PuAtufna plsjsns v (otorttL Leto XVII., št. 170 Ljubljana, sobota K. julija 1936 Cena 2 Din Upraviustvo; i^juoijaaa, ojoailjeva ali ca 5. — .Telefon st. 3122, 3123. 3124, 3125, 312 Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova Ui. 3. — let 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. a. — Telefon St 190. ttačuni pn pošt ček. zavodih: LJubljana St- 11.842. Praga čislo 78-180, Wien St 105.241. Kemalov triumf V dneh, ko so vsi reflektorji mednarodne pozornosti obrnjeni na krvavo in bratomorno vojn0 v Španiji, je ostala nekako v senci zadnja epizoda borbe, ki se je sicer nekrvavo, a kljub temu srdito vodila za zelenimi mizami v idiličnem montreškem letovišču ob Ženevskem jezeru. Tam zbrani državniki in diplomati so po večtedenskih pogajanjih končno redigirali in podpisali nov sporazum o dardanelskih ožinah. S to konvencijo se razveljavlja ali vsaj bistveno spreminja važen del lozanske mirovne pogodbe, ki sta jo ob kumovanju evropskih velesil pred točno 13 leti, dne 24. julija 1923 sklenili Turčija in Grčija. Mirovna pogodba je v posebnem oddelku uredila režim nad morskimi ožinami, ki ločijo pri Carigradu evropski kontinent od azijskega, in je med drugim zlasti določala, da Turčija obal ob morskih ožinah ne sme niti utrditi, niti vojaško zasesti Turčiji so bile torej po mirovni pogodbi naložene glede Dardanel in Rospo-ra enake omejitve njene suverenosti, kakor do letošnje pomladi Nemčiji glede demilitarizirane cone ob Renu. Razumljivo je, da je prerojena, na vseh področjih se krepko razvijajoča Turčija to akr-nitev svoje suverenosti vedno bolj močno občutila in vedno težje spravljala v sklad s svojim nacionalnim ponosom. Že pred leti so se zato začele pojavljati vesti, da bo turška vlada zahtevala revizijo mirovne pogodbe, kolikor se nanaša na dardanelske ožine. Zgostile so se te vesti, ko je lani Nemčija na lastno pest, brez sporazuma s sopogodbeniki, razveljavila mirovne določbe, ki so ji nalagale omejitve v oborožitvi. Ko pa je letošnjo pomlad Nemčija z enostransko vojaško okupacijo svojega demilitariziranega ozemlja postavila precedenčen primer iz enakega področja, je evropska javnost že kar sama pričakovala, da bo bo nemškem vzgledu postopala tudi Turčija, ali pa da bo izvršeno dejstvo porabila vsaj za energično diplomatsko ofenzivo, ki naj bi izsilila revizijo. Turčija ni storila ne tega ne onega. Presenetila je svet s svojo vzdržnostjo. Zvesta načelom miroljubnosti in lojalnosti, ki se jih dosledno drži v svoji mednarodni politiki, ni hotela postaviti tudi ona sveta pred izvršeno dejstvo, čeprav je bil mednarodni položaj v Evropi tak, da bi morebitna vojaška okupacija morskih ožin ne izzvala drugačnega odpora kakor papirnate proteste. Za diplomatsko akcijo, za katero se je bila bržčas že takrat odločila, pa je očividno hotela počakati na se ugodnejše ozračje. Razplet abesinske afere je jasno poka-zal, da niti Društvo narodov, niti velesile niso sposobni, zajamčiti spoštovanje mednarodnih obvez in zaščititi državo, ki se zateče po pomoč. Turška vflada se je sedaj mimo sklicevala na to, da nev-fcralizaeija za njo nima praktične vrednosti in da nima nikaikih garancij, da se ne bi lepega dne pojavila pred Carigradom kaka neprijateljska mornarica, okupirala to največje turško mesto ter obenem prekinila zvezo med evropsko in azijsko Rusijo. Turčija je na ta način prišla v ze2o ugoden položaj, da se ji ni bilo treba sklicevati toMko na svoj prestiž in svojo čast, kakor na mnogo tehtnejše argumente svoje varnosti. Ako bi s to utemeljitvi jo kratko malo vojaško zasedla Dar-danele, bi bržčas imela na svoji strani simpatije ne le večine mednarodne javnosti, marveč tudi večine odgovornih državnikov. Kljub tenuu tudi sedaj ni krenila na to pot, ampak je ostala dosledno lojalna ter je posegla po sredstvu in načinu, ki ju za eventualno revizijo mirovnih pogodb predvideva paUct o Društvu narodov. Objavila je svojo zahtevo po spremembi dardanelskega statuta s precMogom, da se sestanejo zainteresirane države in o njeni zahtevi razpravljajo. Tako je prišlo do konference v Montreusu, o katere poteku in zaključku smo tudi v »Jutru« obširneje poročali. Izid konference je prinesel Turčiji zadoščenje in veliki mednarodni uspeh. Za njo samo in njen narod pa pomenja vrh tega triumf in kronanje politike Kemala Atatiirka, njenega velikega osvoboditelja, preroditelja in voditelja. Odkar se je Kemalu pred 14 leti posrečilo ustaviti prodirajoče grške čete, jih potisniti nazaj ter končno vreči iz Azije, je ta genialni mož pri delu za ustvaritev nove ePohe turške zgodovine korakal od uspeha do uspeha. Čeprav je lomil in rušil največje tradicije, si je znal ohraniti in še okrepiti zaupanje svojega naroda v taki meri. da danes proti njemu ni resne opozicije. V zunanji politiki pa, .ie znal ubirati pota., ki so se ogibala vseh konfliktov tako da je turčija mogla trajno živeti z vsemi državami v prijateljskih odnosa jih, čeprav ni nikdar lavirala. nikdar vodila dvolične politike, marveč vedno šla svojo ravno pot, odrejeno .ji Po njenem iskrenem priznanju po vojni ustvarjenega stanja in po njeni enako iskreni miroljubnosti. Dardanelski uspeh pomeni zato sijajen uspeh lojalnosti in premočrtnosti, ki ju je vsa j turški politiki za osnovo postavil veliki Kemal. Izhaja vsak dan. razeD ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Did 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Arnautovič obsojen na 15 let Obsojeni so še trije nadaljnji obtoženci, trije pa so oproščeni Beograd, 24. julija, p. Na državnem sodišču za zaščito države je bila danes popoldne ob 18. razglašena sodba o procesu proti narodnim poslancem Damjanu Arnautoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi poskušenega atentata na predsednika vlade v narodni skupščini in nagovarjanju k temu dejanju. V razpravno dvorano so orožniki pripeljali le Damjana Arnautoviča, dr. Srpka Vukanoviča in Jovana Nenadovica. Ostalim bo sodba sporočena v zaporu, kakor to dopušča zakon. Predsednik sodišča dr. Ucovič je prečital sodbo, po kateri so bili proglašeni za krive in obsojeni: Damjan Arnautovič na 15 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic; Dragiša Stojadinovič na 5 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let; Vasilije Trbič na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let; Dragiša Milovanovič na eno leto in 6 mesecev robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Obtoženi narodni poslanci Mirko Urševic, dr. Srpko Vuk&novič in Jovan Nenadovič so bili oproščeni. B MADRIDOM Docim poroča madridska vlada o novih zmagah nad uporniki, trde uporniki, da so obkolili prestolnico, ki je tik pred padcem Pariz, 24. julija, r. Zelo pomanjkljive telefonske zveze, razsežnost pozorišča dogodkov, ki se raztezajo na vso Španijo in njene kolonije, ljuta kampanja med radijskimi postajami, ki so deloma v vladnih, deloma pa v uporniških rokah, ter nasprotujoče si vesti, ki jih širita obe stranki, ne dopuščajo jasne slike o pravem položaju v Španiji. Zdi se. da je položaj v glavnem stacionaren in da se trenutno vrše le manjši in večji boji za posest posameznih 6trategično ali prometno važnih središč. Glavni voditelj upornikov v Španiji general Molla, o katerem so se snoči razširile neresnične vesti, da je bil ubit, je novinarjem tujih listov izjavil, da uporniki za enkrat ne mislijo na kako večjo bitko, ker se hočejo kar najbolj izogniti nepotrebnemu prelivanju bratske krvi. Zavzeli so strate-gično najvažnejše postojanke ter v velikem krogu obkolili Madrid. Na svojih postojankah 6e hočejo zaenkrat utrditi in ne nameravajo prodirati naprej. Dobro jim je znano, da v Madridu in okolici, kjer je vlada nakopičila na stotisoče svojih čet, že primanjkuje hrane. Zato uporniki Madrida ne mislijo napasti, marveč ga samo odrezati od zunanjega sveta. Prepričani so, da se bo morala prestolnica, ki ima po zadnjih vesteh samo še za dva do tri dni hrane, udati v par dneh brez boja. Dočim kažejo poročila, da so uporniki na severu dosegli uspehe ter v sklenjeni fronti prodirajo proti Madridu, prihajajo iz južne Španije vesti o znatnih uspehih vladnih čet. Tam so uporniki izgubili mnoga važna oporišča. To zadnjih poročilih iz vladnega tabora se je naposled udala tudi Se-villa, kjer je bil glavni stan upornikov v Španiji. Vladna letala so mesto dvakrat hudo bombardirala. Razen tega je upornikom primanjkovalo hrane in so morali mesto prepustiti vladnim četam. General Quiepo de Liano se je s svojimi četami umaknil proti Cadizu, ki pa je pod topniškim ognjem vladi zvestih vojaških ladij. Skoro vsa južna in vzhodna obala Španije je sedaj v rokah vladnih čet. V Maroku so uporniki še vedno neomejeni gospodarji. V Melili in drugih večjih mestih so Skušali delavci, sledeč pozivu iz Madrida, vprizoriti generalno stavko, toda uporniške čete so vse stavkujoče delavce postrelile. Razvilo se je pravo mesarsko klanje. Uporniki poraženi? S francoske meje, 24- julija, g. Španska vojno ministrstvo je danes ob 9.40 brezžii. no odredilo, da se morajo vsi člani milice, ki se nahajajo še v glavnem mestu, zbrati v vojašnici Monca, r severo-rzhodni okolici mesta. Na povelje vojnega ministra razširja radio postaja v9ako uro poziv na vse vojake 9. peh. polka, ki se je uprl in ki je bil zaradi tega razpuščen, naj se takoj prijavijo oblastem. y tem primeru ne bodo kaznovani. \ severni Španiji se vršijo med vladnimi četami i« nporniki težki boji^ y katerih se po dosedanjih vesteh zmagale vladne čete. Vladne čete korakajo sedaj proti Burgosu, ki je v rokah upornikov. Sodba francoskih vojaških krogov Pariz, 24. julija o. Po sodbi francoskih vojaških strokovnjakov se madridska vlada ne bo mogla dolgo upirati revolucionarjem, če bodo postopali previdno in če ne bo znala rešiti vprašanja prehrane prebivalstva v Madridu, ki postaja zmerom bolj pereče. Vladnim četam je pričalo primanjkovati tudi vojnega materiala. Prve dni, ko je iZbruhnfl upor, je vojno ministrstvo odredilo da s o uničijo vse zaloge topov in streliva ter drugega vojnega materiala v krajih, ki bi jih mogli uporniki zavzeti. To je bilo t ud- izvršeno. Zaradi tega se je morala potem španska vlada obrniti na sosedne vlade zaradi dobave potrebnega orožja in streliva. Lon donsika in portugalska vlada sta španske zahteve odločno odklonili. češ da se ne marata vmešavati v španske notranje zadeve, dejansko pa zato, ker sta proti se-. danjemu režimu v Španiji. Na to kaže tudi okoliščina, da je portugalska vlada pričela dobavljati orožj? in strelivo upornikom v Burgosu. Pač pa so se kakor znano, odzvali španskim zahtevam v Parizu. Uspeh v tej smeri je pripisati enemu izrmcd prvakov ljudske fronte v Španiji, pariškemu poslaniku Fernandu de los Riosu. Začasna vlada upornikov Pariz, 24. julija. w. Kakor izročajo iz Španije, je vodja uporniških čet v sev^ro-zapadni Španiji general Molla izdal proglas, v katerem sporoča sestavo provizorne vlade, čije vodstvo je prevzel divizijaki general Nigue! Cabanelas .i* Dve straji v tabora upornikov Pariz, 24. julija. AA, Današnji »Jour« poroča, da je med španskimi uporniki več struj. Glavni struji tvorijo karlisti, ki zahtevajo vzpostavitev monarhije s princem Alfonzom Carlosom Navarskim kot kraljem, in oficirska skupina, ki je v načelu za ohranitev republikanske vladavine, zahteva pa, naj za nekaj let uvedejo diktaturo. Diktatura naj bi pomirila strasti in razburjenost ljudstva. Vodil naj bi jo sin pokojnega generala Prima de Rivere, generala Franco in Mollo pa naj bi zavzela najvažnejša ministrska mesta Tuje ladje v španskih vodah Rim, 24. julija, v. Italijanska vlada je danes poslala šest lahkih križark v španske vode, kjer se bodo zasidrale v raznih španskih pristaniščih. Naloga teh križark je bdeti nad inteFesi Italije v Španiji. Obenem pa bodo sprejele na svoj krov ogrožene italijanske državljane, kakor tudi Avstrijce, Madžare, Bolivijce in le nekatere pripadnike drugih držav. Berlin, 34. julija. AA. (DNB) Nemški oklopnici »Admiral Scher< in »Deutechland« sta odpluli v španske vode, kjer bosta prevzeli zaščito nemških državljanov. Parii, 24. julija- AA. Vojno ministrstvo objavlja, da je francoskim diplomatom in konzularnim zastopnikom v Španiji stavilo na razpolago dve križarki, tri rušil ce in flotiljo torpedovk Nevarnost epidemij Barcelona, 24. Julija, r. Ker je bila v Barceloni jn v vsej Kataloniji proglašena generalna stavka, so tudi razne ustanove, ki morajo skrbeti za izvajanje sanitarnih predpisov, ustavile delo. Zaradi tega je nastala velika nevarnost epidemij. Guverner Compagnys je sedaj pozval nameščence pogrebnih zavodov in mestnih podjetij, kj morajo skrbeti za čistočo ulic, naj prekinejo stavko. Računajo, da je nad tisoč mriičev v mestu in okolicj ostalo ne-pokopanih. Protest Anglije in Francije v Madridu London, 24. julija, r. Po uradnem poročilu je dobil angleSki poslanik v Madridu nalog, naj sfeupno s francoskim poslanikom protestira pri madridski vladi zaradi kršitve nevtralnosti Tamgerja in Gibraltarja. Oba poslanika naj opozorita madridsko vlado na težkoče in posledice, ki bi mogle nastati, aiko španske vojne ladje ne bodo spošvovale mednarodnih določb glede tangerske ta gibraltanske hike. španskim ladjam je najstrožje zabranje no, da bi ti dve luki uporabljale za svoja operacijska oporišča Mednarodna kontrolna komisija v Tangerju je istočasno pozvala madridsko vlado, naj tako^ odpokliče svoje vojne ladje iz Tangerja. V tem smislu je tangerska komisija obvestila tudi vrhovno vodstvo španskih upornikov. Zastopnik guvernerja v Gibraltarju jepo-setjl poveljnika španske vojne mornarice in m« sporočil, da bo takoj stopilo v akcijo trdnjavsko topništvo v Gibraltarju, ako bi špansk« ladje še enkrat poskušale v angleških ali nevtralnih vodah ob Gibraltarju izvajati svoje vojne operacije. Tudi poveljntku upornikov generalu Francu je bil dostavljen sljčen protest s pripombo, da bodo takoj fzvajane represa-hje, če bi se še enkrat pripetilo, da bi bjle ogrožene angleške ali druge nevtralne ladje. Na podlagi te energične intervencije angleškega guvrenerja so v»e španske ladje zapustile v teku včerajšnjega dne gibra^arske vode in odplule v sm ri proti Malagi. Pomanjkanje živU v Madridu Madrid, 24. julija, r. Revolucionarna junta, ki je prevzela vrhovno vodstvo za borbo proti upornikom, j? danes izdala proglas, v katerem odreja zaplembo vseh zaleg živil v mestu in okolici Vsi trgovci in zasebniki morajo tako-j prijaviti vse svoje zaloge živila se bodo odslej delila po posebnih organih v točno določenih količinah Prav^ tako so bile zaplenjene vse zalog? premoga in bencina. Pomanjkanje municije na obeh straneh Pariz, 24. julija r. Poročila, kj so v teku današnjega dne prispela o bojih v Španiji, vedo povedati, da streljanje na obeh straneh pojema. Begunci zatrjujejo, da se je tako pri upornikih, kakor pri vladnih četah pojavilo občutno pomanjka- nje municije, zaradi česar na obeh straneh zelo štedijo. Govor Azane po radiju Madrid, 24. julija. AA. (DNB) Državna poglavar Azana je v govoru, ki ga je imel snoči po madridskem radiu, vprašal vodi tel je upornikov, kako dolgo se nameravajo boriti, ko je vendar >e sedaj v'adna zmaga očitna. V svojem nadaljnjem govoru je Azana izjavil, da je Španiija prevzela zaradi sedanjih dogodkov veliko odgovornost pred vsem svetom. Dejal je, da je za pravično silvar Španije vsak hip pripravljen žrtvovati svoje življenje. JustiSikacija dveh generalov Pariz. 24. julija. AA. >Ami de Peuple« objavlja vest iz Perpignana. v kateri se pravi, da sta bila včeraj v Barceloni po obsodbi sodišča ustreljena uporniška generala Codet in Bated. Gil Robles se mora umakniti Pariz, 24. julija. AA. Havas poroča iz Bayonnea, da so francoske oblasti pozvale voditelja španske konservativne stranke Gil Roblesa, ki se zadnje dni nahaja v Bianritzu, naj se zaradi dogodkov v Spanji odstrani iz obmejnih krajev in napoti v mesto, ki bo vsaj 100 km oddaljeno od francosko-španske meje- Španski nakupi orožja v Franciji Pariz. 