KRAJEVNI DOGODKI LJUBLJANA Reševalna postaja je v letu 1935. napravila 2837 voženj, od teh 790 izven ljubljanskega ozemlja. Požarov, pri katerih so gasili mestni poklicni gasilci, je bilo 1. 1935. 41, med temi 2 velika (pri Koslerju in v Vevčah). Opazovalna postaja za veter. Sredi decembra 1935. je dobila Ljubljana na stolpu ljubljanskega gradu posebno opazovalno postajo za veter, opremljeno z avtomatom, ki samostojno beleži skozi 24 ur jakost in smer vetra. Tako bomo imeli v nekaj letih lepo zbirko diagramov, ki bodo pojasnjevali vetrovne razmere ljubljanske kotline. Tujski promet v Ljubljani v l. 1935. Ljubljano je obi skalo 1. 1935. 64.577 tujcev s 150.466 nočninami. Od teh jih je bilo 48.533 iz Jugoslavije, 4074 iz Avstrije, 2972 iz Italije, 2937 iz Češkoslovaške, 2373 iz Nemčije, ostali iz drugih držav. Med tujci niso vračunani tisoči udeležencev Evharističnega kongresa, ker ti po večini niso prenočevali v hotelih. Društva. Ob koncu 1. 1935. je bilo v Ljubljani 750 dru štev, črtanih je bilo 28, na novo prijavljenih pa 43. Poštno-čekovni promet. Število čekovnih računov pri ljubljanski podružnici je lani naraslo od 6410 na 6736. Prirastek na čekovnih vlogah pa znaša 12,000.000 Din (stanje ček. vlog 196.4 mili j. Din). Ustanovitev poklicne posvetovalnice v Ljubljani je ob ravnavala 21. jan. sklicana anketa na banski upravi. Po poročilu inspekt. Prešla se je formuliral sledeči predlog: ustanovi se naj poklicna posvetovalnica in posredovalnica le za trgovske in obrtniške vajence s centralo v Ljubljani in ekspozituro v Mariboru. Za finansiranje se naj obrne banska uprava tudi na mestna načelstva in posamezne korporacije. Kmetijska poizkusila in kontrolna postaja, ki se je usta novila 1. 1898. in je doslej poslovala v nezadostnih pro storih, se bo, kakor kaže, v letu 1936. na novo uredila. Mestna občina je za zgradbo novega poslopja podarila lepo, 6000 m2 veliko parcelo v bližini carinarnice, banska uprava je postavila v ta namen v proračun 100.000 Din in drž. uprava hoče skozi več let za zgraditev poslopij dajati po 200.000 Din. Narodna galerija je imela 25. januarja občni zbor. O pomenu Narodne galerije je govoril predsednik Wiiidi- scher. Zanimanje za njo bi bilo treba zanesti v vse sloje našega naroda. Narodna galerija bi morala biti visoko nad trenjem vsakdanjosti trajno v živi dotiki z narodom. Z gmotnimi žrtvami naj bi tisti, ki jim je sreča mila, po kazali umevanje tudi za žive umetnike. Obžalovati je, da so sredstva galerije tako skromna, zlasti ker je nujno po trebna zgradba za umetniške razstave. Gospodarske konference 26. januarja v Trgovskem do mu se je udeležilo ca. 1000 ljudi. Glavni govor je imel Gjuro Jankovič, zlasti o nameravanih javnih delih (že leznicah, cestah) in o likvidnosti denarnih zavodov. Zelo tehtni poročili sta podala tudi minister Ulmanski (o po ložaju lesne industrije) in podguverner Lončevič, ki je obljubil izboljšanje kreditne politike narodne banke. Skle njenih je bilo več resolucij o organizaciji zunanje trgo vine, prometnih zvezah in tarifih, o zaščitni carini in raz merju drž. podjetij do zasebnih. 78 KRONIKA Bolniška blagajna samostojnih trgovcev se je ustanovila v Ljubljani 28. januarja 1936. V ljubljanski klavnici se je promet 1. 1935. izdatno dvignil, tako zlasti pri teletih in prašičih. Sploh je iz številk zadnjih let razvidno, da se okus Ljubljančanov vedno bolj razvija od govejega k svinjskemu mesu. Med zaklanimi prašiči je bilo 1988 namenjenih za izvoz v Nemčijo. Za izvoz v Anglijo so dali hrvatski trgovci v hladilnici zamrzniti 9 vagonov puranov, vsak vagon do 2000 puranov. Žejna Ljubljana. Leta 1935. so Ljubljančani popili 3,052.000 1 vina, t. j. 171 1 manj kot leta 1934. Piva pa (578.000 1, t. j. 114 1 več kot prejšnje leto. Poraba žganja pada naglo od leta do leta. Ljubljanski želodec. Konzum perutnine je od 1. 