaški oktet, nakar je prevzel besedo organizacijski tajnik društva prof. Ivan Peterlin, ki je povezoval slovesnost. Slavnostni govornik je bil predsednik Sloge Vojko Mijot, ki je svoj poseg začel z zgodbo o nastanku Združenja; leta 1971 so se predstavniki štirih vz-hodnokraških društev Gaje, Poleta, Primorca in Zarje zbrali v bazovski gostilni Pri Drejčkovih, da bi se dogovorili o združitvi moči na področju ženske odbojke. O združitvi so se hitro zmenili. "ŠZ Sloga se je rodilo iz stvarne potrebe po urejanju razmer in za boljšo prihodnost športne vzgoje,"je dejal Mijot in nadaljeval: "Če se ne bi v tem času našlo nekaj posameznikov, ki so v sebi premogli zvrhano mero požrtvovalnosti, navdušenja in žilavosti, bi danes ne sedeli na tej proslavi... Znanilci novih časov so bili mladi profesorji telesne vzgoje, ki so zrasli iz obnovljenih športnih društev (v društvu je 11 trenerjev, od katerih jih je 7 dokončalo študij na fakulteti za šport, 7 je trenerjev z licenco 2. stopnje, op. ur.)... V tem času je bila ustanovljena tudi moška ekipa (leta 1981, op.ur.)... Na tem mestu moram izreči posebno priznanje in zahvalo prof. Jožiju Peterlinu, ki je ves ta čas dajal in še razdaja Slogi svoj izredni organizacijski talent, poleg pedagoškega dela seveda... Sodelovanje in prijateljevanje z društvoma Fužinar iz Raven na Koroškem in Patronka iz Bratislave sta prerasla v pobratenje (Sloga sodeluje predvsem z odbojkarskimi društvi, kot so OD Bor, ŠD Breg, ŠD Sokol, ŠD Kontovel, Pal-lavolo Altura, Nuova Pallavo-loTrieste, medtem ko planinski odsek deluje skupno s SK Devin. Društvo organizira tudi dva večja vsakoletna mednarodna odbojkarska turnirja, Pokal Bazoviških žrtev in mladinski memorial Sonja Kokoravec, op.ur.)... Naše Združenje je tesno povezano z okoljem, iz katerega izhaja, in ne more pričakovati, da bi prav vsi igrali samo odbojko od zrelih let; zato se je pod okriljem Sloge ustanovil tudi planinski odsek, ki skrbi za primerno rekreacijo svojih članov in prijateljev... pod budnim nadzorom Viktorja Stoparja... Če se vrnemo na temo tekmovalnega športa in če mi dovolite malo samohvale, moram ugotoviti, da poznamo malo društev, ki bi za dolgo dobo 25 let kazala tako skoraj konstantno rast, kot jo kaže Sloga. Po navadi se pri nas dogaja, da se druš- tva kvalitetno vzpenjajo in dosegajo višek po približno 10 letih. Mogoče velja za nas pregovor "Kdor počasi hodi, daleč pride". In prišli smo tako daleč, da smo danes prvi v Trstu z žensko in moško odbojkarsko ekipo. Naši prvi ekipi sta v istem letu dosegli izjemen uspeh z uvrstitvijo v državno B2 ligo... Seveda si ne delamo prevelikih utvar. Seveda se bomo borili, da ostanemo na vrhu, vendar se zavedamo, da je naš primat tudi posledica ogromnega nazadovanja odbojkarskega gibanja na Tržaškem... Mogoče smo pot iz slepe ulice nakazali ŠZ Bor in mi s spojitvijo prvih ženskih šesterk in s sodelovanjem na področju moške mladinske odbojke... Kljub vsemu so uspehi vidni... Vendar si pameten športnik aostavi ambiciozne, a doseg-'jive cilje... Če imamo ekipe na vsakem nivoju, veliko poročajo o nas vsi mediji. To je seveda predpogoj za sodelovanje s sponzorji in ti so kisik za društveno ekonomijo in odločilni za nemoteno delo celotnega društva, od miniod-bojkarjev do prvih ekip. L. 1973 se je pri društvu začel razvijati mladinski sektor, ki je še danes v vzponu. Društvo nastopa v vseh mladinskih kategorijah tudi z več ekipami. Hrbtenica društva so prav mladi, ki jih je prek 100, vseh tekmovalcev pa približno 140. Seveda je tudi druga stran medalje," je nadaljeval Mijot, "ki jo predstavljajo nevarnosti vse večjega vključevanja igralcev iz drugih okolij, pretirana profesionalizacija, večje finančne obremenitve, možna odtujitev od domačega okolja... Pred 25 leti ni bilo na vsem področju vzhodnega Krasa niti ene primarne športne dvorane. In danes? Situacija je ista. To je za vse javne uprave sramota, ki se vleče že četrt stoletja. V upanju, da bo za naše vnuke bolje, smo morali ta čas preseliti del naše aktivnosti iz tržaške v gostoljubnejšo re-pentabrsko občino, da bi krili potrebo po vadbenih prostorih (od 1.1981 je društvo tesno povezano s strukturami pokrajinskega Olimpijskega odbora, saj je takrat ustanovilo svoj lastni mladinski center CAS. Od leta 1993 tesno sodeluje z vsemi osnovnimi šolami Vzhodnega Krasa in Občine Repentabor, saj nudi brezplačno svoje strokovnjake za pouk gibalne vzgoje, op. ur.)