24. julija, r. Kakor poročajo današnji Usti. se mudi v Parizu posebna misjja španske vlade, ki se pogaja za nakup orožja, municije in letal za madridsko vlado Poga.iania so že tako da'eč uspela, da je Francija prodala Španiji za mnogo milijonov frankov orožja, mumcije in letal Za enkrat so Španci dobili 50 težkih strojnic s milijoni nabojev municije. večje število lahkih topov ter 20 bombnih letal in 12 000 plinskih in eksplozivnih bomb. Prvi transporti so že odšli v MarseiMe, kjer bodo pošiljke pretovorjene na španske ladje. V desničarskih krogih ze'o kritizirajo to postopanje Kvi-čarake francoske vlade, ker vidijo v tem neposredno podpiranje levičarskega španskega režima in izražajo bojazen, da hi moglo prft; do hudfh komplikacij, ako bi v Španiji naposled zmagali desničarji. V vladnih krogih pa izjavljajo, da. tre gre za prodajo orožja in municije iz državnih zalog, marveč za pospešenj* dobave, ki je bila naročena že pred meseci pri raznih zasebnih francoskih tovarnah. Za nova naročila bi bilo vsekakor potrebno posebno dovoljenje vlade v smislu novega zakona o podržavljen ju vojne industrije. Za tako dovoljenje pa doslej španska vlada ni niti prosta, niti ga nI dobila. Madrid pred padcem? Nenadna ofenziva uporniških čet — Barikade na Klicah Zračna bitka prt Madridu Pariz, 24. julija. w. Vesti, ki so danes zvečer prispele iz Španije od posebnih dopisnikov pariških agencij, kažejo, da je prišlo v Španiji v teku popoldneva do naglega preokreta. Uporniki so na vsej črti prešli v ofenzivo ter sistematično prodirajo proti prestolnici, ki je obkoljena od vseh strani. Uporniške čete so se približale mestu že na 25 km, tako da se v Madridu samem sliši močno topovsko streljanje ter padajo sovražne granate že v neposredni bližini mesta. Vse kaže, da so se uporniki odločili za odločilni udarec. V neposredni bližin■ Madrida je popoldne prišlo do prave zračne bitke, v kateri pa so bila vladna letala poražena in so se morala umakniti. Po zadnjih vesteh se vladne čete v neredu umikajo proti Madridu, slede pa jim uporniški motorizirani oddelki. V Madridu je zavladala velika panika. Po ulicah grade barikade in utrjene postojanke, ter se pripravljajo na poslednjo obrambo. Vlada ima neprestano seje. Zatr.hije se, da vladnim četam primanjkuje municije. Sevilla. 2-1 julija. w. Glavni stan generala Quieta de Liana sporoča, da so kolone generala Molle, ki prodira proti Madridu, pri Somo Siera potisnile nazaj vladne čete. Zavzetje Madrida se pričakuje vsak čas. Brezžična postaja v Sevilli poroča, da je bila Barcelona bombardirana in so jo uporniki deloma že zavzeli. Washmgion, 24. juTBia. w. Iz Madrida Javljajo, da fe položaj zxAo resen. Ameriško poslaništvo je ukrenilo vse potrebno za zaščito ameriških državljanov, ki so biB pozvani, naj se zberejo v poslaništvu. V poslaništvo je dosedaj že več 100 oseb-Vladne čete so severno od Madrida doži. veJe poraz ter se v nereda umikajo proti Madrida. Sevilla menjuje gospodarje Gibraltar, 24. 'julija. w. Sevilla, ki so jo sinoči osvojile vladne čete, je danes zjutraj po hudih in krvavih bojih zopet prišla v roke opornikov. Opoldne je sevilistea radijska postaja objavila, da oporniki protfi-dlrajo z vso naglico proti Madridu, ki Je tik pred padcem. Po tej vesti se voditelji ljudske fronte pripravljajo rta beg m hirajo že pripravljene avtomobile, da čimprej pridejo na vzhodno obalo, kjer jih čakajo ladje za beg ▼ inozemstvo. Poljska ln Gdansk Varšava, 24. julija, r. Negotovost glede stališča merodajnih poljskih krogov v pogledu razvoja dogodkov v Gdansku traja dalje. Se bolj, kakor poljska opozicija, ki zahteva odločne korake, čakajo nestrpno na odločitev Poljske pripadniki poljske narodne manjšine m ostale opozicijske skupine v Gdansku. V teh krogih so prepričani, da bo šele oficiclna izjava Poljske razčistila položaj. Značilno je, de je na-rodnosocialistični predsednik gdanskega senata včeraj vložil pri poljskem delegatu Papeju oster protest proti protestnim manifestacijam na Poljskem, zlasti proti raznim napisom, ki so jih razobesili v Varšavi in drugih večjih poljskih mestih. Pape je ta protest zavrnil in naglasil, da je razburjenje poljskega naroda spričo dogodkov v Gdansku docela razumljivo in opravičljivo. Protestne akcije proti gdanskim na- rodnim socialistom se na Poljskem nadaljujejo in zavzemajo vedno večji obseg. V Lodzu se je včeraj udeležilo protestnega zborovanja nad 60.000 ljudi. Berlin, 24. julija, r. Veliko nevoljo v na-rodnosocialističnih krogih je zbudil odlok poljske vlade, s katerim je razpuščena nemška omladinska organizacija v Gornji Reziji »Wanderbund«. Ta organizacija naj M bila po svojih pravilih planinsko društvo, v. r?sn.ici P® ->e ovijala hudo narodno socialistično propagando. Člani organizacije so mogli biti le narodni socialisti Berlin, 24. julija. AA. (Pat) Na podlagi razgovorov, ki sta jih imela te dni nemški zunanji minister Neurath in poljski poslanik Lipski zaradi incidenta, ki ga je izzvala v Gdansku nemška križarka »Leipzig«, je prišlo do izmenjave not, ki naj pojasnijo obojestransko stališče. Avstrijska amnestija Amnestija, ki obsega nad desettisoč političnih obsojencev, je izdana samo pogojno za dobo petih let Dana], 24. julija, r. Z včerajšnjo veliko amnestijo je končno nenaravno stanje, ki je nastopilo kot posledica viharnih dogodkov v letih 1934/35. Prvotno je nameraval amnestijo objaviti kancelar dr. Schu-schnigg šele nocoj v svojem govoru po radiju v počastitev obletnice smrti dr. Doll-fussa, toda proti temu je nastal odpor v klerikalnih vrstah. V zaporih je ostalo po tej amnestiji, ki je je bilo deležnih nad 10.000 političnih obsojencev, še 224 političnih kaznjencev. Sledila bo sedaj še amnestija onih, ki so bili obsojeni po upravnih oblasteh. S tem bo osvobojenih zopet tisoč ljudi, ki jih je režim strpal v koncentracijska taborišča in prenapolnjene policijske zapore. Oblasti skrbno prikrivajo število ljudi, ki bodo s to iz Berlina izsiljeno amnestijo zopet prišli na svobodo. Po splošni sodbi gre to število v desettisoče. Avstrijski listi se tudi skrbno izogibajo vsaki objavi imen uglednih političnih voditeljev, ki so dolge mesece in leta polnili avstrijske ječe. Izve pa se, da le 11 socialnih demokratov ni bilo pomiloščenih. Obsojeni so zaradi terorističnih dejanj z eksplozivi in zaradi političnih umorov. Vse pomilostitve so pogojne za dobo petih let. Če kateri izmed pomiloščenih v dobi petih let zopet pregreši, bo moral od-sedeti vso odpuščeno in še novo kazen. Odvzetje pokojnin, akademskih naslovov itd. ostane za pomiloščene še nadalje v veljavi. Pomiloščeni državni uradniki se ne morejo več vrniti v državno službo. ©razum v nemški luči Po pisanju hitlerfevskih listov je dunajski pakt le prva etapa h končni rešitvi avstrijskega problema potom anšlusa Praga, 24. julija, r. »Prager Tagblatt« poroča, da sta se avstrijska in nemška vlada v duhu dunajskega sporazuma dogovorili, da se bosta pred vsako večjo zunanjepolitično akcijo predhodno posvetovali in dogovorili. To velja tudi za vprašanje po-vratka Habsburžanov na avstrijski prestol. Nasprotno pa je bilo vprašanje plebiscita v Avstriji proglašeno za avstrijsko notranjo zadevo, v katero se Nemčija ne bo vmešavala. Jutri odpotuje avstrijska delegacija v Berlin, kjer se bodo pričela pogajanja o ureditvi medsebojnih gospodarskih. odno-ša-jev. Gre predvsem za to, da se doseže neka enotnost glede gospodarskih odnoša-jpv napram drugim državam, tako da bi Nemčija in Avstrija nastopali kot gospodarska celota. V to svrho bodo točno dogovorjeni kontingenti, ki odpadejo na Avstrijo in Nemčijo. Velika gospodarska vprašanja, kakor sodelovanje industrije, finančne zadeve in slično, bodo odgodena za, jMT/.neje. Sedaj bodo v prvi vrsti rešena drobna vprašanja, ki so za praktični razvoj medsebojnih odnošajev največje važnosti. V zvezi s tem bo urejeno tudi vprašanje turističnega prometa in ukinitve n-emške tak- se za potovanja v Avstrijo, ki je sedaj še vedno v veljavi. Miinchen, 24. julija, r. »VOlkischer Beob-achter« objavlja proglas vodstva avstrijskih narodnih socialistov, v katerem zavzema stališče k dunajskemu sporazumu. V svojem proglasu priporoča avstrijskim hit-lerjevcem, naj se drže sklenjenega sporazuma, ker bo le na ta način mogoče 8 časom ustvariti popolno enotnost med Avstrijo in Nemčijo v duhu hitlerizma. V avstrijskih krogih je ta proglas izzval veliko ogorčenje. V teh krogih smatrajo, da tako stališče ni združljivo z dunajskim sporazumom, ker kaže, da nameravajo narodni socialisti sistematično izpodkopavati sedanji avstrijski režim in se polastiti oblasti v Avstriji. „ še bolj jasno izraža stališče avstrijskih hitlerjevcev berlinska revija »Die deutsche Wirtsehaft«, oficielni gospodarski organ bitlerjevske stranke, ki piše med drugim: Dunajski sporazum predstavlja samo začasno rešitev avstrijskega vprašanja in prvo etapo h končni združitvi z Nemčijo. Z vojaškega stališča pomeni zavarovanje nemške obrambe na Alpah, v gospodarskem pogledu pa prvi korak k srednje- in južno-evroski gospodarski skupnosti. sestanek izhodišče nove politike Ob sodelovanjn Nemčije in Italije naj bi se čimprej sestala konferenca za ureditev evropskih problemov London, 24. julija, r. Londonski sestanek ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov Anglije, Francije in Belgije, ki je trajal vsega poldrugi dan, predstavlja po sodbi vseh diplomatskih krogov velevažen dogodek v mednarodni politiki. Sinoči je bil objavljen uradni komunike o sklepih tega sestanka, ki so bili, kakor je bilo na-glašeno, novinarjem, sprejeti popolnoma soglasno in s trdno voljo po najtesnejšem sodelovanju. V petih točkah navaja komunike, da so Francija, Anglija in Belgija odločene prevzeti inieijativo za učvrščenje miru ter da priznavajo nemške in francoske predloge za osnovo nadaljnjih pogajanj. Ta cilj se bo skušal doseči s popolnoma svobodnim sporazumom ob sodelovanju vseh petih bivših lokarnskib držav. V to svrho bo čimprej sklicana posebna konferenca, na katero bosta povabljeni tudi Nemčija in Italija. V tej smeri se bodo v najkrajšem času pričeli diplomatski razgovori med vsemi prizadetimi državami. Ne gre zgolj za to, da se na za-padu Evrope sklene nova varnostna pogodba, marveč naj bo ta akcija izhodišče za vseevropsko ureditev vseh perečih vprašanj v kar najbolj širokem okvirju. Konferenca petih lokarnskih držav se bo vršila najbrže še pred septembrskim zasedanjem Društva narodov, v skrajnem primeru pa v teku meseca oktobra. Kraj konference bo določen dogovorno med prizadetimi državami. London, 24. julija. AA. O trojni konferenci so izdali tale komunike: Zastopniki Francije, Belgije in Velike Britanije, ki so se sestali v Londonu 23. julija 1936, so se, opirajoč se na sporazum od 19. marca, na predloge nemškega kan-eelarja od 21. marca in na predloge francoske vlade od 8. marca, zedinili v temle: 1. Glavni cilj, kateremu morajo vsi evropski narodi posvetiti svoje napore, je konsolidacija miru s splošnim sporazumom. 2. Taka ureditev vseh vprašanj je mogoča s svobodnim sodelovanjem vseh prizadetih držav in zato ne bi bilo usodnejšega v tem oziru, kakor to, če bi se Evropa navidezno ali dejansko razdelila v nasprotne tabore. 3. Vse tri vlade so zaradi tega mnenja, da je treba pripraviti sestanek petih lokarnskih držav, ki naj se vrši čimprej in v najprimernejšem času. Prva naloga tega sestanka bi bila po njihovem mnenju razprava o novem sporazumu, ki naj stopi na mesto porenjskega pakta, sklenjenega v Lokarnu. da bi se s sodelovanjem vseh prizadetih držav razčistil položaj, ki je nastal z inieijativo nemško vlade od 1. marca. 4. Vse tri vlade predlagajo, da stopijo v zvezo z nemško in italijansko vlado, da jih pridobe za sodelovanje pri predlaganem sestanku. 5. Ce bo na tem sestanku dosežen kakšen uspeh, se bo takoj pristopilo k urejevanju ostalih vprašanj, ki bo nanašajo na evropski mir. V tem primeru je treba povsem naravno računati s tem, da se bo krog razprave v tem oziru razširil, tako da bo s sodelovanjem ostalih prizadetih držav mogoče pospešiti ureditev tistih vprašanj, ki so bistvenega pomena za miir Evrope. Berlin, 23. julija. w. Francoski in belgijski poslanik sta skupno z angleškimi odpravnikom poslov v Berlinu posetila zunanje ministrstvo, kjer jih je v imenu odsotnega zunanjega ministra Neuratha sprejel mini-sfrerialni direktor Dieckhoff. Poslaniki so izrazili željo svojih vlad, da bi Nemčija sprejela v včerajšnjem londonskem komunikeju izraženo povabilo, da bi čimprej skupno določili datum sestanka. Ministerialni direktor Dieckhoff je izjavil, da še ne more precizirat,i stališča svoje vlade, da pa bo ta korak v Berlinu simpatično sprejet. Priprave za evropsko konferenco Pariz, 24. julija- o- Bruseljska konferenca lokarnskih sil se bo vršila bržkone pri-čeftkom meseca septembra. Že v Ženevi pa se bodo vršila podrobna pogajanja za veliko evropsko konferenco. Blum in Bald\vin sta se sporazumela, da se bosta za časa zasedanja skupščine Društva narodov posvetovala o vseh evropskih problemih. Del-bos in Eden sta imela danes poseben sestanek in ije dobila francosika vlada od angleške vsa potrebna zagotovila, da se bodo čimprej pričela pogajanja o letalskem paktu zapadnih evropskih sil. Med tem sta bili trudi češkoslovaška in poljska vlada obveščeni v rezultatih londonske konference. Konferenca o varnosti malih držav Praga, 24. julija, g. Jutri in pojutrišnjem se vrši v Pragi mednarodna konferenca za organizacijo mira. Na tej konferenci bodo sodelovali zastopniki mirovnih organizacij Avstrije. Švice, Jugoslavije, Madžarske, Rusije, Bolgarije. Rumunije, Grčije, Poljske in Češkoslovaške. Konferenca se bo pred vsem bavila z vprašanjem varnosti malih držav. Nesreča OE-vlaka v Rumuniji Bukarešta, 24. julija, o. Pri Turn Seve-rinu je orientni ekspres skočil s tira. Stroj, poštni voz in trije vagoni so zdrčali po strmem nasipu ob progi, človeških žrtev k sreči ni bilo. Hudo razdejanje po tajfunu na Japonskem Tokio, 24. julija. AA. (DNB) Dosedanja bilanca žrtev strašnega tajfuna, ki je divjal nad zapadnimi kraji Japonske, se glasi: 44 mrtvih, 27 hudo ranjenih, 25 pogrešanih, nad 10.000 hiš pa je poškodovanih. Beležke Seja banovinskega izvršnega odbora JNS Včeraj dopoldne se je vršila v Ljubljani pod predsedništvom g. dr. Janka Rajarja seja izvršnega odbora banovinske organizacije JNS za dravsko banovino. Seja je bila izredno številno obiskana. Poslovodeči podpredsednik dr. Pirkmajer je podal or ganizacijsko, senator dr. Kramer pa poli tično poročilo, ki je bilo po vsestranski podrobni razpravi s soglasnim odobravanjem vzeto na znanje. Poleg ostalih so na seji govorili senator Ivan Pucelj in narod ni poslanci Lukačič, Mravlje, Koman in Prekoršek. Storjeni so bili soglasni sklepi. S seje, ki je bila prva po strankinem kongresu, je bil poslan predsedniku stranke g. Petru Živkoviču pozdravni telegram. Podpredsednik Gradnik premeščen v Split Včerajšnji -»Slovenec« poroča, da je podpredsednik apelacijskeira sodišča v Liublja ni g- Alojzij Gradnik premeščen k apeiacij skemu sodišču v Splitu. Zanimiva pojasnila Nedavno je izšla v zagrebškem »Obzo-ru« notica, da so sc nekateri gospodje pod vodstvom bivšega ministra g. dr. Kukovca in upokojenega načelnika prosvetnega oddelka dr. Lončarja pod firmo konzorcija za izdajanje lista »Slovenska zemlja« eta-blirani kot voditelji »slovenske ljudske fronte.