1934. znatno padel, porasel pa je konzum rib. Sadja so za užili 3,137.000 kg, leto preje pa 3,577.000 kg. Tudi mleka so Ljubljančani manj zaužili: 5,669.000 1 (6069 tisoč 1). Na Ljubljančana pride povprečno 80 1 mleka. Na dan pa zaužije Ljubljana ca. 18.0001 mleka. Porasel pa je konzum krompirja, zelja in repe —- kar za 15 %. Zasedanje banovinskega sveta se je začelo v nedeljo, 16. februarja. Predvsem se je obravnaval banovinski pro račun. Zanimiva je bila zlasti razprava o elektrifikaciji banovine, ki je napredovala zlasti od !. 1930., za izvedbo celotnega elektrifikacijskega programa pa je bilo treba še 76 milj. Din. V KDE in druge manjše elektrarne je in vestiranih blizu 48 milj. Din. Obširneje se je razpravljalo zlasti o elektrifikaciji Dolenjske. Zelo živahna je bila tudi obravnava o javnih delih. Ureditev cestnega omrežja v ba novini bi stala pol milijarde Din. Zelo temeljita in ob sežna je bila debata o banovinskih socialnih ustanovah in o žalostnem stanju naših bolnišnic. Urejena so naša zdravilišča, ki napredujejo od leta do leta. Obsežna de bata se je načela tudi o brezposelnosti in javnih delih. Za častnega konzula poljske republike je bil že pred meseci imenovan konservator in član mestnega sveta dr. France Štele. Konzulat je začel poslovati 3. februarja Za popolnitev univerze, to je za ohranitev tehnične fa- Kultete in za medicinsko fakulteto — obenem za pove čanje in reorganizacijo državne bolnišnice je začela aka demska mladina živahno akcijo. Akad. založba je izdala o tem vprašanju posebno brošuro. V tem času smo obhajali obletnici rojstva dveh sloven skih pesnikov: 9. januarja 80-letnico rojstva Antona Aškerca, 6. marca pa 100-letnico rojstva Josipa Stritarja. Mestna občina bo obema postavila spomenik. Za vseučiliško knjižnico so načrti in proračuni odo breni, licitacija je že razpisana in se bo knjižnica že letos začela graditi. Vsedržavni 3. gostinski kongres bo v Ljubljani v dneh 3.—5. junija t. 1. S kongresom bo zvezana gostinska raz stava v prostorih velesejma, ki ji bo namen, pokazati jav nosti razvoj in stanje gostinskega obrta v Sloveniji in poudariti njegov pomen za narodno gospodarstvo. Pro gram razstave obsega zlasti: 1. zgodovinski razvoj gostin ske obrti (stare listine, razglasi, diplome, literatura), 2. modeli in slike važnejših starih in sodobnih obratov s ti pičnimi primeri za posamezne pokrajine, 3. notranja oprema, stara in nova, 4. zunanjost obratov: stara zna menja, skulpture, vogalni kamni, napisi, 5. značilni naslovi gostiln, 0. gostinska znamenja: cagarji v naravi ali po snetkih, 7. modeli krajev z znamenitimi gostilnami, zve zanimi z večjimi zgodovinskimi dogodki in osebnostmi, 8. jedilni listi, izdani ob svečanih prilikah, 9. statistične tabele o gibanju obratov, o njih gostoti in obdavčenju, o umrljivosti in boleznih moškega in ženskega članstva in uslužbenstva, 10. gostinski tisk: časopisje, knjige, letaki, 11. tujski promet in gostinstvo, 12. alpinizem in gostin stvo, 13. gostinstvo in šušmarstvo, 14. gostinski vrtovi, 15. gostinstvo v letoviščih in zdraviliščih, 16. obrt, industrija in gostinstvo, 17. razstava pogrnjenih miz, 18. razstava specialnih jedi, 19. razstava gostilniških vin. — Program Anton Aškerc Josip Stritar je zelo obsežen in bo pokazal sedanjo našo gostilniško kulturo v najlepši luči, kakor tudi njeno zgodovinsko tradicijo. Želeli bi, da bi tudi ljubljanski tujsko-prometni svet pokazal v sliki in besedi naše stare, že izginule ljub ljanske hotele in gostilne. MARIBOR Foto-klub v Mariboru. V četrtek, 9. januarja se je usta novil v Mariboru Foto-klub. Mariborska kaznilnica je štela konec 1. 