... Del krivde za nastali položaj lahko pripišemo tudi odtujenosti posameznikov od okolja, v katerem so rastli. Nekateri so pozabili, kje so in v čigavo korist delajo. Visoko so pognali veje v nebo in po- NAMIZNI TENIS KRASU TROFEJA A. PICCULIN Gorica - Konec tedna je zgoniški Kras brez večjih težav osvojil Trofejo Aldo Picculin, deželno tekmovanje za mladince, 3. in 4. kategorijo. Krašovci so osvojili kar 6 prvih mest, 5 drugih in 10 tretjih. V ženski mladinski konkurenci je bil Kras Telital nenadkriljiv: Nataša Doglia je zmagala med deklicami, Daša Bresciani je bila najboljša naraščajnica, Katja Milič v kategoriji mladink, Uroš Fabiani pa je slavil med dečki. V konkurenci tretje in četrtokategornic je Krasovka Martina Milič o-svojila dvojno zmago, tako med posameznicami kot med dvojicami, kjer je 1. mesto na absolutni lestvici zasedla z Nino Milič. AVTOMOBILIZEM ZENIČ DRUGI Grobnik - V četrtek, 31. oktobra, je zamejski avtomobilist in motociklist Albert Zenič osvojil 2. mesto na zadnji dirki prvenstva Slovenije za pokal Clio. Na končni skupni lestvici je Re-penc zasedel 6. mesto, kar za prvo sezono na štirih kolesih sploh ni slabo. DALJE NA 16. STRANI ■* 25-LETNICA ŠZ 15 ČETRTEK 7.NOVEMBRA i 1996 16 ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1996 ŠPORT KOŠARKA ODBOJKA JADRAN V PASTI TKB Naša združena ekipa je v prejšnjem tednu najprej doma premagala vodeče Čedajce, nakar je v Sestu S. Giovanni podarila zmago neposrednim tekmecem za 6. mesto na lestvici. Izvedelo se je tudi, da se izkušeni Lauro Bon ne bo pridružil modrim bojevnikom, ker se je domenil z drugo ekipo iz BI lige, ki mu lahko zagotovi tudi finančno ugodno pogodbo. In prav resne finančne težave, ki so vezane na glavnega pokrovitelja ekipe, TKB, so v tem trenutku pri Jadranu najbolj zaskrbljujoče. Tako predsednik Pavel Vidoni kot tehnični direktor Marko Ban sicer zagotavljata, da bodo prvenstvo nadaljevali, za kar pa se morajo v prvi vrsti zahvaliti igralcem, ki so pripravljeni se žrtvovati. Ja-dranovo vodstvo se pogaja na vseh frontah: z upravitelji Doma Ervalti so se na srečo domenili, da bodo lahko nadaljevali s treniranjem v Briščikih, čeprav ni jasno, kako bodo v prihodnosti plačevali telovadnico. Podporo seveda iščejo tudi v Ljubljani, ker se Jadranova blagajna počasi suši. Vprašanje je, kako se bo zadeva rešila, saj še ni znano, kaj lahko vodstvo Jadrana stori, če se uresničijo najbolj črne napovedi v zvezi s TKB. Jadranovci se torej ne borijo več samo na igrišču za obstanek v ligi, temveč tudi po telefonu in na sestankih, da bi zagotovili ekipi obstoj. ------------ DOLFO OBČUTEN SVETOIVANSKI DERBY IVAN BAJC V D ligi je bil v nedeljo na Stadionu 1. maj slovenski derby Bor Radenska - Cici-bona Pref. Marsich (na sliki). Po izenačenem boju je slavila Krečičeva peterka, ki je Cici-bonaše premagala s 66:58. Tekma je bila, vsaj v prvem polčasu, zelo nezanimiva. Na igrišču se je namreč znašlo 10 igralcev, ki jim verjetno ni prijala prerana nedeljska ura, saj po 20 minutah ni nobena peterka dosegla več kot 30 točk. V nadaljevanju so se fantje na igrišču le prebudili in pokazali publiki bolj kakovostno košarkarsko predstavo, končna zmaga pa je pripadla prvi postavi svetoivan-ske družine, ki je bratrance Cicibone premagala predvsem zaradi večje izkušenosti in boljše skupinske igre. Cici-bonin playmaker Dario Kovačič je tekmo komentiral tako: 'Oboji smo igrali izredno motivirano, Borovci pa so manj grešili in tako tudi