«- V notici imenovana socialistična prvaka gg. Petejan in dr. Jelene sta takoj demantirala, da bi sodelovala pri tem konzorciju. Sedaj sta se oglasila v »Slovencu« tudi gg. dr. Pokorn in dr. Aleš Sta-novnik z izjavo, da nista vstopila ne v konzorcij »Slovenske zemlje«, ne v slovensko ljudsko fronto, v kateri naj bi po »Obzo-rovi« informaciji zastopala krščanske so-cialce. Ti demantiji so zanimivi in značilni. Zlasti izjava poslednjih dveh gospodov v »Slovencu« je tem bolj interesantna, ker je znano, da dobiva zagrebški »Obzor« svoje politične informacije o Sloveniji običajno iz krogov, ki so prav blizu »Slovenca«. Kar se slovenske ljudske fronte tiče, je nesporno, da so krogi, ki niso daleč od Kopitarjeve ulice, od vsega početka raznih eksponentih skušali dobiti vpliv, posredno ali neposredno, na politiko dr. Kukovec-Vidmarjevega »slovenskega konzorcija«, da bi mogli eventualno politično akcijo te skupine uporabiti kot pomožno sredstvo v borbi proti nacionalnim elementom. Izgleda pa, da stvari ne gredo tako, kakor si gospodje želijo, in posledica je odločna izjava gg. dr. Stanovnika in dr. Pokorna v listu, iz katerega okolice so prej po ovinku preko Zagreba sami trdili, kar omenjenega dva gospoda sedaj zanikata. Poezija sarajevskega nadškofa Znano je, da spada ideolog katoliške akcije v Bosni in Hercegovini, sarajevski nadškof g. dr. Šarič, med velike oboževatelje g. dr. Mačka in njegove politike. Ob nedavnem rojstnem dnevu dr. Mačka se je g. nadškof tako navdušil, da je zapela v njein pesniška žila. Njegova poezija je podrla celo bariere, ki jih katoliška akcija postavlja med sebe in politično delo, in v samem glasilu katoliške akcije za Bosno in Hercegovino v »Katoliškem tedniku« je g. nadškof objavil panegirik na predseduika dr. Mačka. V svoji pesmi opeva nadškof dr. Šari6 uvodoma 4cruto silo« svojega slavljenca. >Neka te. hraste, moia pjesma slavi, kad jo: je draga tvoja kruta snaga«. Cerkveni knez smatra, da je g. dr. Maček moč, kateri je »Bog za veke zgradil temelje«, prispodoba, ki dopušča zelo poganske razlage in ki se interesantno glasi iz ust cerkvenega kneza, ki ve, da nič človeškega ne more biti večno. Njegova Prevzvišenost smatra, da 6e v dr. Mačka ni zagledala samo zemlja, temveč tudi 6amo nelo. Zato moli Boga. da bi postal tudi sam podoben hrastu dr. Mačku, ki mu izjavlja svojo brezmejno ljubezen. Cerkveni knezi imaio sicer navado, da učijo vernike, da je treba brezmejno ljubiti samo eno bitje, ki je nad nami vsemi, pa tudi nad g. dr. Mačkom in g. nadškofom Šaričem. Toda g. nadškof bo že vedel, kaj je po cerkvenih naukih prav in kaj ne. Nasvet dr. Tartaglie »Jadranski dnevnik« glasilo dr. Iva Tartaglie, predsednika Jadranske straže, objavlja uvodnik, v katerem priporoča Srbom in zlasti srbijanski izvenparlamentar-ni opoziciji, naj se ravna' vsaj malo po Hrvatih, ki so v času diktature izkristalizirali svoje mišljenje in ugotovili svoje zahteve. »Osnova srbijanske združene opozicije za sporazum s Hrvati, pravi med drugim list, vsebuje vse preveč ovir in je polna fikcij. Med njimi je največja ta, da Srbi-janci zahtevajo najprej razpis svobodnih volitev. V interesu radikalne rešitve hrvatskega vprašanja in pravičnega sporazuma med Srbi in Hrvati bi bilo, če bi se našli med Srbi ljudje, ki bi jasno in odločno sprejeli program dr. Mačka. Ti ljudje bi morali sprejeti dr. Mačkov program za svojega in iti z njimi med srbsko ljudstvo. Prepričani smo, da je srbski kmet bolj pogumen, kakor so voditelji srbskih opozicijskih skupin pri pogajanjih z dr. Mačkom o hrvatskem vprašanju.« Zadušnica za dr. Dollfussa v Beogradu Beograd, 24. julija. AA. Na današnjo drugo obletnico smrti avstrijskega kancelarja Engelberta Dollfussa se je danes dopoldne vršila v rimsko-katoliški katedrali v Krimski ulici služba božja, z rekviemom za pokojnega Dollfussa. Mašo zadušnico je bral župnik dr. Petlica, rekviem pa je opravil prevzvišeni g. nadškof dr. Rodič s številno asistenco. Službi božji so prisostvovali avstrijski odpravnik poslov Troll, s celokupnim osebjem poslaništva (poslanik Schmidt so nahaja na počitnicah), avstrijski generalni konzul Kronholtz, odposlanec zuna-njega ministrstva, vršilec dolžnosti, šefa protokola Djukič, zastopniki francoskega, italijanskega in madžarskega poslaništva in zastopniki avstrijske kolonije v Beogradu. Premestitve sodnikov Beograd, 24. julija, p. Premeščeni so sodniki: Anton Šavelj z okrožnega za Btarej-šino k sreskemu sodišču v Novem mestu, dr. Josip Dobrošek starejšina sreskega sodišča v Sevnici, k okrožnemu sodišču v Novem mestu, Fran Logar iz Konjic k okrožnemu sodišču v Novem mestu, Franc Gubenšek, pristav pri okrožnem sodišču v Ljubljani, za sodnika v Konjicah, Jožef Podboj, pristav v Laškem, za sodnika v Šmarju. Alojz Zalokar, pristav pri okrožnem sodišču v Ljubljani, za sodnika v Višnjo goro, dr. Valentin Benedikt iz Kranja v Ljubljano, Hinko Pance iz Brežic v Liti- jo, Franjo Poljanec k VBnje gore ▼ Kranj, Ivan Picek iz Marenberga v Črnomelj, Viktor Svetel iz Konjic v Šoštanj, Franjo Petere iz Črnomlja v Kranj in dr. Fran Mohor iz Loža na Vrhniko, Stanko Moškoa n Kozjega v Mursko Soboto, Fran Zavašnik iz Dolnje Lendave v Ljutomer, Janko Kar-lovšek iz Litije v Brežice, Andrej Levsnik iz Šoštanja v Konjice, Ludvik Gruden iz Šmarja v Marenberg in Karel Turk is Novega mesta v Sevnico. Napredoval je pristav dr. Ivo Unmlk *a sodnika pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi Vlak zmečkal voz s petimi kmeti Karlovac, 24. julija ! Na železniški progi Karlovac — Liuljana je danes popoldne prišlo do hude prometne nesreče, ki utegne zahtevati pet človeških i življenj. Ko se je potniški vlak. ki odhaja ob 15-41 iz Karlovca, onstran Donjega l'o-kupja, bližal postaji Mahično, se je v smeri od Karlovca po cesti približal železniškemu prelazu kmečki voz, na katerem se je pet okoličanov vračalo 6 karlovške^a sp* skega Rapida je sinoči nastopila v nočni tekmi proti zemunski Sparti. Sparta je pro* magala Dunajčane z 2 : 1 (0 : 1). JNAD Jadran poziva vse svoje član^ da se udeleže pogreba preminulega tovariša Janše Vida. Zbirališče ob 16.16 url pred društvenim lokalom. Vremenska napoved Zemunska vremenska napo red sa danes* Po vsej državi se bo polagoma rarvedrilfy samo na skrajnem jugu bo oblačnost že tra. jala. Temperatura bo v severni polovici dr« zave nekoliko narasla. Sonce vzhaja ofci 416 in zahaja ob 19.20. Zagrebška vremenska napoved za da« ne»: Pretežno oblačno, nekoliko nestalno in zmerno toplo vreme. Dunajska vremenska napoved za danoag; Jasno ia toplo. ~ ' * Tragedija dveh idealistov Na kamniški strani naših planin je letos izgubilo življenje že pet nadebudnih akademikov Ljubljana, 24. julija. Ciste m jasne so danes zasijale v jutranjem solncu Kamniške planine. Nobena meglica se ni pojavila na zobatih in razklanih grebenih, ki eo se jasno odražali na nebesni modrini. Kdo bi si mislil, da skrivajo v svoji veličastni lepoti in mogočnosti smrt. Že 5 mladih življenj je obležalo letos sir-tih v njihovih skalnih pečinah, iztrganih iz kroga njihovih dragih na tako tragičen način. Človek se zgrozi pred žalostno bilanco: v prvi polovici letošnjega leta so terjale Kamniške planine na kamniški strani 5 smrtnih žrtev, 5 mladih nadebudnih akademikov. Ni bila še pozabljena tragična smrt visokošolcev Emila Vilfana in Lovše in isti dan, ko eo po dolgem iskanju našli truplo ponesrečenega abiturienta Srečka Vavpeti-ča in ga v megli in viharju prenesli v dolino, je bela smrt s koščeno roko pahnila v prepad Vida Janšo in Mladena Mikšiča-Zdrava, krepka in postavna fanta sta polna nad in načrtov za živlienje, sredi svojega študija na univerzi v Ljubljani, krenila 9. julija na prijeten izlet v vabljive Kamniške planine, ki so jima po usodnem in nemilem naključju pripravile v svoji sredi prezgodnji grob- Danes ob 4. zjutraj so krenili iz planinskega doma v Kamniški Bistrici štirje brati Erjavški proti kraju nesreče, da prenesejo trupli obeh ponesrečenih turistov v dolino. Na Žagani peči so ee jim pridružili v pcmoč še 4 drvarji, ki so pripravili primerna nosila, nato pa je Sčlanska ekspedicija nadaljevala pot preko Trate proti Malemu hudemu grabnu- Pot je bila precej nerodna in možje so rabili od Žagane peči skoro 2 uri, da so prišli do obeh nesrečnih žrtev planin. Reševalci so se zgrozili ob pogledu na trupli, ležeči pod strmo skalno steno, izpod katere 60 še enkrat premotrili vzrok nesreče. Nobenega dvoma ni: v megli sta zgrešila pravo pot nazaj na Kokršlko sedlo in sta se spuščala navzdol po 6trmi polici misleča, da sta na grebenu Gamzovega skre. ta, po katerem bi pač brez posebnih nevarnosti prišla v dolino k Žagani peči. Ko sta drsela po pobočju, poraslem z nizkimi borovimi grmiči in travo, nista v megli mogla videti, da zija pod njima prepad. Poleg tega pa je drsenje po razmočeni travnati ruši nevarnejše, kakor pa po snežišču, ker se je na njem težje ustaviti. Ako 6ta turisrta v poslednjem trenutku zagledala prepad, je bilo že prepozno. Da sta oba strmoglavila v globino, je tudi razumljivo, saj sta zaradi goste megle morala hoditi drug za drugim. Maio verjetno pa je. da sta turista pie-zala po srteni in se pri tem ponesrečila. Bila sta izkušena planinca, ne pa plezalca in bi se v megli ne podala na tako tvegano pot. Da sta pa zgrešila pravo pot, tudi ni nič čudnega. Vodja ekspedicije France Er-javšek je pripovedoval, da se je v torek popoldne naenkrat znašel v neprijetnem položaju, iz katerega ni vedel izhoda. V gosti megli, ki se je pripodila iz doline, je popolnoma izgubil orientacijo. Čeprav pozna vsako stezico in skoro vsako skalo tam naokoli, se ni mogel razpoznati na terenu in je na istem mestu čakal, dokler se niso razkadile megle. Ako bi šel naprej v negotovost, bi ga prav lahko doletela ista usoda. Začetek zadnje poti Reševalci so trupli obeh ponesrečencev zavili v platno in položili na nosilnice ter počasi pričeli spuščati po skalnih čereh proti Žagani peči. To delo je bilo združeno z velikimi napori in spretnostjo, katero so si v Kamniških planinah v zadnjih letih pridobili bratje Erjavški. Najtežje je bilo spraviti trupli preko 20 m visoke stene, po kateri mora turist z vso previdnostjo plszd-ti. da ne strmoglavi. Reševalci so trupli spustili preko stene po vrveh in šele potem so sami preplezali strmo skalovje. Izpred dvorca onstran bistriškega izvira so med tem z daljnogledom opazovali delo ekspedicije. Od dvorca je prav lep razgled na ves podolgovati greben Gamzovega skre-ta. Sedaj, ko so vedeli, kje ležita trupli, so prav lahko videli pod skalno steno dve črni lisi. Mestu, iz katerega sta padla oba turista, pravijo v lovskih krogih Kogalj. To ime spominja še na stare nemške zakupnike bistriškega lovišča in ga je otel pozabe pokojni nestor dvorskih lovcev v Kamniški Bistrici Bosov Tine. Trupli obeh ponesrečencev eo spravili do Žagane peči do 9. nre. Tam je čakala uradna komisija, v kateri so bili sreski sanitet- ni referent dr. Julij Polenc iz Kamnika, sreski tajnik Čermelj in tajnik podružnice SPD v Kamniku Makso Koželj. V prisotnosti komisije so položili trupli v krsti in ju zaplombirali. Od Žagane peči eo z vozmi prepeljali krsti do planinskega doma v Kamniški Bistrici, kjer ju je blagoslovil in opravil molitve etranjski župnik Janez Lan-gerholz, domačini pa so položili na krste šopke planinskega cvetja kot zadnji pozdrav ljubljenih planin, ki so jima na tako tragičen način ugrabile mladi življenji. V Kamniški Bistrici so preložili krste v Gaj-škov avtofurgon, ki ju je po bistriški cesti odpeljal naprej v Stranje in Kamnik. V Kamniku se je zbralo na Glavnem trgu veliko število občinstva in kamniških planincev, ki so pričakovali prihod avtomobila iz Bistrice- Ko je privozil avtofurgon na Glavni trg, so položili na vsako krsto po en venec, ki ga je poklonila podružnica Slovenskega planinskega društva v Kamniku in po en venec, ki so ga prinesli v Kamnik tovariši juristi ljubljanske univerze. Na krsto pokojnega Vida Janše je tudi družina dr. Karbova položila lep venec. Po tej počastitvi obeh ponesrečencev turistov se je avtofurgon odpeljal naprej proti Ljubljani. Danes ob 15.30 je avtofurgon pogrebnega zavoda g. Ivana Gajška prepeljal krsti z ostanki obeh ponesrečenih planincev v Ljubljano. Pokojnega Vida Janšo so na njegovem domu na Jegličevi cesti št. 3. položili na oder, da ga jutri v soboto ob 17. odpeljejo na poslednje bivališče pri Sv. Križu. Krsto s truplom Mladena Mikšiča pa so postavili na oder v mrtvašnici pri zavetišču Sv. Jožefa na Vidovda-nski cesti, odkoder bo pogreb, jutri v soboto ob pol 16. na pokopališče pri Sv. Križu. Janša in Mikšič — tovariša tudi v smrti Vido Janša je bil v 23. letu svoje starosti in v tretjem: letu svojega pravnega študija na naši univerzi. Njegov oče, apelacij-ski sodnik g. Josip Janša, je svojemu si-nu-ediracu posvečal vso skrb, zato je Vidova nenadna smrt toliko huje prizadela vso rodbino. Vido je maturiral na III. drž. realni gimnaziji, kjer je končal srednjo šolo dve leti pred njim tudi njegov tovariš smrti, Mladen Mikšič. Pokojni Vido se je udejstvoval v akademskih organizacijah, zlasti v »Jadranu«, kjer je bil v tej poslovni dobi tudi v odboru. Pretežni del prostega časa je prebil v naravi, po-zimi na smučeh, poleti pa jo je često mahnil v gore, kar mu je letos, žal, postalo tako usodno. Bil je družabnega značaja, simpatičen in dober tovariš, zato ga bodo njegovi številni prijatelji gotovo močno pogrešali. Njegov tovariš v akademskem študiju in tragični smrti Mladen-Marcel Mikšič, med študenti splošno znan poto. Letoe Domače Testi * Laskavo priznanje. C^ska literarna revija »Lumir« objavlja mali cikhis moderne slovenske lirike z uvodom našega kulturnega urednika, g. Božidarja Borka Češko časopisje opozarja v svojih kulturnih rubrikah na te prevode m ugledni praški dnevnik »Venkov« reproducira tudi glavne misli iz Borkovega uvodnega eseja. Svoje poročilo zaključuje »Venkov« z naslednjim laskavim priznanjem: »Namenoma smo se pomudili pri Borkovem članku dlje, nego to običajno storimo pri podob-nrti informacijah. Dolgo nam namreč iz drugih narodov ni nihče napisal o lastni literaturi razprave, katere duh bi bil tako možat in vendar skromen, tako tehten in vendar fin, tako informativen in vendar globoko zajemajoč, kakor je duh Borkovega članka.« + Ne ovirajte naših gostov. Iz obmejnih letoviščarskih krajev na Gorenjskem, prihajajo pritožbe, da letoviščarji ne morejo posečati nekaterih lepih razglednih točk odnosno prirejati izletov v okolico, čeprav bi to zelo radi storili. Delajo se jim namreč ovire, ki bi po našem mnenju prav lahko odpadle. Prejšnja leta teh ovir ni bilo, zdaj so pa naenkrat nastale in jasno je, da našemu tujskemu prometu ne morejo koristiti. Zveza za tujski pro-mpt v Sloveniji se je že obrnila na pristojno mesto s prošnjo, naj bi bflj letovi-Sčarji v teh krajih tudi v bodoče deležni vse obzirnosti in uvidevnosti. DANES TTV^lVT/^irPT vojaške godbe KUrSUJCitt 1 na vrtu hotela UNION JUTRI V NEDELJO T/AMPFDT vojaške godbe KUINOiiilV 1 na vrtu hotela BELLEVUE ♦Izpit za rezervne intendatske podporočnike so v oficirski šoli v Zemunu napravili tile Slovenca: Zorko Outrata, Marjan Ažbe, Stanislav Debevec, Stanislav Janež, Vinko Kopač. Anton Poberaj, Maks Rogar. Jože Zemljak, Ivan Zika, Miro 2-ekar in France Štrukelj. Izpit za rezervne vojne uradnike ekonomske stroke IV. razreda pa so na isti šoli napravili Avgust Cerer, Adolf Carman. Anton Dorer, Slavo Florjaneič, Franc Gobar, Ludvik Glavnik, Marjan Hiti, Črtomir Koleaic. Jože Miihevc, Jože Miv-šek. Karel Korošec, Miran Kenda, Anton KopčaveT, Jože Lučovnik, Franc Omahen, Dušan Pogačnik, Bojan Podgornik, Anton Pregelj. Janez Pungerčar, Stane Mrzlikar, Vinko Mola®, Bruno Šmajdek, Anton Vene, Norbert Vesjak, Alojz Ziherl in Jakob Uše-ničmik * Supetar odkriva spominsko ploščo Ivi Vojnoviču. Deputacija iz Supetra je obiskala bana primorske banovine ter ga prosila, da bi prisostvoval slovesnemu odkritju spominske plošče pisatelju in pesniku Ivi Vojnoviču, ki se bo vršilo 9. a-vgnsta. Spominska plošča bo vzidana v Supetru v hišo, v kateri je Vojnovič napisal Bvojo »Smrt majke Jugoviča«. PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FBANZ • JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. reg. S. br. 30474/36. * Prva konferenca beograjskega odbora svetovnega kongresa za mir. Pripravljalni beograjski odbor svetovnega mirovnega kongiesa, ki se bo vršil, kakor znano v Ženevi, je sklical včeraj sestanek v&eh predstavnikov socialnih, kulturnih in dobrodelnih združenj. Na tem sestanku se je konstituiral beograjski odbor mirovnega kongresa. Sestanek se je vršil v dvorani filozofske fakultete. * Sklepi mednarodne železniške konference na Sušaku. Konferenca naših, češkoslovaških in madžarskih železnic ter predstavnikov turističnih ustanov in uradov, ki se ie sestala na Sušaku, je sklenila, da bo prihodnje leto prvi izletniški vlak krenil že 17. aprila iz Prage, drugi 24. aprila, tretji pa 30. aprila. Od maja naprej pa bodo odhajali redni izletniški vlaki iz Prage vsako soboto. Letos bodo izletniški vlaki iz Prage vozili na Sušak, oziroma Split tudi po 15. avgustu, in sicer 22. in 29. avgusta ter 5. septembra. * Naši skavti na taboru romunskih skavtov. Zveza rumunskjih skavtov prireja od 3. do 26. avgusta svoj 4. nacionalni tabor v Brašovu. Taborili bodo na 1000 metrov visoki