1935. za zamre ženimi okni 471 obsojencev, od teh 26 dosmrtnih. V 10 letih (1925—1935) je bilo pogojno odpuščenih 570 kaz njencev, od teh pa je bil pogojni odpust preklican samo 21, ker so znova padli v pregrehe, 87 jih pa še prebiva na pogojnem dopustu. Od preobrata do danes je iz zavoda pobegnilo 100 kaznjencev, 77 je bilo izmed njih areti ranih, 10 se jih pa še skriva. Od ustanovitve kaznilnice (1889) je bilo v zavod sprejetih 13.463 obsojencev. Preložitev ceste Maribor — Kamilica. Na proračunski seji je obravnaval mariborski cestni odbor tudi preložitev ceste Maribor—Kamnica. Pokazalo se je, da bi bila naj primernejša rešitev tega važnega cestnega vprašanja, da se cesta preloži ob Dravi mimo mariborskega otoka. Po leg modernega cestišča predvideva načrt, ki ga je banska uprava že odobrila, posebno pešpot ob cesti do otoka. Pri komisijski razpravi 11. januarja, ki jo je vodil podžupan Franjo Žebot, so pokazali prizadeti lastniki veliko razu mevanje za preložitev ceste. Če se uresniči ta načrt, bo kopališče, ki je najlepše v srednji Evropi, zvezano z lepo cesto naravnost do mostu. Proračun stroškov znaša 1 in pol milijona Din in je cestni odbor že ustavil v letošnji proračun prvi obrok 300.000 Din. Žejni Maribor. V letu 1935. se je po legalni poti po- točilo v Mariboru 1,356.202 1 vina, 404.287 1 piva in 43.891 1 žganja, torej na leto in glavo 52 1. Vina pa, ki ga proda jajo vinogradniki po hišah, računajo, da se je potočilo nad pol milijona litrov. Tujsko-prometna zveza v Mariboru se je na plenarni seji 18. januarja obširno bavila s pogoji za letošnjo tuj sko sezono, ki so zelo ugodni, zlasti z ozirom na to, da bo tujski promet v Italiji omejen radi draginje in vojne z Abesinijo. Sklenila je zlasti: 1. živahnejšo propagando na pomladnih velesejmih, 2. izdati reprezentativen pro spekt v več jezikih in prospekte za posamezna zdravili šča. 3. Posebno dobrodošel bo novi Badiurov prospekt »Po Sloveniji« v nemškem jeziku. V Ptuju se bo ustanovila podružnica »Putnika«. Kabel Beograd—Maribor namerava zgraditi poštno mi nistrstvo, tako da se mednarodni telefonski promet ne bo več izogibal naše države. Tudi ne bo kabel izpostavljen vremenskim neprilikam. Stal bo pa 180 milijonov Din, kar bo pa plačano s presežki dohodkov v 10 letih. Isto časno bo podaljšan avstrijski kabel od Wildona do meje. KRONIKA 79 Mariborski gasilci so najbolj zaposleni v državi. V Slo veniji je glede požarov na prvem mestu okraj Murska So bota, na drugem pa Maribor, desni breg. Čete gasilske žu- pe Maribor desni breg so gasile lani pri 73 požarih, pri katerih je znašala škoda skoraj 3V2 milijona Din. CELJE Regulacija Savinje. Meseca decembra 1935 se je dovršila prva etapa regulacije Savinje, počenši od Tremerja proti Celju na 2100 m dolgi progi. Stroški, h katerim so pri spevali po določenem ključu država, banovina, občina ter oba okrajna cestna odbora, so znašali 2,386.609 Din. Da se korito Savinje razširi in poglobi, je bilo izkopanih 121.566 m3 zemlje in gramoza. Kolavdacija se je izvršila v dneh 25. decembra do 1. januarja. Druga etapa obsega 1 km dolgo progo ob vodi navzgor proti Celju. Uspeh regu lacije se je že sedaj razločno opazil, ker se je visoka voda nemoteno odtekala. Treba bi pa bilo najeti daljnoročno posojilo, da bi se regulacija do Celja s preložitvijo želez niške proge pri celjskem ovinku mogla dovršiti v dveh do treh letih. Društveno življenje v Celju. Vseh društev na teritoriju celjske občine je 112. Od teh 8 nemških, 3 društva so se med letom razšla, eno je bilo obnovljeno. Regulacija Savinje. 12. januarja se je vršila v Celju konferenca za drugo etapo regulacije Savinje, za katero znašajo stroški 2,470.000 Din. Ob tej priliki je predložil gradbeni vodja ing. Mursa elaborat za vsa regulacijska dela od konca druge etape do promenadne brvi v mest nem parku. Stroški bi znašali 26 milj. Din, in sicer polo vico za regulacijo Savinje, polovico pa za odstranitev obeh železniških mostov in preložitev proge. Zato je bilo sklenjeno, naj se predvsem zagotovi prispevek železniške uprave. PTUJ Na proračunski seji mestnega sveta so se poleg pro računa, na katerega se še povrnemo, čim bo odobren, obravnavala še nekatera druga zanimiva vprašanja. Z adaptacijo prostorov v dominikanskem samostanu, ki so bili dani v najem za tkalnico, se je že pričelo. Po pro jektu bodo za sedaj stavili v obrat 32 tkalnih strojev. V proračunski debati se je poudarjalo, kako potrebna je razširitev bolnišnice, ki jo naj bi izvršila banska uprava. 80 KRONIKA