zasluženo zmagali. Občutila se je predvsem razlika pod košema, naša krivda pa je, da smo večkrat slabo zaključili napade." Borovec Igor Filipčič pa je derby občutil tako: "Zmaga ima izreden pomen, saj bomo na to lahko ponosni celo leto. Važna je bila predvsem za tiste igralce, ki so lani igrali prav pri Ciciboni in so letos prestopili k Boru. Prednost naše ekipe je bila predvsem v boljši fizični pripravi, čeprav je Cicibona taka postava, ki nikoli ne popusti, kar seje tudi poznalo skozi večji del tekme." V isti ligi je Dom Agorest nerodno izgubil z Lego nazio-nale, Kontovel pa je v gosteh premagal Chiarbolo. ZGODOVINSKA ZMAGA OLYMPIE FOTO KROMA Drugo kolo raznih prvenstev je bilo še kar uspešno za naše šesterke. V moški B2 ligi sta Imsain Koimpex "povozila" nasprolnike in jih pustila brez osvojenega seta. V soboto, 9. t.m., bo v Gorici derby med njima. Smolo so tokral imela dekleta združene ekipe Koimpe-xa, ki so v prvi domači tekmi šele po tie-breaku klonila Mar-zolu Povo. V taboru goriške Olympie pa so se v soboto zvečer veselili dvojne zmage: dekleta Go Volleya Kmečke banke K2 šport (na sliki) so doma prišla do zgodovinskega rezultata, saj so prvič zmagale v C1 ligi, uspešni pa so bili tudi fantje Olympie CDR, ki so v C2 ligi zmagali v Gradežu. Zadovoljen predsednik Olympie Simon Komjanc nam je povedal: "Dekleta so teden potem, ko so v Trstu izgubila proti zelo solidni ekipi, doma pokazala, kaj znajo, in v določenih trenutkih odigrala zelo dobro tekmo proti kar solidni ekipi iz Verone. Morda so v določenih setih preveč zgrešile v sprejemu; ko pa je sprejem začel delovati, se je to takoj poznala v napadu, nakar so zasluženo zmagale in dokazale, da zmorejo več, kot so pokazale soboto prej v Trstu. Fantje so še vedno brez iz-ključenega Simona Terpina zlahka zmagali v Gradežu proti ekipi, ki pa je še slabša kot lani. V prvih 2 setih so domačinom prepustili samo 5 točk; ko pa je trener Mijo zamenjal kar 4 igralce, so nasprotniki osvojili 13 točk, zmaga pa ni bila nikoli v dvomu. Zdi se mi, da so tudi fantje, čeprav so imeli lažjo tekmo, pokazali, da bodo v letošnjem prvenstvu dosegli morda kaj več kot lani." V ženski C1 lipi je La Goriziana Zadružna kreditna banka šele po 5 nizih klonila BMetersu, medtem ko je v moškem delu iste lige Soča Sobema naletela na črn dan in zapustila domačo telovadnico brez osvojenega seta. V moški C2 ligi je gladko zmagal Bor Fortrade, medtem ko so Soko-lovke v Čedadu ravno tako gladko izgubile. V ženski D ligi je Sloga po ogorčenem boju odpravila Staranzano, Espegov-ci pa so izgubili z Roveredom. AMATERSKI NOGOMET ČRNA NEDELJA NAJBOLJŠIH V elitni in promocijski ligi tokrat ni zmagala niti ena naša enajsterica. Juventina Radenska je v Štandrežu ujela izenačenje z Rivignanom samo v zadnji minuti. Zarja je v Bazovici zaustavila vodečo Caprivo, izenačilo pa je tudi proseško Pri morje Adriaker. Moštvo Sovodenj Zadružne kreditne banke je s pičlim zadetkom izgubilo v Flumignanu. V1. amaterski ligi kriška Vesna nadaljuje s pozitivno serijo. Tokrat so bili Sedmak in ostali uspešni proti Medeuzzi. V 2. AL so poraz na igrišču Latte Carsa doživeli le Krašovci, medtem ko sta Primorec in Breg odpravila Pro Cervignano in Poggio. Brežani so s tem še utrdili vodstvo na lestvici, na kateri so bili tokratni nasprotniki Poggia prvi zasledovalci. V 3. AL je v Gradežu slavila le Mladost, Gaja in Breg B pa sta doživela poraz proti Roianeseju in ekipi S. Andrea. HOKE) NA ROLER/IH ZMAGA POLETA Modena - V petek, 1. t.m., je openski Kvvins Polet zmagal na kakovostnem turnirju, ki so se ga udeležile najboljše ekipe severne Italije. Furnir so priredili v sklopu sejma zimskošportne turistične ponudbe Skipass. Brata Kokorovec, ljubljanski trener - igralec Dejan Rušanov in ostali so bili boljši od ekip iz Bassana, Vareseja in Benetk. - VVALLACE NAJNOVEJSE PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI MINKA, PIKI IN ZMAJ SMETOJED kfyjiqA za Vaše otroI