planoti, ki je oddaljena kake 4 km od Brašova. Na tem taboru bodo sodelovali skavti iz vseh držav Male antante in balkanskega sporazuma, kakor tudi skavtske delegacije iz Poljske. Bolgarije. Anglije, Francije, Egipta in še nekaterih drugih držav. Tabor bo 9. avgusta svečano o tvoril romunski kralj. Naši skavti bodo obiskali tudi Bukarešto in vsa važnejša mesta Ru-munije. potovali pa bodo tudi v Medžidijo in položili tam venec na spomenik padlih vojnih dobrovoljcev v Dobrudži. Našo skavtsko delegacijo bosta vodila gimnazijski direktor Ristič in pristav finančnega ministrstva Lisavac. Odhod iz Beograda bo 6. avgusta, prihod v Bragov 8. avgusta, vrnitev v Beograd pa 23. avgusta. * Celotne štipendij« za Jugoslovane.di-jake češkoslovaških visokih šol. Češkoslovaško ministrstvo šolstva in narodne pro-svete razpisuje za šludjijsko leto 1936/37 20 celoletnih štipendij po Kč. 5.000 za jugoslovenske dijake, kd so že vpisani na kaki češkoslovašlki visoki šoli in izpolnjujejo naslednje pogoje: 1) Da do 20- oktobra t. 1. vložijo pri dekanatu svoje šole prošnjo, naslovljeno na to ministrstvo in opremljeno s a) cur-riculum vitae, b) spričevalom o jugoslovanskem državljanstvu, c) potrdilom, da je kandidat vpisan kot redni dijak na katerikoli čsl visoki šolli, d) spričevalom o imovinskih prilikah, staro največ 1 leto. e) dokazilom o študijskem uspehu zadnjega leta. 2) Da so njihove imovinske prilike talke, da ne morejo brez težav kriti izidiat-kov za visokošolski študij na Ceškoslova-slkem- 3) Da navedejo v prošnji, ali že uživajo kakršnokoli štipendijo ali ugodnosti socialnih institucij in katere take ustanove podporo uživajo. Štipendije se bodo podelile za ves čas študija, dokler kandidat redno študira ter eventuelno še 1 aLi 2 semestra po podelitvi absolutorija. Originalni razpis je m a vpogled v Jugoslovansfco-češkoslovaški Ligii v Ljubljana, Knafljevi 10. * Državna prometna šola v Beogradu sprejme za šolsko leto 1936-37 60 učencev prvenstveno z odličnimi ocenami. Pogoji: jugoslovensko državljanstvo, starost od 18 do 21 let in uspehom dovršenih 7 razredov gimnazije ali njej sorodne šole. Prošnje sprejema do 1. avgusta za prosilce iz dravske banovine direkcija državnih železnic v Ljubljani. Sprejeti kandidati bodo imeli v internatu državne prometne šole brezplačno hrano in stanovanje ter bodo prejemali poleg tega 100 Din mesečno v gotovini, vendar se morajo obvezati, da ostanejo najmanj 6 let v službi državnih železnic. Na daljnja navodila so razvidna iz razpisa, ki ga dobe interesenti v glavni pisarni železniške direkciie v Ljubljani. + Avtoizletf: 3. do 7. avgusta na Dunaj, 3. do 11. avgusta v Berlin, 7. do 9. avgru-sta na Grossglookner, 22. do 26. avgusta na vsa jezera Salzkammerguta. Prijave: Slon, tel. 26—45. * Jutri torej vsi na Boč, na celodnevno rajanje! _ Pozor na današnjo bengalično razsvetljavo s stolpa! * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrob! j eno perilo v najlepšo izdelavo. * Zidovi cerkve, r kateri je bil kronan hrvatski kralj Zvonimir. Društvo »Bihač« je začelo popravljati zidove starohrvatske cerkve, ki so jo odkopa! i v Solinu. Pokojni don Bulic je menil, da je bil v tej cerkvi oktobra leta 1076 kronan hrvatski kralj Zvonimir. Kronal ga je papežev zastopnik za kralja Hrvatske in Dalmacije. Zidov starodavne zgodovinske cerkve niso popravili že več ko 20 let in so zaradi tega močno poškodovani. Društvo »Bihač« hoče starodavne spomenike rešiti propasti. * Vlom v muzej Vuka Karadžiča. Neznani vlomilci so ponoči obiskali hišo Vuka Karadžiča v vasi Tršiču blizu Ložnice. Vlomili so glavna vrata in potem prišli v sobo, kjer je urejen Vukov muzej. Iz sobe so odnesli nabiralnik, v katerega spuščajo obiskovalci Vukovega muzeja prostovoljne prispevke za obnovitev Vukove hiše. Razne stvari so ukradli tudi muzejskemu čuvaju, ki stanuje v podpritličju hiše. Čuvaj je vlom odkril šele drugo jutro. Po njegovi domnevi je bilo v nabiralniku, katerega &o vlomilci odnesli, komaj kakih 40 Din. * Neurje v Sremu in Bosni. V sredo je po vsem Sremiu divjala močna nevihta s plohami in točo. Od Mitrovice do Rume je toča napravila na nasadih veliko škodo. Ponekod je popolnoma stolkla koruzo in buče. Tudi v sadonosnikih je škoda občutna. Cenijo jo v vsem Sremu na blizu tri milijone dinarjev. Nad Romnnijo v Bosni pa so se v sTedo popoldne vlivale močne plohe in je ponekod voda vdrla tudi v hiše. Od nalivov in hudournikov imajo za 150.000 Din škode štiri vasi. Iz Ljubljane u— Med številnimi češkoslovaškimi turističnimi skupinami posetijo 2. avgusta Ljubljano čitatelji »Moraviskega dnevnika* v Brnu. Ta list pripravlja tudi letos izlet v Jugoslavijo, združen s 16 dnevnim bivanjem v Selcah pri Crikvenici. Izletniki se pripeljejo z avtokarom, si ogledajo 3. avgusta Ljubljano in Bled in odpotujejo nato preko Opatije in Sušaka v Selce. »Moravski dnevnik« je pred dnevi priobčil o Slovencih in Ljubljani lep članek svojega urednika Oto-karja Leblocha. u— Nemški skladatelj Bielefeld se mudi že nekaj dni v Ljubljani. Hermann Bielefeld je zlasti zaslovel kot skladatelj nežnih mladinskih pesmi. Udejstvuje 6e tudi kot prirejevalec arangementov za radijske nastope svetovno znane folkloristke Constauce Carrodus, ki redno vsak mesec poje v londonskem radiu. Ta sloveča pevka, učenka in prijateljica Clare Novello-Davies, bo po vsej verjetnosti nastopila v teku avgusta na Bledu in v Ljubljani. G. Bielefeld je v Ljubljani zložil gdč. Anici Jenkovi posvečen valček in ga izročil v izvajanje kapel-niku vojaške godbe g. Živanoviču. u— Na pošti Ljubljani I (glavna poŠta) poslujeta zdaj ob delavnikih popoldne oddelka za pakete in denar s strankami med 15. in 19. uro. Od 27. t. m. pa se bo po odredbi ministrstva vršila ta služba v času od 15. do 18. ure. Zaključek blagajne bo ob 17.30. u— Promrnadni konce r*. Tujsko.pro-metni evet za Ljubljano priredi nocoj na večer pred šentjakobskim žegnanjem p roman adni koncert na Šentjakobskem trgu. Koncert bosta izvajala moški zbor šentjakobskega pevskega društva pod vodstvom zborovodje g. Danila Cerarja in godba »Sloge« pod vodstvom kapeMka g. Heri-berta Svetela. Sporedi bodo na razpolago. u— Promenadnl koncert vojaške godbe. Radiafanstka oddajna postaja v Ljubljani priredi v nedeljo 26. t. m. od 11.15 do 13. pramenatni koncert v oktogoitu na palači Ljubljanske kreditne banke. Koncert bo izvajala godba 40. p.p. triglavskega pod vodstvom kape^nika kapetana g. Živano. viča. Spored: Ischpold: Bajrak, koračnica; Strauss; Na lepi modri Donavi, valček; Fučik: MarinareHa: uvertira; Doli-nar-Bernard: v Zarji jutrni, venček slovenskih narodnih pesmi; Tijardovič: Zbor in pesem iz »Male Flaramye«; Gleismer: Iz Wagnerjevih oper; Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček; Fučik: Florentinska koračnica. u— Pevski zbor Glasbene Matice: jutri v nedeljo zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6. zjurtraj. Odhod v Borovnico z necjeljskimi vozovnicami- PREMIERA velefilma legendarnega junaštva, velike požrtvovalne in plemenite ljubezni Po krivici osumljen Danes velika premiera! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Kot dopolnilo najnovejši Foxov tednik. Kathe Nagy v glavni vlogi! Ta film, ki presega celo velefilm »BENGALI« je žel triumfe Dunaju pod naslovom »KSUR«, na v Parizu »LA ROUTE IMPERIALE«. Kino Union Tel. 22-21 je med gosti mnogo Madžarov in Grkov, ki po zadnji potresni katastrofi, po kateri je v Grčiji presahnilo veliko število zdravilnih vrelcev, prihajajo k nam vsako leto v večjem številu. Bilo bi le potrebno, da uprava državnih železnic poskrbi za boljšo železniško zvezo Rogaške Slatine z direktnimi br-zimi vlaki, ki prihajajo iz Grčije in imajo vsi do Vrnjačke banje najboljše zveze, a od Beograda dalje ne, kar daje naslutiti tudi gotovo, za turizem prav nič povolj-no tendenco, da se tok gostov usmeri v Vrnjačko banjo, a odvzame jih Rogaški Slatini. Glede tega je bilo izrečenih že dosti pritožb, a vendar so vse ostale brezuspešne. Avstrija in Nemčija sta v letošnjem letu v Rogaški Slatini prav tako zastopani z večjim številom gostov kakor doslej. Potrebna bo še močnejša propaganda na vzhodu, od kodeT smemo za naše kraje pričakovati večino več gostov. Enako potrebna bo močnejša propaganda za zimsko sezono, dasi ista v zadnji zimi ni bila več tako 3laba. saj ni bilo dneva brez gosta, a tekom cele zime je statistika pokazala nekaj nad 300 gostov, kar je za začetek vsekakor lepo število. Med tistimi, ki zlasti skrbe za propagando Rogaške Slatine, zasluži največjo pohvalo grški Putnik v Solunu, ki imajo zanj vsi brez razlike le najbolj pohvalne besede. Med Jugosloveni so najpogostejši gosti Hrvati, želeti pa bi bilo. da tudi Slovenci v večjem številu obiskujejo to naše lepo in uspešno zdravilišče. Ako bo za prihodnjo sezono že dograjen novi hotel, se bo kapaciteta Rogaške Slatine še povečala, kar je spričo dosedanjega letošnjega že rekordnega uspeha nujno potrebno. Rogaška Slatina zasluži napredek in pozornost. Prepričani smo, da jo bo našla povsod, saj to ni le v njenem lokalnem interesu, nego prav tako v interesu ugleda vse Slovenije in tudi vse države. Neurja med Zasavjem in Dolenjsko Trebeljevo, 24. julija. V pokrajini okrog Janč, ki jih tudi Ljubljančani dobro poznajo, ter okrog Trebelje-vega, kjer grade zdaj novo cesto, ki bo vezala Litijo in Ljubljano, so preživeli včerajšnjo noč v velikem strahu. Sredi noči se je razbesnela nevihta, med bliskom in gromom se je utrgal oblak, ki je preplavil vso pokrajino, največ škode pa je povzročil po dolini Besnice. vzporedni dolina reke Save. Zdaj prihajajo žalostna poročila o neurjih i« posameznih krajev, ki pričajo s kako divjo silo je vladal besni element več nočnih u>r zaporedoma. Velike vodne množine, ki so se privalile s hriba, so razdrle novo cesto Litija—Ljubljana. Poškodovano mesto leži na meji ljubljanskega in litijskega sreza v bližini Tr&beljevega. Klanec se nagiba že protii Unanjarjem. ' Cestni propusti ndso mogli požirati ogromnih vodniih mas, ki so zato posnele cesto ponekod do metra v globino. Najbolj je poškodovana proga v daljavi kakih 50 metrov. Tam je izjedena tudi obiambna stena, zaradi tega bodo morali zgradit? na poškodovanem mestu betonira-no žkarpo. k* bo veljala kakih 40.000 Din. Poškodbe ki jih je povzročilo neurje na cesti, pa gredo v 100 tisoč dinarjev. Danes s? je ogledala poškodovano cesto komisija. Zarad silnega nočnega neurja pa so utrpeli veliko škodo tudi mnogi posestniki v predelu med Višnjo goro m Trebeljevim ter Grosupljem. Velike vodne mase so odnašale rodovitno zemljo ter prinašale 3 hribov pesek in gramoz. Močno je poškodovana občinska ki pelje iz Besnice proti hribovski vasi Kovor. Kmetom pa je uničila poplava vse. Ene* mu samemu kmetu je naneslo valovje na njive 100 kuibičnih metrov peska in gramoza. Nekemu drugemu posestniku v samotnem Kovorju pa je naraščajoča voda, ki se je valila po hribu navzdol, spodnesla slarno-reznioo, postavljeno za hišo. Uničen je ves posev, ki so ga imeli kmetje še na njivah. Deževje je sklatilo tudi sadje, ki je sicer prav lepo kacalo. Spet se je izkazalo, da ta pokrajina, ki nosi narav Besnica, nima zastonj svojega imena. Znano je, da je Besnica že večkrat zbesnela in takrat uničila vse, kar si je pripravil kmet v potu svojega obraza. Dolgo časa je imel sedanji rod mir, zdaj pa je tudi njega doletela nesreča. Polšnik, 24. julija. V noči od srede na četrtek je divjala po Zasa/vju huda nevihta. Sredi noči se je dvignil velik ognjen zubelj na Dolgem hrdu. Opazili bo ga na Polšniku, v Litiji, pa tudi po vsem savskem žlebu gori do Ljubljane. Na Dolgem brdu stoje samotne kmetije, zato smo šele danes doznali podrobnosti o ne6TOČi, ki je zadela posestnika Triglerja. V njegovo domačijo je udarila strela. Razen poslopja je pogorelo tudi vse, kar so letos že spravili t njiv. Skoda je precejšnja. Najhujše pa bo za pogorelce zdaj, ko ni mogoče dobiti nikjer posojila. u— Šentjakobsko pevsko društvo priredi v zvezi z godbo >Sloge« drevi ob 8. koncert pred šentjakobsko cerkvijo. u— Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev sklicuje za v torek 4. avgusta ob 18. v dvorano mestnega poglavarstva izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo jn sklepalo o uravnovešanju biagajnjčnih financ. u— Rad sede na tuje kolo. Za včeraj se je pred malim kazenskim senatom obetala majhna senzacija. Neki ljubljanski časopis je namreč najavil, da bo prišel na zatožno klop kralj kolesarskih tatov, ki bo spet enkrat zabaval sodnike. Pa je res prišel ključavničar Lojze T., ki se mu je po nekaj letih spokorniške dobe, odkar ni več prišel v navzkrižje z zakoni, ponovno vrnila stara težnja po krivi poti. Dokler so pri nas veljali še stari avstrijski kazenski zakoni, so ga pošiljali neredko zaradi tatvin in prevar v težko ječo. Komaj pa je prišel v veljavo naš novi kazenski zakonik, je bil med prvimi rotijaši. L. 1933. je presedel svojo zadnjo kazen in postal spokornik. Včerajšnja razprava proti njemu, ko je šlo za tatvino pa je vendarle pokazala, da si doslo-janstva »kralja kolesarskih tatov« še ni zaslužil, ker je izvršil le priložnostno tatvino. Tako je razvidno iz poteka tatvine, kakor ga je popisala edina priča dogodka. Pred trgovino Schneiderja in Verovška je neki kupec prislonil kolo; ko pa ga je po opravljenih poslih hotel zasesti, ga ni bilo več. Tedaj je pristopil k njemu neznanec, sedanja priča, in mu povedal, da 6e je s pogrešanim kolesom pravkar odpeljal L. T., o katerem je že slišal pripovedovati, da rad sede na tuje kolo. Prav zaradi tega da je tudi pazil nanj. Kljub izpovedi priče pa je obtoženec zanikal, da bi bil on tat, in se je pritoževal, da v preiskavi niso pri preizkusili podanega alibija. Tudi 6enat je zavrnil predlog za alibi, zaprisegel pa je izpoved edine priče. Obdolženec je dobil šest mesecev strogega zapora in Častne državljanske pravice so mu vzete za tri leta. Kot obtežilno okolno6t je senat upošteval stare zapiske v kazenskem registru, kot olajševalno pa skrb za družino in dejstvo, da je obtoženec v zadnjih letih vendarle pokazal nagnjenje k potolišanju. u— Izletnike na Dolenjsko opozarjamo, da vozi ob nedeljah iz Ljubljane poleg izletniškega ob 5.25 tudi redni jutranji vlak ob 7.24 do Novega mesta in Kočevja, zvečer se pa vrača ob 20.39. V cerkvici pri Sv. Duhu nad Višnjo goro (Polževo) bo jutri ob 10. služba božja. u— 12 dolgih ur je zdaj 6 prijetnih ur, če se namesto z vlakom peljete z novim avtobusom na Sušak. Ob res mirni in prijetni vožnji boste občudovali lepoto naše Dolenjske in hrvatskega Primorja, dokler Vas ne bo zgrabila djvna lepota ob pogledu z visokih bregov na naše morje. Za 125 Din iz Ljubljane na Sušak in zopet nazaj Vas pripelje ta res moderni nadvse udobni avtobus. Ob pol 7. uri zjutraj odpelje izpred hotela Miklič, ob 12. pa je že na Sušaku. Oelo oni z najobčutljivejšem i želodci trdijo, da v tem avtobusu nimajo nikakih težav, saj je voz izvrstno konstruiran in vozi zelo mirno ter brez tresljajev. Prodaja voznih listkov in vse informacije dobite v Ljubljani pri biletarnici Putnika v hotelu Metropol (Miklič), telefon 3384, na Sušaku pa pri »Aeroput«. n— Možgane si je pretresla. Iz Gradca pri Litrjd so včeraj pripeljali v bolnišnico 7Jeft.no delavčevo hčerko Dragico Lazarje-vo, ki tje doma padla po stopnicah in si precej nevarno pretresla možgane. Iz Celja e— Kronika nesreč. Ko je 50-1 etna dni-narica Julijana Leskovškova z Grobelnega nesla v torek krmo čez travnik, je padla in si zlomila desno roko. V četrtek je gnal 16-letni posestnikov sin Josip Salobir Iz Dobja pri Planini kobilo napajat. Kobila ga je pa vrgla. Salobir si je pri padcu preklal spodnjo ustnico. Ko je 17-letni čevljarski vajenec Josip Lipovšek z Zidanega mosta nesel neki stranki čevlje, je na cesti padel in si zlomil levo roko. Pri sestavljanju splava je padel 33-letni spla-var Josip Kos z Rečioe ob Savinji v četrtek tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Težka prometna ne®reča na Sp. Hudinji. V četrtek okrog 19. je stoipil 8-letai Ivan Valenčič, sin narednika vodnika s Sp. Hudinje, v Dimčevo trgovino ob državni cesti na Sp. Hudinj in kupil jajca. Ta čas je stal pred trgovino neki ljubljanski avtomobil. Ko je stopil Valenčič iz trgovine mirno avtomobila ,ni opazil, da vozi iz Celja neki zagrebški avtomobil Deček je hotel skočiti čez cesto, v tem pa ga ie zadel sprednji del zagrebškea avtomobila v glavo in mu preklal lobanjo, šofer je odpeljal smrtno nevarno ranjenega dečka takoj v celjsko bolnišnico. e— Putnikovi avtobusni iileti! Putnik Celje priredi z novim Sedežnim odprtim avtobusom mestne občine celjske razne izlete. Od 1. do 2. avgusta na Belopeška jezera. Od 14. do 16. avg. na Veliki Klek (Grossglockner). Od 6- do 8- sept. v Dolomite. Nadalje je še na programu v mesecu septembru izlet na Doberdob in na ve-1 esejem v Gradec. Vse tozadevne informacije dobite pri Putniku v Celju, Aleksandrov trg 2., tel. 119. KOPALIŠČE SK ILIRIJE Cercle des Nageurs de Marseille : SK Ilirija PLAVANJE — SKOKI Waterpolo: Jug. olimpijska reprezentanca : Cercle des Nageurs de Marseille. Nedelja, 26. julija 1936. ob 21. uri. Rezervirajte vstopnice v predprodajL e— Regulacijslta dela na Savinp v drugem odseku od tremerekega mostu do Jeretinovega posestva v Košnici se bodo pričela v večjem obsegu š&Ie prihodnji teden, ko bo prispel novi bager iz Beograda, ki je že na potu. e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.5» velefilm »Služnji zlata« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Odhodnica proti Trbojeviču. V četrtek 23. t. m. se je poslovila od priljubljenega prote Trbojeviča tukajšnja pravoslavna cerkvena občina v prostorih pri Gambrinu. Odlhodnice se je udeležilo izredno mnogo ljudi, med njimi številni odličniki. V toplih besedah so se poslovili od odhajajočega prote predsednik pravoslavne oiičine g. Perhavec Jakob, bivši župan dr. F. Lipoki, predsednik Bratstva pravoslavnih Slovencev g. Pfeifer, član zagrebškega pravoslavnega cerkvenega sodišča prota Vurbelja, staro katoliški svečenik g. Šegula. minister n. r. g. dr. V. Kukovec, predstavnik celjskega Bratstva ta pevovodja cerkvenega zbora g. A Mihec. Vsem govornikom se je v toplih besedab zahvalil priljubljeni prota Trbojevič, nakar je slavlje-nec prejel kot spominski darili zlato uro in pozlačeni križec. Pri proslavi je sodelovala godba 45 polka in cerkveni pevski zbor. Člani pravoslavne cerkvene občine v Mariboru bo dali s tem viden dokaz ljubezni in spoštovanja do njihovega vodje, ki potuje na svoje novo službeno mesto danes v soboto i brzovlakom ob 21.10. a— Na razstavišču M. T. je živahno. Bližamo se otvoritvi jubilejnega V. mariborskega tedna, kar nam zlasti dokazuje razstavišče v Prešernovi ulici, ki se je že izpremenilo v živahno mravljišče, kjer pripravljajo pridne roke vse, kar je potrebno za to tradicionalno prireditev. Električna napeljava je že dovršena, sedaj pa prirejajo ostale prostore za posamezne razstave. V prostorih otroškega vrtca v Prešernovi ulici prične poslovati prihodnji teden pisarna Mariborskega tedna a— Kako je z župnijo v Studencih? Občinski odbor v Studencih je na predvčerajšnji seji podrobno obravnaval vprašanje studeaške župnije. Po živaihm debati se je ustanovitev samostojne župnije v Studencih stavila v zvezo i regulacijo trga pred cerkvijo Sv. Jožefa. V to trvri» se bo najelo brezobrestno posojilo v znesku 150.000 Din. Do regulacije trga pa se vprašanje o ustanovitvi samostojne župnije v Studencih od-godi a— Davčne zadeve. V smislu razglasa tuk. davčne uprave poteče dne 15. avgusta 1936 skrajni rok za. plačilo v UL četrtletju 1936 v plačilo dospele zgradarine, pri-dobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine m družabnega davka ter v L polletju v plačilo dospele zemljarine. Rentnina pa zapade v plačilo 14. avgusta 1936. a— Pomnožitev skladiščnega osobja na glavnem kolodvoru, že dolga leta je vprašanje pomnožitve skladiščnega osobja na mariborskem glavnem kolodvoru zelo pereče. Trgovski in sploh gospodarski krogi so se ves čas živahno zavzemali za ureditev tega vprašanja. Včeraj je mariborski trgovski gremij poslal direkciji državnih železnic spomenico, v kateri s tehtnimi razlogi in konkretnimi podatki utemeljuje, kako nujno je potrebno pomnožiti skladiščno osobje na postaji. a— Huda nesreča pri podiranju hrastov. Na šobru pri Sv. Križu nad Mariborom so delavci včeraj popoldne podirali hraste. Pri tem je 401etni Josip Matejčič prišel IX) nesrečnem naključju pod vejevje padajočega hrasta, ki ga je vrglo na tla, da si je prebil komolec na levi roki in so se mu pretrgale žile. Dobil je tudi hude notranje poškodbe. Matejčič bi bil izkrvavel, da mu niso takoj prihiteli na pomoč mariborski reševalci. a— Strabovalci Zgornjega Dupleka Izsledeni. Orožniki »o po intenzivnem zasledovanju izsledili nevarno vlomilsko in tatinsko tolpo, ki je v zadnjih mesecih posestnikom Mihaelu Oberju. Neži Pulkovi. Mariji Kociperjevi in Julijani Talerjevi izropala kurnike in stanovanja. Pri teh zločinskih pohodih je tolpa ukradla prav vse, kar ji je prišlo pod roko. Ukradene kure in druge predirate pa so vnovčili v Ma-riboru. a— Neznana žrtev Drave. V Molju je videl plavati neki delavec v valovih Drave truplo okoli 20 let starega moškega, ki je bilo oblečeno v črno ali modro doprsno kopalno obleko. Na glavi pa je imel utopljenec kopalno čepico. Ker ni bdi doslej prijavljen oblastem nobeden pogTešaaiec, se ne ve, kdo je postal žrtev Drave. Trupla niso mogli spraviti na suho in je Drava svojo žrtev odpravila naprej. a— Po aretaciji obeh Stranjškovih morilcev, ki sta bila v Leobnu zalotena brez denarja, je mariborska policija takoj pričela poizvedovati, ali nista morda denarja skrila pri svojcih na Pobrežju, odnosno pri Devici Mariji v Brezju. Policijski organi so vse preiskali, toda zaman. Prav tako brezuspešne so bile tudi poizvedbe pri nekih mariborskih lahkoživkah, o katerih so domnevali, da so bile v dneh po umoru v družbi obeh zločincev. Vse kaže, da sta aretiranca pretežni del denarja zapravila v Gradcu. Policija je intervenirala tudi pri sodišču glede akcije, da bi se izročitev obeh aretirancev našim oblastem čim bolj pospešila. Iz Škofje Loke SI— Gradnja opornega zidu ob Sclščici proti V%ncarjean je največje javno delo ki so zaposljeni zdaj z njim v škof ji Loki. Poslednja leta je obstajala nevarnost, da se podere visoki operni zid. ki ga je zob časa precej zdelal, zaradi česar bi bila Skofja Loka z Vincarjj brez zveze. Nova Skarpa. dolga okrog 70 m ta -visoka mestoma preko šest in sedem metrov, bo zgrajena po načrtih jn postopno. Celotne delo je preračunano na četrt milijona dinarjev. Zaenkrat je na razpolago četrtina navedene vsote. Delo se vrši v režiji občine same. S škarpo bodo pot v Vincarje Biatno razširili. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja djanes in jutri v nedeljo ob pol 9- zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. samo ob slabem vremenu) velefi'!m »Shirley Temple kot mala gospodična« z najmanjšo igralko sveta Temple v glavni vlogi. Dodatki običajni-— Sleda »Eva«. Iz Zagorja z— Osebne izpremembe pri rudniku- I'o upokojitvi ravnatelja v Trbovljah g. inž. Loskota je bil imenovan na njegovo mesto ravnatelj inž. Biskupski iz Zagorja. Za obra-tovodjo kotredeškega obrata je imenovan dosedanji začasni vodja g. inž. Joža Maet-nak. Zunanji obrat vodi za čas odsotnosti g. Jana jamomerec g. Franc Čuk. z_ Z motociklom, ki ga je dobil na tomboli, se je ponesrečil. Rudar Jazbinšek Karel iz Hrastnika, ki je na nedeljski tomboii v Zagorju dobil motorno kolo, se je v torek z njim pripeljal v Zagorje. Ko se i e vračal, je blizu cerkve zavozil v brzojavni drog; in se prevrnil. Sam je moral k zdravniku, motor pa k mehaniku. z_ Občina nima denarja za javna dela. Občinska uprava je razglasila, da zaradi slabega finančnega stanja občina ne more vršiti nikakih občinskih del. Zato so vse prošnje za zaposlitev brezpredmetne. Iz Novega mesta n— Tujska sezona je letos precej dobra. Poleg tujcev, predvsem Avstrijcev, so za-čeili prihajati v mesto zlasti B:ograjčani. Lepa okolica Novega mesta jim je prav všeč. n— Regulacijska dela pri urejanju Kettejevega parka ]epo napredujejo. Zdaj je že zabrisana vsaka sled bivšega pokopališča. Mestna občina tudi ureja velik kanal, ki bo odvajal vodo s Trga sv. Florjana in Sokolske ulice v Krko. Pri tem delu zaposleni delavci dobe na uro 2 Din. Nekateri delavci se pritožujejo, da je med delavci nekaj kmečkih sinov, ki niso tako potrebni zaslužka kakor brezposelni poklicni delavci. n— Strohschnejderjev učenec Brandow-skl je zabaval meščane in okoličane v 'treh zaporednih večerih z nastopi na •vrveh. K predstavam so zlasti iz okoliških vasi prihajali odrasli in otroci. Ti vaški radovedneži pa so bili bolj kavalir-ski kakor nekateri gospodje in gospodične, ki imajo sicer dsnar za vse, pred ubogo artistko, ki j« pobirala prostovoljne prispevke, pa so se umikali. Iz Ptuj? j— Tujski promet. V drugem četrtletju je naše mesto obiskalo 694 oseb. Izmed teh je bilo 496 naših državljanov, 109 Avstrijcev, 15 čehoslovakov, 16 rajhovskih Nemcev, 8 Italijanov in 8 Madžarov, ostali pa no bili iz raznih drugih držav. Gospodarstvo Kaj bo s Feniksom Pred trenn meseci je bila izdana, uredba o ukinjenju nekaterih pravic zavarovancev družbe Feniks v naši državi, Ki ao-loca, da se za čas treh mesecev uKine pravica' na odkup življenjskega zavarovanja in pravica na posojilo na podlagi police. Naaalje določa ta uredba, da se v času njene veljavnosti ne morejo napraviti ni-kaki koraki za izvršbo ali zavarovanje nasproti ravnateljstvu te družbe v Jugoslaviji in da se ne more otvoriti konkurz nad imovino družbe. Končno določa ta uredba, da ne morejo druge zavarovalne družbe v Jugoslaviji v nobeni obliki prevzemati zavarovalne police, izdane od Feniksa v Jugoslaviji. i Uredba je bila objavljena 27. aprila in ker je trajanje veljavnosti uredbe določeno ! na tri mesece, poteče veljavnost te uredbe ( 27. t. m. Na to okolnost opozarja beograjska »Politika« in postavlja vprašanje: kaj bo sedaj? V vrstah zavarovancev je precej nezadovoljstva proti uredbi, ki ščiti družbo, a zavarovancem ne daje skoro nič. Dospela zavarovanja se izplačujejo brez omejitev, s čimer se majhnemu delu zavarovancev zajamčijo vse pravice, dočim za ostale zavarovance ni nič poskrbljeno. V uredbi tudi ni nobenih določb o vplačevanju tekočih premij in je trgovinski minister šele pozneje predpisal, da se imajo te premije plačevati na poseben račun pri Poštni hranilnici. Zavarovanci so pričakovali, da se bo vprašanje Feniksa definitiv-no rešilo v teku treh mesecev, za katere je bila izdana uredba. Toda doslej r' tem pogledu še ni nič storjenega. Centrala na Dunaju že davno likvidira in pravno njena podružnica v Beogradu ne more več obstojati. Zato je treba čim prej urediti to vprašanje, na katerem je interesiranih 28.000 zavarovancev v naši državi. Pogajanja zaradi prevzema Feniksa od strani velikih zavarovalnih družb niso uspela. Domače in tuje družbe so takoj poudarile, da so pripravljene sodelovati pri prevzemu Feniksovega portfelja samo tedaj, čc je država sama pripravljena sodelovati pri kritju izgube. Kako velika je ta izguba, še j danes ni točno razčiščeno. Posebna komi- j sija, ki je podrobno pregledala stanje ju- I goslovenske podružnice ln centrale na Du-Lju, bo šele v prihodnjih dneh predložila svoje poročilo trgovinskemu ministru. Po informacijah beograjske »Politike« znesek zavarovalnih polic ne presega v naši državi 680 milijonov .Din. Premijske rezerve znašajo okrog 200 milijonov, pri čemer je vračunana tudi vsota 120 milijonov v menicah naše države, ki jih je beograjska direkcija kupila od znane tvrdke Losinger in jih je potem neupravičeno izročila centrali, ta pa jih je zastavila za svoje obveznosti. Upniki dunajskega Feniksa seveda sedaj zadržujejo te menice, ki predstavljajo ključ za rešitev vsega vprašanja. Rok veljavnosti uredbe bo v par dneh potekel, definitivne ureditve pa še ni. Treba bo rešiti vprašanje, kdo naj prevzame Fe-niksov portfelj, potem pa vprašanje menic naše države, ki so v inozemstvu in predstavljajo največji del imovine beograjske direkcije. Po informacijah »Politike« obstoja možnost rešitve v tem, da naša država pozove vse zavode, pri katerih so menice zastavljene, da jih brez vsake odškodnine vrnejo beograjski direkciji, ki je njihova lastnica, če tuji zavodi ne bi tega hoteli storiti, potem bo naša država eventualno proglasila te menice kot neveljavne, sklicujoč se na predpise avstrijskega zako-nodajstva o zavarovalnih družbah, po katerem mora imovina podružnic ostati v državah, v katerih so dotične podružnice Kakšen uspeh bodo imeli ti koraki, je še danes težko reči. Verjetno je, da se bodo razvili dolgotrajni procesi, na katerih zaključek pa ne morejo čakati zavarovanci »Politika« ugotavlja na koncu, da je dolžnost pristojnih faktorjev in beograjske direkcije Feniksa, da sedaj, ko poteče trimesečni rok, stopijo pred javnost s čistimi računi in obvestijo zavarovance, kaj imajo pričakovati v bodočnosti. V krogu zavarovancev se v zadnjem času opaža močno organizacijsko gibanje. V Beogradu in Osijeku obstojajo že organizacije Feniksovih zavarovancev, v prihodnjih dneh pa bo slična organizacija ustanovljena tudi v Zagrebu. Konjunktura v Ameriki Gospodarsko oživljenje v Z-edinjenih dir. žavah, ki se je pričelo že pred 3 leti kmalu po devalvaciji dolarja v zvezi z velikimi javnimi deli, kaže letos nov znaten napredek. V industriji železa in jekla se je produkcija v primeri z najnižjim stanjem v letu 1932- skoro potrojila- Prav tako je silno narasla produkcija avtomobilov, ki zaostajajo le še za rekordnim letom 1929. Predvsem pa se opaža razmah gradbene delavnosti, ki je letos zavzela trikratni obseg v primeri z najnižjim stanjem. V elektrotehnični industriji se je vrednost tekočih naročil od leta 1932. podvojila- Povečanje nairodoega dohodka je pričelo Ugodno vplivati tudi na produkcijo potroš- To sicer nI postranska zadeva, GLAVNO PA JE Nivea naredi Vašo polt lepo rjavo in deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbiti in utrujeni. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j-, Maribor. j— Mezdno gibanje med stavbinskim delavstvom. Pred dnevi so se vršila na mestnem poglavarstvu pogajanja med stavbniki in stavbjnskimi delavci zaradi zvišanja delavskih mezd. Vodil jih je mestni predsednik g. dr. Remec. Pogajanja so bjla toliko uspešna, da so delodajalci pristali na zvišanje mezd od 10 do 15%, pri čemer pa so poudarjali, da se bo zaradi tega podražila zidava. j— Protituberkulozni dispanzer. Na Ptujski gori so ustanovili novo postojanko pro-tituberkulo7,nega dispanzerja. V njenem področju sta Ptujska gora in Majšperg. j— Zaplenjeno vino. Dne 14. t m. ob 6. zjutraj je finančna kontrola s Ptujske gore v Zupečji vasi zaplenila delavcu Francu Predikaki 350 1 vina. ker se je vino brez dovoljenja točilo. Sod se je nato zapečatil iii so ga spravili v klet posestnika Simona Sagadina. V popoldanskih urah pa je prišlo več vinjenih fantov Ln na Sagadinovem dvorišču razsajalo. Eden izmed njih je tudi zabodel nož v plot pri hišd, Sagadinova žena je bila sama doma in seveda ni mogla odpraviti nasimikov. ki so šli v klet, vzeli sod vina, ga naložili na voz in odpeljali. Zadevo ima v rokah sodišče. Orožnikom je Predikaka izpovedal, da je vino kupil od neznanega posestnika pri Sv. Barbari v Halozah. Vino je plačal, kakor trdi, po 3 Din lreer in je še dotičnermi posestniku ostal dolžan 450 Din. j— Kino. V soboto in nedeljo pride film »Poslednja ljubav«. V glavnih vlogah Albert Basserman, Hans Jaray Michiko Meinl in Oskar Karlweiss. GEREčJA VAS. V nedeljo ja priredila gasilska četa tombolo, ki je bila precej dobro obiskana. Glavne dobitke (.pet koles) so dobili: Jožef Pulko iz Zlatoličja, Meglič Martin iz Skorbe. Hellerjeva Mici z Brega, šoiarjeva Terezija iz Starš in Vjdovičeva Julijana iz Hajdine, Kampl Franc iz Hajdine pa je dobil pod sežnja drv. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20.30 in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20.30 uri film vesele vsebine »Raj n.a zemlji«. Za dodaitek nov Paramountov zvočni tednik. mh predmetov (ki vedno le v časovnem razmahu sledi produkciji investicijskih dobrim). Poraba surovega bombaža se je v primeri z letom 1932. povečala za 50%. Pa t udri v razvoju zunanje trgovine se opaža znaten napredek. V prvem letošnjem pol- 7.700 16.030 21-250 871 2.267 2-400 2-306 2.822 3321 let ju se je ameriški izvoz dvignil na 1170 milijonov dolarjev nasproti 10i24 milijonov dolarjev v lanskem prvem polletju in 540 milijonom dolarjev v prvam polletju 1932. Razvoj ameriške gospodarske konjunkture nam nazorno kažejo naslednje številke: prvo polletje 1932- 1935. 1936- produkcija surov. železa (v 1000 t.): 5.169 9.800 13.510 produkcija jekla (v 1000 ton.): prod- avtomobilov (v 1000 kom-): poraba bombaža (v 1000 bal-): gradbena dovoljenja (vrednost v muli j. dol.): 667 699 1230 V zvezi z novo investicdjsko delavnostjo so se znatno pomnožile it udi ernnsije vrednostnih papirjev, ki so letos v prvem polletju djosegle 2891 milijonov dolarjev (lani 1469 milijonov, v prvem poli. 1932. 692 milijonov). Zlate rezerve so letos ob koncu prvega polAetja dosegle rekordno višino 10.612 milijonov dolarjev nasproti 9115 milijonom ob koncu lanskega junija in 6636 milijonov dolarjev (po sedanj.i pariteti) ob koncu junija 1932. Danes jc v Zedin jenih državah približno 45% vseh svetovnih monetarnih zlatih rezerv- Uvedba delnega kritja v srebru pa je imela za posledico, da so se v zvezi z nakupom srebra v Zedinjenih državah in v inozemsitvu rezerve v srebru dvignile od 836 milijonov dolarjev sredi leta 1934. na 1172 milijonov sredi lanskega in 1587 milijonov sredi letošnjega leta. Navzlic znatnemu povečanju zaposlenosti je število brezposelnih delavcev še vedno zelo veliko. Pioolednja statistika od konca maja t. 1. izkazuje še 11,500.000 brezposelnih ddlavcev nasproti 15,650.000 v začetku aprila 1933. Ugodnosti za borski rudnik Kakor smo že poročali, bo Francoska družba borskih rudnikov zgradila naprave za rafiniranje odnosno za elektrolizo surovega bakra, tako da bomo lahko namesto surovega bakra izvažali čisti elektrolitični baker. V nedeljo 26. t. m. bodo posvetili temeljni kamen te nove tvornice za elektrolitični baker, ki bo imela letno kapaciteto 12.000 ton čistega bakra in se bo kapaciteta v treh letih povečala na 20.000 ton. Pri elektrolizi bakra bodo obenem izločili druge kovine, predvsem zlato in srebro. V surovem bakru iz borskega rudnika je 99.5% čistega bakra. Vrhu tega pa se pridobi v vsaki toni bakra 50 g zlata in 150 g srebra. Nove instalacije seveda še ne bodo omogočile rafiniranja celotne produkcije bakra, ki znaša na leto okrog 45.000 ton. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo v zvezi z gradnjo naprav za elektrolizo bakra (ki bodo stale okrog 40 milijonov Din), izdana posebna uredba o poslovanju te tvornice in o prodaji elektrolitičnega bakra. Načrt uredbe je že sestavljen v ministrstvu za šume in rudnike in bo po tem načrtu družbi zajamčena prodaja določenega dela produkcije v naši državi. Točna vsebina načrta te uredbe še ni znana, bati se je le, da bo družba dobila s to uredbo nove ugodnosti. Res je, da se gradi ta tvornica za elektrolizo bakra na zahtevo naše države, vendar pa se nam ne zdi potrebno, da bi pri bajnih dobičkih, ki jih ima ta francoska družba, še dajali kake ugodnosti za to, da bi družba rafinirala baker v naši državi, če v Boru doslej na lastno iniciativo niso zgradili take naprave, bo vzrok najbrže v tem, da se pri rafiniranju v inozemstvu lažje izognejo kontroli glede količine pridobljenega zlata, ki ga je treba oddati Narodni banki. Država bi lahko družbo prisilila, da zgradi tako napravo, enostavno s tem, da uvede izvozno carino na izvoz surovega bakra. Sedaj poročajo iz Beograda o sličnih načrtih pri družbi Trepča Mineš Ltd. Ta družba Izvaža sedaj le svinčene in cinkove koncentrate, ki se šele v in< aemskih topilnicah pretopijo v kovino. Sedaj bodo zgradili v Trepči topilnice za svinec, tako da bomo lahko v bodoče izvažali čisti svinec. Doslej obstoja v naši državi topilnica za svinec la v Mežici. Gospodarske vesti = Obvezne cene za pšenico. Na podlagi ČL 98 finančnega zakona za 1936-37 je mi-nistrseki svet na predlog kmetijskega ministra in v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo predpisal uredbo o določanju odkupnih cen ca pšenico. Prvi člen pravi, da bodo morali trgovci, mlini in drugi kupci pšenice plačevati pridelovalcem pšenico najmanj po cenah, ki jo bodo za dotieua področja odredile pristojne upravne oblasti prve stopnje po zaslišanju sreskega žituega odbora (peti člen). Če člani odbora ne bodo soglašali, določi ceno oblast sama. Oblast bo pri tem upoštevala cene naj bližnje produktne borze in krajevne razmere. Člen 3. pravi, da 6mejo v srezih in mestih, kjer kupuje Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov, trgovci, mlini in drugi kupci pšenice plačati pridelovalcem pšenico po njenih pogojih in po ceni, ki sme biti največ 8% nižja od cene navedene družbe. Po čl. 4 morajo kupci pšenice izročiti prodajalcem obračun o kupljeni pšenici. Obračuni so prosti pristojbin. Po čl. 5 se mora v krajih, kjer pridelujejo ali prodajajo pšenico, sestaviti pri vsaki prvostopni upravni oblasti sreski žitni odbor iz sedmih članov. Tajnik odbora bo sreski kmetijski referent. Čl. 6 govori o banovinskem žitnem odboru, ki ga tvčri 11 oseb, in sicer 6 predstavnikov pridelovalcev pšenice, trije zastopniki žitnih trgovcev, en mlinar in en pek. Ta banovinski žitni odbor bo reševal dokončno pritožbe glede cen, smel bo dalje iz lastne pobude izpremeniti cene, če bo ugotovil, da ne ustrezajo razmeram dotičnega kraja Po čl. 8 sme prvostopna državna oblast kaznovati kupce pšenice, če bi to uredbo kršili, z denarno kaznijo do 10.000 Din v korist intervencijskega fonda Privilegirane izvozne družbe. = Možnost uvoza naše pšenice v Italijr. Letošnja pšenična letina v Italiji bo zelo' štabe, kakor to sledi iz italijanskih poročil- i V poučenih krogih smatrajo, da bo to najslabša letina v zadnjih petih letih, kalija bo zaradi tega prisiljena letos uvažati znatne količine pšenice. Razumljivo je, da bo v prvi vrsti uvozila pšendco iz Madžar ske, ki se ni udeležila sankcij- Vendar Madžarska ne bo mogla dobaviti celotne količine iin bo morala Italija uvažati pšenico še od d:ugod- Tu pri najavi predvsem v poštev Jugoslavija in RumuraLja. Po informacijah »Jugo-lovanskega kurirja« 'e Prizad že prejel ponudbo za nakup 500 vagonov pšenice za Italijo, kd bi se izvozila preko Avstrije. Ponudbo pa je odklonil zaradi izredno neugodnih plačilnih pogojev, ker bi moral čakati na denar skoro leto dni. Sploh se zdi, da bodo plačilne težko-če največja ovira za bodoči razvoj trgovinskih odnošajev z Italijo- Zaradi slabih plačilnih pogojev je v zadnjem mesecu precej nazadoval celo italijanski uvoz iz ne-sankcijskih dr/av, ki jim nudi Italija znatno večje usodnosti. Borze 24. julija Na ljubljanski borzi se je oficielni tečaj devize Newyork nekoliko dvignil. V privatnem kiiringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.75, za angleške funte pa je bilo povpi aševanje po 238. V zagrebškem privatnem kiiringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.69, v angleških funtih po 238.10, v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.35. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.79, v Beogradu po 13.7220 in v Zagrebu po 13.73, odnosno za 15. avgust po 13.60 in za konec avgusta po 13.5750. Italijanske lire so se v privatnem kiiringu v Zagrebu in Beogradu nudile po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 363 (v Beogradu promet po 262.50—363). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. itfVllU Ljubljana. Amsterdam 2961.01—2975.61, Berlin 1751.33—1765.21, Bruselj 734.90— 739.36, Curih 1424.22—1431.29, London 218.16—220.22, Newyork 4322.52—4358.83. Pariz 288—289.44. Praga 180.47—181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2225, London 15.3525. Newyork 306, Bruselj 51.6250, Milan 24.10, Amsterdam 207.90, Berlin 123.15. Dunaj 57.50, Stockiholm 79.15. Oslo 77.15, Kobenhavn 68.50, Praga 12.68. Varšava 57.70. Budimpešta 60.50, Carigrad 2.45. Efekti Zagreb. Dižavne vrednote: Vojna Škoda 363 den., 4% agrarne 47.50—49. 6°/o begluške 66—67. 7°/o invest. 83 den., 7% stabiliz. 83—83.25 7% Drž. hip. banka 86—87, 7% Blair 73—73.50, 8% Blair 83—43; delnice: PAB 233—235, Trboveljska 135 den., Šečerana Osijek 120—135, Dubrovačka 1&5 bi. Beograd. Vojna škoda 362.25—364 (362.50 —363), za sept. 362 den.. 6°/o begunke 68.60—69 (68.75), 7% invest-, 83.25 den., 7% Blair 73.25—73.50 (73.50), PAB 230 den. (232). Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 24- julija. Začetni tečaji: pšenica: za jiuJiij 105.25, za sept. 105, za dec. 105.75; koruza: za julij 93-25, za sept. 89.75, za dec- 82. + Winnipeg, 24. julija. Začetni tečajri: pšenica: za julij 94-50, za okrt. 94.125, za dec. 93.25. + Novesadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena Za pšenico veljajo Prizadove cene. Ječmen: baški, srem_ siki novi 64 kg 85—87.50. Oves: baški, srem-ski in slav. novi 87.50—90. Koruza: baška in banatska 98 — 101. Rrž: baška nova 92 — 95. Moka: baška, sremska. slavonska in banatska »0g« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175 _ 185: »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102-50. Otrobi: baški sremski in banatski 78 — 80. BOMBA2 + Liverpool, 23- julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 7-02 {prejšnji dian 7.02). za dec. 6.51 (6.51). -I- Newyork, 23. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 13.12 (13.09), za dec. 12-22 (12-21). Huda luknja je deležna lepega obiska Velenje, 24. julija. Pred pičlim letom smo opozorili javnost na otvoritev še malo znane podzemske jame Hude luknje pri Velenju. Kratek pogled v spominsko knjigo, ki je pri vhodu jame. nas pa prepriča, da je obiskalo od todaj do danes jamo že okrog 5000 obiskovalcev. Ze na otvoritveni prireditvi se jih je zbralo nad 1000. tako da je primanjkovalo prostora za parkiranje avtov, koles in drugih sredstev. Promet so morali urejevati posebni reditelji. Razen domačinov prihajajo ogledovat jamo v čedalje večjem številu tudi tujci, o čemer priča spominska knjiga, v kateri najdeš med drugimi po-setnike iz Gradca, Dunaja, Salzburga. Berlina. Ze pred leti so izkušali prodreti v skrivnosti podzemlja, ker so slutili v njej naravne lepote in presenečenja za znanstvenike. Primanjkovalo pa jim je sredstev, šele lansko leto ustanovljenemu društvu »Speleus« pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom g. dr. Vidmarja se je posrečilo delo. Ze prve plasti v jami so dale zanimiva odkritja. Med prekopavanjem so našli dvoje ognjišč, kamnito orodje in druge ostanke diluvialnega človeka, fosilne kosti jamskega medveda, glodavcev, rib in dru-giih živali. V mlajši plasti so našli ostanke h bronaste dobe, in sioer bronasto zapestnico. Očitno je, da je že v sivi davnini v tej jami prebival naš prednik, si kuril in si izdeloval orodje iz kamna, s katerim je potem zalezoval zveri. Vse te najdbe dado slutiti na še več zanimivih presenečenj. Znanstvenik profesor g. Srečko Brodar, ki je bil pogosto sam navzočen pri odkrivanju plasti, je vse zanimive najdbe pregledal in razvrstil. Kljub neštevilnim težkočam si jamarji utirajo pot v notranjost. Ta pot, ki je dostopna vsem in ki je dolga že več kakor o00 metrov, je občudovanja vredno delo. Posebno nevarna je bila utrditev poti nad slapom. S te točke se nudi prav hripozan-ten pogled na slap. ki z vehement.no silo bobni v 20 metrov globok prepad. Občudovalcem naravnih krasot se bo nudila ugodna prilika, za ogled jame 2. avgusta, ko v svrho poravnanja precejšnjih izda.tkov priredi Društvo jamarjev veselico ob vhodu m v notranjščini Hude luknje. Radio Nedelja 26. julija Ljubljana 8: Poskočne in okrogle igra Magistrov kvartet. — 9.45: Čas, poročila, spored. — 9: Roussel: Suita (plošče). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec). — 10: Koncert tamburaškega društva »Kolo« iz Trbovelj. — 11.15: Promenadni koncert godbe 40 pp. Triglavskega. — 12: Čas, vreme, spored, obvestila. — 12.20: Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. — 13: Plošče po željah. — 17: Kmetijska ura: O prijateljih in sovražnikih v našem vrtnarstvu (g. Štrekelj Josip). — 17.20: Lahkih nog naokrog — Stari in novi plesi na ploščah. — 18: E. Adamičeva pravljična zvočna igra Dobrohot. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 1930: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20: Solistični koncert. Sodelujejo: prof. Pavel Šivic (klavir), gdč. Vanda Ziherl (petje), prof. Marjan Li-povšek spremljava. — 21.20: Podoknice na ploščah. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Pesmi za ples (Micky-jazz). Beograd 17: Narodna glasba. —■ 18.50: Ruske pesmi. — 19.50: Plošče. — 20: Češki večer. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 16.30: Godalni kvartet — 20: Čelo. 20.45: Pester večer. — 22.15: Lahka glasba. — Praga 19.05: Lahka godba orkestra. — 20.05: Prenos Suppejeve opere »Boccaccio«. — 21.20: Glasbeni izlet v Bratislavo. — 22.35: Plošče. — 23: Plesna muzika. — Varšava 20.55: Pester glasbeni program — 21.30: Rudnickijeva suita »Žetev«. — 22.20: Plesni orkester. — Dunaj 11.05: Koncert dunajskih filharmonikov: Beethovnova glasba — 12.40: Lahka glasba — 16.05: Komorni koncert. — 17.05: Konoert orkestra in solistov. — 19.30: Gramofonov! spomini — 20.35: Salzburški festival: koncert iz stolnice. — 21.45: Lahka glasba na ploščah. — 22.20: Pevske in klavirske točke. — 23.10: Godba za ples. — Nemčija 19: Koncert solistov. — 20: Nemška ljudska veselica v okviru hamburške-ga kongresa — 22.30: Lahka in plesna muzika — 1.10: Prihod olimpijske bakle v Beograd. — Rim 20.45: Prenos opere »Štirje grobjani«. f S tužnim srcem javljamo, da je danes v svoji vili na Bledu nenadoma zaspal za večno moj srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, brat, stric, svak in bratranec, gospod (Denčeslav Mubelfia kapetan korvete v p^ imejitelj raznih redov in odlikovanj in hišni posestnik v Ljubljani Blagopokojnikovo truplo bo prepeljano z Bleda v Ljubljano, kjer bo položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnice. Pogreb bo v nedeljo ob 17. popoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v torek ob 8. v sv. Petra cerkvi ALEVA KUBELKA, roj. baronica PACHNEB pL EGGENSTOBF soproga, ALEKSANDRINA, MARGERETA in BOŽI, hčerke, Baronica ALEVA PACHNEB pL EGGENSTOBF, vdova dvornega svetnika, tašča, HENRIK baron PACHNEB pL EGGENSTOBF, vladni svetnik, FRANC GORNIK, vi svetnik, _ svaka, HANI KUBELKA, roj. Ornem, posestnica, svakinja. JOSIP KUBELKA, kapetan voj. broda (kont. admiral a. h.) v p., VTCTOB J. KUBELKA, zasebnik brata, MILA KAMBIČ, roj. KUBELKA posestni ca, sestra. LJUBLJANA, WLEN, VOLKERMARKT in NEW TORK. dne 24. julija 1936. Znano je, da se večina porodov zgodi pomoči. Doslej prave razlage za to nismo imeli. Iz raziskovanj v poslednjih časih pa bi ibiilo razvidno, da ima tudi tu proslula bi-pofiza, žleza možganskega podaljška svoje prste vmes. Za pospešitev poroda uporabljajo že dalj Časa neki hormon iz te žleze. Sedaj se je izkazalo, da se količina tega hormona v temi poveča. Če so dani vsi drugi pogoji za porod, tedaj obstoji večja možnost, da se bo porod zgodil ponoči, ko je več tega hormona. Zanimivo je, da ee ponoči v tej žlezi pomnoži tudi količina hormona, ki zadržuje delovanje obisti in ureja »vodno gospodarstvo« človeškega telesa. Tako prinaša znanost o hormonih čedalje večjo jasnost v skrivnosti biološkega dogajanja. Umetna kri oživlja Ruski fiziolog obudil mrtveca, njegov tovariš pa konservira kri -Uspešni poskusi tudi na Francoskem - Prednosti zelene krvi Bliža se odločitev S krvavega bojišča španske državljanske vojne Najnovejša poročila glej na prvi strani Po dolgotrajnih poskusih je sovjetski prof-Bruhamenko sestavil umetno kri, ki jo ie vbrizgal nekemu obešencu dve uri po njegovi smrti. Obešencev obraz se je pordečil, srce je začelo biti in začel je dihati. Takoj nato je mož sicer definitivno umrl, vendar pa upa ruski učenjak, da bo mogoče nekoč vsaj v nekih primerih mrtvece obujati na ta način. Njegov tovariš, prof. Judin, pa je izboljšal metodo transfuzije krvi s pomočjo maj- hne brizgalke Kri darovalcev krvi mu je uspelo konservirati e citronovo kislo soljo in zamrznjenjem, tako da ie vsak trenutek pripravljena za transfuzijo. O podobnih poskusih poročajo v zadnjem času tudi iz Francije. Uspeli so popoino-ma. Po raziskavah nagrajenca z Nobelovo nagrado prof. FLscherja iz Monako v a vemo, da je hemoglobin naše krvi soroden rastlinskemu zelenilu. Ameriški zdravnik dr. Summere je na ne- kem potovanju po Indokini opazoval, da obravnavajo domačini izgube krvi na ta način, da vbrizgavajo v žile ranjencev vodo, v kateri so bili raztopili liste lian. Dr. Summere je to primitivno metodo iztoljšal in pridobil iz destilata rasilin nekakšno rastlinsko kri. Prašič, ki je bil že skoraj izkrvavel, se je s pomočjo injekcije s to zeleno krvjo spet rešil, na isti način ie Summere rešil ranjenega dirkalnega konja. Summere trdi cek), da je zelena kri boljša od rdeče- Zakaj zagledamo večinoma ponoči luč sveta? V zadnjem času so rešili eno izmed najzanimivejših bioloških skrivnosti Argentina je mrtva Spominske svetinje na svetovno vojno Večna mladost Kakor smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo odkril angleški kralj Edvard Vm. na francoskem bojišču v Vimyu spomenik padlim kanadskim borcem. Ob tej priliki bodo izročili njemu in predsedniku francoske republike spominske medalje. V nekem francoskem lii^hi poroča um- haradža iz Aundha, da je odkril skrivnost večne mladosti. Maharadža je krepak mož sedemdesetih let in pravi, da jrih bo učakai sto, kajti življenjske sile je v njem vse polno. Njegova skrivnost večne mladosrtS je ▼ obvladanju dihalne tehnike. Ta metoda baje ne odganja samo starosti, temveč tudi bolečine, neudobje in utrujenost. Dihanje je najvažnejša funkoija življenja in je za človeka torej nad vse priporocljirvo, da ga ima v oblasti Pravilno dihanje krepi r zvezi s posebnimi vajami pljiuoa, živce, srce, mišice, prebavila, žžlje in žleze. Mahanadža je izdelal poseben sistem dihalnih vaj, ki jih je uvedel tudi obvezno v vse sode svoje dežele. General Gode d, i General Sanjurjo, poveljnik katalonskih uponiikov^Hse H ^ ltmseereJai , letalom, ko je hotel je vdal In je zdaj zaprt v trdnjavi . . .. „ ~ , , x. _ Montjuich pristati, da pomaga protHladnim četam. Tragikomična zamenjava Namesto nogometnega moštva, ki so ga pričakovali, je prišel plesni orkester. • • V nekem manjšem mestu na Češkoslovaškem živita brata Lohonkova v skupnem istanovanju. Eden je predsednik tamošnje-ga nogometnega društva, drugi je znan ka-pelnik plesnega orkestra. Pred nekoliko dnevi se je zgodilo, da je kapelnika Lohon-ka poklical neki gospod iz Velenic na telefon in ga vprašal ,ali bi bil pripravljen drugo nedeljo igrati v Velenicah. Potne stroške za enajst mož in za enega rezervnega moža bodo že poravnali v Velenicah. Kapelnik je menil, da njegovih osem mož tako hitro igra, da res ne bi biblo treba enajst mož, pa še rezervno moč zraven. Nato pa je gospod na nasprotnem koncu telefona izjavil ,da je navada igrati z enajstimi možmi in na tem vztraja. Lohonka .je dejal, da se bo zgodilo po njegovi želji. V vsej naglici je angažiral še tri brezposelne godbenike in potem je orkester z vsemi svojimi instrumenti odpotoval v Velenice. Na postaji v tem kraju pa je čakalo vse bridko razočaranje. Najprvo so bili Lohonka in njegovi možje nad vse presenečeni, da jih je sprejel trop Veleničanov s krepkim »hip-hip-hura«, istočasno pa so Vele-ničani nad vse začudeni gledali, da izstopa pričakovano nogometno moštvo z glasbili. Nadaljnji pozdrav se je izvršil s kislimi obrazi na obeh straneh. Obrazi pa so ostali kisli še potem, ko se je stvar pojasnila. Vodja veleniškega nogometnega mo- štva je bil enostavno mislil, da je poklical na telefon Lohonko, ki vodi nogometno moštvo in ves čas telefonskega pogovora nista oba našla niti ene besede, ki hi pojasnila, da govorita na napačen naslov... Plinske maske za vse Epidemija samomorov na Japonskem Ustanoviti so urad za preprečevanje samomorov, visoke stavbe pa bodo opremili z mrežami, ki naj bi lovile nesrečneže Slavna španska plesalka Argentina »Velika«, kakor so jo imenovali na Španskem, je te dni nenadno umrla. Kjerkoli je nastopila je bila deležna velikih časti. Španska republika ji je pred petimi leti podelila trak k redu Izabele Katoliške. Argentina je predstavljala v inozemstvu pristno bistvo španskega ljudskega plesa, ki ga je povzdignila v umetniški ples. Poljska kolonija v Abesiniji••• Neki Anton Dlugi iz Poznanja je pred časom naslovil na Mussolinija pismo, v katerem mu je čestital na italijanski zmagi v Abesiniji. V tem pismu je Mussolinija tudi pozval, naj bi del zasedenega ozemlja dal Poljakom na razpolago za kolonizacijo. Te dni je prejel odgovor, v katerem mu italijanski diktator sporoča, da bo vprašane poljske kolonije v Abesiniji nekoč pozneje še natančneje proučil. V Varšavi 60 ta Mussolinijev odgovor sprejeli s šaljive strani. Na Niponskem je doseglo Število samomorov zavoljo nesrečne ljubezni in zavoljo želje, slediti ljubljenim osebam v grob, že več nego dvajset tisoč primerov na leto. To je dalo konično povod za ustanovitev pof>dmega urada za zatiranje samomorilne manije. Policija je dobila še poseben nalog, naj po možnosti prepreči samomore s skokom t visokih poslopij, ki so se posebno v zadnjem času silno razpasli.__ Vodja, novega urada za preprečevanje samomorov je postal znnni »samomorilni specialist« Runo suke Kobajaši. Njegova naloga je, da z dobrohotnim prigovarjanjem spravi obupane ljudi od takšnih misli, posebno pa nesrečno zaljubljene. Kobajaši je najprvo sklical zborovanje pedagogov in strokovnjakov za socialno skrbstvo tn bo sam redno imel predavanja o preprečevanju samomorov. Energično nastopanje policije je deloma že zajezilo samomore s skakanjem z visokih poslopij. L. 1931. se je vrglo v Tokiju 11 oseb na ulico. L 1932. je bilo takšnih samomorilcev 36. L 1933. in 1934. 25. ozir. 16. Pri zadnjem številu je ostalo tudi lani, toda sedaj je videti, da speit narašča. Policija namerava zato tokijske ne>boti&-nEke opremiti z mrežami, ki naj bi lovile samomorilce, na njih strehe pa hoče postaviti straže. Veletrgovina Matsuja je opremila streho svojega nebotičnika z visoko ograjo in postavila stražo, ker so se samomori s te strehe ponavljali. Letošnja črna Venera Izvolili so jo v Parizu tamošssji črnci med svojimi zamorkami Eden in moda Na Norveškem imajo zabavo z domislico nekega elegantnega ateljeja za moško obleko. ki je izdal prospekt z naslovom; »Bodi tako dobro oblečen kakor Eden«. Glavna senzacija tega prospekta je posebno elegantna moška obleka iz temnomodrega blaga, ki nosi Edenovo ime. Kakor bi bilo iz tega sklepati, Waie?ki princ in sedanji kralj Edvard VIII. torej ne velja več za najelegantneje oblečenega moškega na svetu. Na njegovo mesto stopa njegov vnanji minister, ki obeta postati »nesmrten« po zaslugi krojačev. V »Kavarni BeEh Alp«, kjer se naj-, raja mude pariški zamorci, je vladalo te dni največje razburjenje. Treba bi bilo tavoliti »gospodično Črno Venero za 1. 1936.«, skratka najlepšo pariško zamorko Ta dan je bilo v kavami vse črno, od črnih Študentov vseh fak. do plesalcev iz »Bals Negre« v uflici Blomet in pevcev monmar-terskih nočnih lokalov. Na drugi strani bo sedele lepotice, same čiste zamorke. nekatere fantastično lepe tudi za evropski okus. Pohitanke niso bile pripuščene k temu tekmovanju. Poznavalci črne Afrike so vedeli povedati, da pripadajo te Izmerjena utrujenost Neki varšavski zdravnik je izumil merilo za utrujenost, ki temelji na opazovanju, da postaja količina ogljikove kisline v izdihanem zraku z napredujočo utrujenostjo čedalje večja. Lestvica, ki ie razdeljena v sto stopinj, rabi kot merilna podlaga. Če kaže merilnik od 15 do 50 stopinj je utrujenost brez zlih posledic, od 50 do 80 stopinj je že tako nevarna, da je treba vsako nadaljnje delo ustaviti, od 80 do 100 6topinj pa preti že smrt. Židovski svetovni kongres Od 8. do 14. avg. bo v Ženevi prvi svetovni židovski kongres, ki se ga bo udeležilo najmanj 300 delegatov iz vseh evropskih in prekomorskih dežel. Samo iz Zediimjen.ih držav prispe 70 dedegaiov. Kongres bo razpravljal o zaščiti židovskih meščanskih in manjšinskih pravic, o antisemitizmu, židovskem izseljevanju i,n koloni, zacrji ter drugih perečih problemih židov-stfva. Newyorški konji Med tem, ko ie od konca svetovne vojne stavilo konj v Newyorku stalno padalo, je bilo v prvih šestih mesecih tega leta opažati, da se to število spet povečue. Nasproti lanskemu prvemu polletu se e dvignilo za 10 odstotkov, v zvezi s tem pišeo ameriški listi, da v notranosti mesta avto nikakor ne prekaša konja. Na cestah, ki so vedn& zaga-čene, ni konj prav nič počasnejši od motornega vozila, njegovo vzdrževanje pa je celo venejše. lepotice najrazličnejšim zamorskim rodovom, Barobancem, Bambarcem. Vakrfom, Hovancem in kakor se že imenujejo. Mimohod črnih Vener je trajal zelo dolgo in razsodniki se niso mogli zedinltt. Nadaljevalj so svcje delo še pozno ▼ noč v stanovanju enega zmed razsodnikov, šele proti jutru so pr j znali krono lepote neki zamorki iz redu Pevhlov. Proglasili so jo za najLepšo izmed zamorskih deklet v Parjzu. Da vsem okusom ne moreš ustreči, je najbolje razvidno iz tega, da govore pariški listi precej brez rešpekta o Črni Veneri 1936 Radio odganja miši V Amsterdamu eo opazili, nekaj nepričakovanega: v hišah, kjer imajo radio aparate ni skorai nič ali pa le malo miši, dočim so te glodalke v tem mestu drugače zelo številne. Vzrok, da je v hišah z radio aparati manj miši. pa ne ho v skrivnostnem učinku kakšnih valov, temveč v tem, da živali odganja hrušč in si rajši poiščejo mirnejših domovanj. Nekaj za vse Dr. Glassner z Dunaja je delal poskuse z destilirano vodo in je odkril, da učinkuje kakor dieta brez soli, vendar močneje. Sistematično pitje destilirane vode znižuje krvni tlak. Trije do šiirje otroci na zakon in 21 rojstev na 1000 prebivalcev, to je najmanj, kar potrebuje kakšno ljudstvo, da se ohrani živo. Prenos pravih garij se zgodi najčešča s spanjem v isti postelji naj si bo z istočasnim ali zaporednim. Le redko se garje prenašajo z dotikom ali podajanjem rok Umrljivost zaradi kačjega pika niha med 1 in 10 odstotki. Umrljivost zavoljo gadje^* pika znaša le 2 odstotka. Zrak s temperaturo 18 stopinj Celzija ne povzroča na golih telesn'h delih nol.enega posebnega občutka, niti občutka mrazu niti občutka toplote. Vodo iste temperature pa občutimo kot hladno. ANEKDOTA Neki ameriški založnik je zagledal Sha-wa. ki je sedel ves zamišljen. Pohitel je k njemu in mu dejal: »Dolar vam dam. mister Shaw, če mi poveste, na kaj mislite«. ^Uh, to pa ni toliko vredno,« je dejal Shaw. »No, na kaj ste mislili?« »Na vas,« je dejal Shavv prijazno. VSAK DAN ENA »Rekli ste, da govori papagaj šest jezikov! No, zdaj ga imam že teden dni, pa še ni spregovoril nofcene besede!« ^Mikjstiva, ali ste mu daJi priložnost za tndeoB TegncJ Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj. Na Angleškem izdelujejo plinske maske za vse prebivalstvo, ki bodo shranjene v posebnih skladiščih po vsej deželi. Olimpijski ogenj Berlinski župan izroča atletu plamenico, ki so jo medtem prižgali v Olimpiji, in potuje sedaj s teka« nazaj v Berlin ZANE GRET: 29! BETTY ZANE Zgodovinski roman tz ameriške revolucije Nikoli ne bo terjal od tebe, da vzdigneš roko zoper svoje lastno ljudstvo, ampak da mu pomagaš skleniti in ohraniti mir. Tarhu ni do te vojne. On terja zgolj pravico. Samo svojo deželo hoče ohraniti, svoje konje in svoj narod. Hrabrost belega glavarja je vsem znana. Njegov korak ie lahak, njegovo oko bistro in njegova svinčenka nezmotljiva. Mnogo mesecev je bila Tarhova hči kakor ptica pevka brez družice. Nič več ne poje. Naj postane žena belega glavarja! Kri svoje matere ima. ne krvi poslednjega iz rodu Tarhov. Tako so grehi Tarhove mladosti razočaranje njegovih starih let. In Tarh je prijatelj mladega bledokožca. Govoril je. Pojdi zdaj .in se spravi z Majino.« Glavar je pokazal v ozadje vigvama. Izak ga ie ubogal in krenil skozi drug velik prostor, kjer je očividno stanoval glavar, sodeč po divjem in barbarskem bogastvu, s katerim je bil opravijen. Pred zaveso iz medvedjih kož v oddaljenem koncu te glavarske izbe se je Izak neodločno ustavil. Mnogokrat je bil že stal pred to zaveso, a še nikoli ne s tako protislovnimi čuvstvi v srcu. Z naglim gibom roke je odgrnil medvedjo kožo in prestopil prag. Prostor, v katerem je b3 zdaj, je bil okrogle oblike in okrašen z vsemi tistimi pisanimi barvami in vsem tistim bujnim razkošjem, ki ga pozna samo Indijanec. Bivolje kože so pokrivale gladka, trdo steptana tla; stene so bile pokrite z risbami živali, prispodobnimi slikami in indijanskimi ornamenti'; povsod so viseli loki in puščice, ščiti, leskečoče se biserne ogrlice in indijanske rute. Stene so bile iz posušenih, sešitih srnjih 1 jž, napetih na dolge drogove; te drogove so bili zabili v tla in jih toliko usločili, da so se konoi shajali v osi šotora. Jaičast izrezek je skrbel za svetlobo. Skozi ozko odprtino, ki je služila za vrata in vodila v manjši stranski prostor, si videl nizko, z rdečimi odejami pokrito ležišče in vrsto pisanih oblačil, ki so visela na steni. Ko je Izak vstopil, mu je priteklo naproti viitko dekle, mu ovilo roke okoli vratu in skrilo obraz na njegovih prsih. Nekaj utrganih, brezzveznih besed ji je planilo iz usit. Izak se je izviti temu burnemu objemu in jo odrinil. Obraz, čigar pogled se je dvigal k njemu, je bil očarljivo lep: podolgovat, bal kakor njegov obraz, s širokim, nizkim čelom in pravilnimi črtami. Oči so b:le velike in temne; širile so se, im tisoč senc, ki so pomenile misli, je trepetalo v njih. »Majira, spet so me ujeli. To pot ie tekla kri. De-ileverski glavar je ubit in ne vem koliko Indijan-ceo še razen njega. Glavarja me hočejo zapisati smrti. V veliki nevarnosti sem. Zakaj me nisi mogla pustiti pri mriru?« Pri njegovih prvfli Sesedati Je dekle vzdihnflo ln se ponosno in žalostno odvrnilo od Izakovega jeznega obraza. Kratek molk je nastal. »Torej te nič ne veseli, da spet vidiš Majfro?« je rekla po angleško. Njen glas je bil kakor godba. Zvenel je tiho, skladno in jasno kakor zvon. »Kaj bi 'to? V drugačnih okolnostih bd me veselilo, da te spet vidim. A da me zavlečejo semkaj, z namenom, da me umore — ne, mislim, da se nimam česa veseliti. Le poglej to ljubko znamenje, ki mi ga je napravil Vrana.« Mladi mož je sklonil glavo in ji pokazal rano, ki mu jo je bil zasekal kij. »Zal mi je,« je kratko rekla Majira, »Vem, da mi grozi od Deilevercev nevarnost.« *Tarhova hči ti je že enkrat rešila življenje in tj ga bo spet rešila. Kaj pravi moi oče?« »Zatrdil mi ge, da je moj prijatelj in da me bo varoval Vingenunda. Pravi pa, da naj se oženim s teboj in stopim v rod. Tega ne morem. In zato sem prepričan, da me bodo ubili.« »Jezen si. Daj, da ti povem. Majira je vse poizkusila, da bi si pridobila tvojo ljubezen, in ko si pobegnil od mene, je bila dolgo časa trmasta in žalostna. A ptice niso več prepevale, pesem šumeče vode je bila utihnila, lepota narave izginila, ko si me bil zapustil. Življenje je postalo neznosno. Tedaj se je Majira spomnifla. da ie kravljeva hči. Poklicala je nahrabrejše in največje vojščake dveh rodov in jim rekla: ,Idite in privedite mi bledokožca, Belega orla. Dobite mi ga živega ali mrtvega. Ce bo živ, bo Majira podarila svojim voj-ščakom smehljaj. Ce bo mrtev, mu bo še enkrat pogledalia t obraz In sama umrla.' Odkar Majira pomni, je zmerom mislila nate. Afc hočeš, da bi bila nestanovitna kakor mesec?« »Ne razumeš me. Nisem brezčutnež. Toda odkar sim bil spet doma, se jasno zavedam, da ne morem živeti daleč od svojcev in daleč od svojega ljudstva.« »Mar je v tvoS stari domovini dekle, M si jo bolj vzljubil kakor Majiro?« Ni ji odgovoril. Mračno se ]e zagledal skozi od-prtiio v šotoru. Majira mu (je bila položila roko na komolec, in ko ni dobiHa odgovora, so se mu njeuii prsti krčevito zagrebli v meso. »Ne bo te dobila.« V njenem tihem glasu je drhtelo vroče čuvstvo in nepremagljiva odločnost. Izak se je grenko zasmejal in ji pogledal v oči. Majirin obraz je bil bled, v zrenicah ji je plamenelo kakor živ ogenj. »Nič se ne bi čudil, če bi me predala Delever-cem,« je mrzlo rekel Izak. »Pripravi :en sem na to, in mislim, da bi mi bilo malo mar. Ze davno sem izgubil vsako upanje, da bi postala kdai toliko omikana, da bi razumela gorje mo.ie sestre in mojih ljudi. Zakaj ne daš Indijancem, da bi nasitili syojo maščevalnost?« Vedel je, s čim jo bo najhuje ranil. Nagel, drhteč vzkrik ji je planil iz ust. S pcbešeno glavo je obstala pred njim in zajokala. Ko je spet izpregovo-rila, je bil njen glas proseč in strt Kulturni pregled Osemdesetletni Shaw 26. julija praznuje angleška kulturna javnost osemdesetlenico G. B. Shawa. V angleški literaturi, ki je zadnja leta izgubila nekoliko vodilnih pisateljev (Hard7, Gals-worthy. Lawrence, Kipling, Chesterton) je osemdesetletnica zdravega, vitkega športnika in duhovitega poredneža G- B. Shawa več kakor koledarski datum. V zadnjih letih je Shaw izgubil nekaj, kar ga je stalno spremljalo na literarni poti: nima več srbo-ritih nasprotnikov. Anglija se ga je navadila in mu kar sproti odpušča norčave dovti-pe, ki jih brije na račun Angležev._ Postal je njena splošno priznana posebnost in zna. menitost, in ko bo nekega dne posekala smrt tudi ta veliki vrh angleške literature, bo Anglija žalovala za njim, kakor žaluje gledališko občinstvo za dovtipnim komikom. Kajti veličina komike je takisto (kot veličina. Shawove satire in ironije združena s silo ideje, ki se skriva za smehom, ideala in celo filozofskega nazora, ki tiči v humorju in satiri. Shawova značilna fiziognomija, ki ee v zadnjih dvajsetih letih skoraj ni spremenila, prav kakor njegova velika postava, sodi med najpopularnejše na svetu, enako kot Shawov dovtip in anekdota. Bernard Sha\v je tudi neumoren popotnik; spomnimo se, da je s svojo izjavo o lepotah Dalmacije in Črne gore storil večjo uslugo našemu tujskemu prometu, kakor vsa službena propagandna literatura: samo dokaz več, kakšna je njegova popularnost! Kakor vsak veliki angleški pisatelj, lahko tudi Shaw živi v zavesti, da v kraljestvu njegovih čitateljev ne zahaja solnce. Če se je tega zavedal Kipling, je Shavv zadnji, ki bi si svojo slavo jemal k srcu. V tem ie kos njegove originalne in na evropski celini premalo umevano življenjske filozofije. V Shawovem življenjepisu eo prav tako paradoksi kakor v njegovem delu. Eden izmed prvih je la, da sploh ni Anglež, marveč ]rec. Biti Irec z dušo in telesom in obenem angleški pisatelj, ki sploh ni zmožen pisa-teljevati v restavriranem irskem jeziku, je za srednjeevropsko pojmovanje narodnostnih in jezikovnih vprašanj dokaj zapleten pojav. Kajti Shaw ni renegat-; njegovo iretvo bi bilo nekoliko podobno slovenstvu Louisa Adamiča, kakor ga je prikazal Župančič v znanem eseju. Shawovo stališče v irskem narodu je nemara tudi zaradi tega nekoliko drugačno, ker je protestant, t. j. pripadnik konfesionalne manjšine v katoliški Irski. Sha\v je sam nekje omenil, da je naj. rajši protestant, t j. človek, ki protestira. Temu tolmačenju svoje vere je ostal zvest do današnje osemdesetletnice. G. B. S. venomer protestira. Njegova sreča je. da se stva. ri ne razvijajo tako, kakor on hoče, ker bi tako izgubil možnost, da se bavi s svojim najljubšim športom: s paradoksi in protesti. Ali pa bi nemara današnji G- B. S. protestiral zoper včerajšnjega G. B. S.? Sha\v je sin siromašnega uradnika, ki je bil izreden samo v pijančevanju, toda mater je imel močno inteligentno in muzikalno in lahko zahvali usodi, da so pri spočetju materini goni nadvladali očetove: tako je poslal iz piiančevega sina abstinent, nasprotnik kave in čaja. vegetarijanec, sploh: puritanec, ki pa 6e previdno otepa sorodstva z angleškimi puritanci. — Zakaj Shaw ne uživa mesa? Pravi, da iz same hvaležnosti do krav in volov, kj opravljajo namesto ljudi velik kos najtršega dela: če ne bi bilo teh nemih bitij, ali bi se kdaj človeštvo izkopalo iz suženjstva? Shaw se je že zgodaj bavil s takimi vprašanji. Morda je zaradi tega kmalu zapustil šolo, kjer je bil zadnji ali med zadnjimi. Mož, čigar duševno bietrost občudujejo že nekaj časa vse celine, nima v predalih maturitetnega spričevala; ne bi bil Shaw, če bi mu to kdaj delalo le najmanjšo skrb. Po izstopu iz šole je postal zasebni uradnik, 6e preselil z materjo v London in pričel pisati romane, ki jih nihče ni maral tiskati. Takrat je živel močno skromno, vprav bedno; pisatelj, ki mu dandanes plačujejo najvišje honorarje, je zaslužil v letih 1876-1S95 z literarnim delom komaj nekih šest liver sterlingov. V Londonu se je nadarjeni Irec seznanil s sociološkimi spisi Henryja Georgea in postal socialist (a ne v marksističnem smislu). Stopil je v krog tako zvanih Fabijcev, ki so stremeli po preosnovi konservativno zakrnele Anglije. Sodeloval je z rednimi tedenskimi prispevki v »London Star« in »The World«, njegova šifra G. B. S. je postajala čedalje slavnejša. Pisal je ositre glasbene referate in gledališke kritike. S posebno vnemo je propagiral imena, ki so bila v takratni Angliji nova in prevratna; v glasbi \Yagnerja, v dramatiki Ibsena. O tem pričujeta spisa: »The Quintesence of Ibsenism« (1891), v katerem označuje kot osnovno idejo Ibsenovih dram njih nasprotovanje tradicionalnim vzorom in »The Perfect Wagne-rik (1898), ki skuša s paradoksno logiko dokazati socialistične sestavine v Wagnerje- vi glasbi. Pod Ibsenovim vplivom je Shaw zajadral y dramatiko in tu požel največ slave. Toda njegova slava v domovini je bila šele odmev evropskega slovesa: resnico, da ni nihče prerok v svoji domovini, je Shaw kaj dobro spoznal na svojem primeru- Njegove komedije in drame so si najprej osvojile Nemčijo, ki je v kultu tega vihravega Irca in enfant terribla angleškega slovstva izživljala svoja osebna čuvstva do Anglije. Največji 6loves so dosegle komedije »Cezar in Kleopatrac, »Junaki«, »Androklej in lev«, »Pygmalion«, dalje »Obrt gospe \Varrenove«, »Zdravnik na razpotju«, »Grehi gospe Gite« i. dr., višek njegovih dramat-skih uspehov pa pomeni »Sveta Ivana d'Arc«. Shawova preizkušena ironija se je razmahnila tudi v najnovejših igrah; »Cesar iz Amerike«, »Voz jabolk«, »Preveč resnično, da bi bilo dobro«, »Otok presenečenj«, »Milijonarke« i. dr. Nekatere so imele krstno predstavo v varšavskem Teatru Polskom: tudi s tem ovinkom je stari porednež izzival občutljivost dobrih Angležev. V pripovedni prozi ni dosegel niti zdaleč takih uspehov kakor v dramatiki. Njegov športni roman »Cashel Byrons Profession« je eno prvih del te vrste in ima še vedno kaj čitateljev, roman »Immaturiity« vsebuje mnogo avtobiografskega gradiva. V knjigi »Kažipot inteligentni ženi k socializmu« je Shaw duhovito obdelal celoten kompleks se-dobnih socialnih vprašanj, toda njegova »izpreobrnitev« v boljševizem ni v sklada s to svobodno, nedoktrinarno knjigo in nemara tudi ni resna, takisto kot njegovo ime_ novanje za sovjetskega državljana: tudi to so v jedru le tipično shawovski paradoksi. Nobelovo nagrado, ki mu je bila priznana 1. 1926., je Shaw izprva odklonil, nato pa sprejel in razdelil v kulturne namene. O Shavvu 60 pisali že mnogi kritiki; tudi njegov nedavno umrli protinožec, katoliški Anglež Chesterton mu je posvetil daljšo študijo, ki je nemara najboljša, kar jih je bilo spisanih o tej problematični osebnosti sodobne angleške literature. V okviru časni-škega članka ni mogoče prikazati vseh zna. čilnosti sveta, ki ga predstavlja Sha\v kot osebnost in njegovo delo; sveta, ki je umljiv šele tedaj, če dobro poznamo duha Anglije, zlasti še angleški neozdravljivi nagib k sen-timentalizmu in konservartizmu. Izmed idej, kj so posebno očitne in žive v Shavvovem melu, bi bilo treba z A. Mau-roisom (v knjigi >Magiciens et logiciens«) posebej poudariti dve*, njegov antisentimen-talizem in niegov anliromantizem. Sliaw nikakor ni nasprotnik čuvstev in načelni oznanjevalec hladnega raz a mar stva. Toda on ve, da povprečen Anglež skriva svojo pravo čuvstveno naravo in jo pod vplivom družbene tradicije, verstva i. dr. spreminja v to, ikar imenuje Shaw sentimentalnost in kar ni daleč od neiskreue solzavosti in moralnega hinavstva. Te lastnosti Sha\v neizprosno, biča in kar kruto smeši: dasi s^m živi vzgledno moralno, velja v javnosti za amo-ralnega porogljivca in zagovornika grehot. S svojim odporom zoper družbene konvencije, laži, dvojno moralo in dvojno pamet (eno zase, drugo za javnost) kaže Sha\v, da je smeli nadaljevalec Ibsena. Toda Ircu De-dostaja miru in hladne veličine Skandinav-ca: Shaw rajši smeši in psuje, kakor objektivno ugotavlja. Odtod tudi njegov odpor zoper vse. kar je poceni romantično, odtod njegov brezobzirni realizem, ki pa se ne zadovoljuje z dokumentacijo, marveč brusi lečo v tiste krivine, ki stvarnost osmešijo, ne da bi bistveno skazile njeno resnično vsebino- Shawovi pa. radoksi so nadomestilo za moralistični patos; kakor vsi veliki pisatelji, je tudi G. B. S. v jedru etik in oznanjevalec najlepše humanosti, ki je mogoča; toda izkušen mož in dvomljivec ve, da je človek kaj nezanesljivo bilje in se dela kakor dober soprog, ki noče biti varan in ki se vendar sramuje ljubosumnosti. Shaw je bolj kakor katerikoli sodoben dramatik obravnaval problem volje, ki ji (na pr. v »človeku in nadčloveku« in v »Nazaj k Mertuzalemu«) pripisuje čudovito sodelovanje pri preobrazbi človekove osebne in družbene usode. Kakor Nietzsche, razbija tudi on s kladivom stare malike, trebi z nožem okorele predsodke številne slabosti, ker noče biti le mari dupe v zakonu z družbo in ker na skrivaj strastno veruje v boljšega, večjega, smelejšega človeka kakor je njegov povprečni sodobnik. Ali je Sha\vova ironija odprla pot k nadčloveku? Ali je Shaw našel ključ za vrata novemu človeštvu? — Tako malo in tako dosti kakor mnogi drugi. Toda brez ljudi njegove vrste bi človeška vest zaspala. Shawi so potrebni, in ne samo Angležem. Značilno je, da na pr. ruska litefatura ne pozna pisatelja Sliavvovega tipa. Rus ne uganja dovtipov iz 6tvari, ki eo mu svete-Njegovi satiriki imajo čut za mero in za njihovim smehom zaznavaš utrip 6rca, ki je bilo užaljeno, gib duha, ki se je zasanjal v lepši, boljši svet. Shawova ironija ie v jedru razumska, zato tudi tolikokrat groteskna; če jo primerjamo s takisto razumsko, vendar pa latinsko elegantno ironijo Anatola Franca, vidimo v Sha\vu burkasti irski element, ki ni mogel najti ravnovesja. Shaw je velik in edinstven, toda bolj v kritiki človeka in družbe, v razčlembi negativnih strani, kakor v odkrivanju novih, popolnejših oblik življenja. Njegovo delo je odsev sodobnosti in posebnih angleških razmer, kar pa ne ovira, da ne bi bilo svetovno in značilno za v6o našo dobo. —o* Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljske. ga »Jutra«, tole zanimivo \in pestro vsebino: Nadaljevanje razprave dr. Maksa Kremžarja o malarija nadaljevanje potopisa dr. Milana Šijanca »Po bolgarskih planinah« in Dumasovega romana »Trije mu. šketarji« z znamenitimi Ndrretrandersovi-mui ilustracijami. Dalje poučni fizikalno-tehnični članek »Kaj je konjska sila?« in članek »Oko in gledanje«, ki opisuje optične pogoje dobrega in natančnega gleda, nja- V rubriki Iz literarne^. sveta sta beležka o Milanu Begoviiču (s sliko) in prispevek Ivana Koštiala »Slovansko-gTŠki diistih«. Rubrike Radio, Iz praktične med(i_ oine. Človek in dom- (Ali že veste? Praktične novote, Šah in druge prinašajo obilo poučnega in zabavnega drobiža, vmes pa so tudi številne ilustracije. Elizabeta Bagrjana, v slovenskih literarnih krogih dobro znana bolgarska pesnica, ki t 1 Mladinski plavalni tečaj. Kar tradiciooel-ni so že plavalni tečaji na Iliriji. Vsako jutro ob 10. nastopi okoli 100 deklic in dečkov v dolgi vrsti. Vežbajo ritmične vaje, nato pa se uče crawl. Celo neplavači se pri-uče v kratkem času plavati 1. avgusta se prične nov tečaj, v katerega morejo vstopiti dečki in deklice od 6. do 14. leta. Pri-javnina 2 Din se plača pri vratarju. Starši, ki hočete, da se vaši otroci okrepe in utrudijo, pošljite jih k nam, na Ilirijo v tečaj. Velika motociklistična dirka v Mariboru. Mariborski motokluib priredi v nedeljo 9. avgusta na krožni progi Maribor—Kamnica— Maribor motocnklietične dirke, ki bodo doslej največje v naši državi. Tekmovalna proga je dolga 63 km in se bo proga Maribor—Kamnica—Maribor lOkrat prevozila, Dirke, ki se bodo pričele ob 8. zjutraj, bodo trajale okoli poldrugo nro in bo za časa prireditve omenjena cesta Zaprta za vsak promet. Tekmovalna proga je zelo težka, ker ima nekaj prav nevarnih ovinkov, tako da zahteva od vozača vee vrline. Rediteljska in reševalna služba bosta vzorno orgaiMzarani, glede zadrževanja občinstva pa bodo izdana še potrebna navodila. Vozači ki se doslej še niso prijavili ter bi se radi udeležili dirke, naj se obračajo na športnega komfisarja g. inž. R. Lotza, Maribor, Državna cesta 2. Dirke bodo v petih kategorijah, in sicer: 1. Dirka novincev (za vse stroje prosto); 2. turni motorji do 1200 ccm; 3. športni motorji do 250 com; 4. športni motorji do 500 ocm. Doslej je prispelo 38 obveznih objav. Ker se računa z rekordno udeležbo dirkačev, se bodo nadile gledalcem napete in zanimive dirke. Največja hiitrost na tekmovalni progi je znašala. lani 71 km, letos pa se je doseglo v treningu že hitrost 92 km. Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov. Za nedeljsko tekmo ee odreja tale žirija: vrhovni sodnik Simovuč, starter Bra-i dač, sodniki Kavšek, Sanoin, Potokar, Pe-vailek, Poschl, Stergar, Kuljiš, Stegnar, An-tosiewicz. Prezelj in Megušar. Imenovani naj se zberejo točno ob 20-30 v kopališču Ilirije. Reka: Zagorje. V nedeljo ob 17.30 gostuje na igrišču Reke prvič v Ljubljani prvak Zagorja. Fantje iz rudniških revirjev igrajo tehnično zelo dober nogomet, ker so predvsem pokazali v prvenstvenih bort»ih, iz katerih so izšli nepremagaui. Reka, ki počasi preboleva krizo, je po svoji igri gotovo pravi nasprotnik Zagorjanov. Zato se obeta ljubljanskem« zapadu zopot lep nogomet. Da bo program Se boJj pester pridejo tz Zagreba člani ZPK. Tako bodo vse točke morale zadovoljiiti naše občinstvo, ki po. seča plavalne prireditve v največjem šte-vrilu- Brogram je 100 m prosrto gospodje (dvo-mateh), 50 m hrbtno dame, 200 m prsno gospodje (dvomateh), 100 m hrbtno juniorji, 3X50 m mešano (dvomateh), Skoki, 100 m prosto dame, 100 m hrbtno gospodje {dvomaefon 24-4(4. 1)6954.12 I Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. Izvršuje najbolj* nakup tn prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191.16 (Vajenci (Ce) Beseda. 1 Din, davek 3 Din za Siiro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca z dežele sprejmem za mehanično obrt. Hrana in stanovanje v (riši. Ljubljana, Karlorvšk« e. 4. 16795-44 INSERIRAJ V ,, JUTRU" A v t o, m ot o Beseda ,1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto 3-tonski, prodam tudi na I obroke. Naslov v vseh po- Hranilne vloge vseh tudi podeželskih denarnih zavodov vnovčuje po navišji čemi takoj v gotovini tndi vrednostne papirje Vojno škodo Al. Planinšek LJubljana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10 16344-16 slovalnicah Jutra. 16756-110 Ariel OHV 500 ccm s prikolico, odlično ohTa-njen, prodam. Cena Din ifi.500. — Polovico takoj, ossanefc po dogovoru. Hostnik, Jernejeva c. 1. &.V.5-K« Hranilno knjižico Jfeetne hranilnice ljubljanske, z vlogo Din 300.000, prodam takoj po dnevni ceni. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 16784-16 6. Th. Rotman: Miha Klapouh In njegovi prijatelji Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo restavracijo z leipim vrtoim in inventarjem v središču Ljubljane takoj oddam. Potrebna je zadostna obratna glavnica. [ Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Senčnat vrt«. 1)6673-10 Hotel v kopališkem mestu na gornjem Jadranu dobro uveden, zgrajen pred 9 leti, prodam iz družinskih razlogov. Kupec se lahko vseli takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 16SS7-16 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preselitve Izvršuje z odprtimi ln zaprtimi vozovi SLOVE NIA TRANSPORT LJubljana. Telefon 27-18. 37-18. 16529.21 Eno in dvosobno stanovanje oddam. — Predovičeva 9, Moste. 16775-21 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Veliko zračno sobo s posebnim vhodom, oddam v najem na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16880-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, z dvema posteljama in posebnim vhodom, oddam. Vprašati Tyr-ševa cesta 37, I. nadetr., desno. 16780-38 Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam. Rožna ulica 115. 1)681)9-33 Lepo sobo s posebnim vhodom in kopalnico, oddam z vso oskrbo gospodičnam. Strossma-yerje