Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA; 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 PoStnina. plačana v gotovini N I K NOVI Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo-. letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bil SETTIMANALE ŠT. 886 TRST, ČETRTEK 13. APRILA 1972, GORICA LET. XXI. Zlo v službi politike Cesar se je bilo bati, se je zgodilo: Ober-dana Sallustra, ravnatelja argentinske družbe FIAT-CONCORD, so ugrabitelji in ječarji ustrelili, tik preden je vdrla policija v vilo, kjer so ga imeli zaprtega. Nato so pobegnili. Policija je prijela le neko žensko, ki je bila z ugrabitelji in ni utegnila več pobegniti. Kot znano, so ugrabitelji zahtevali kot odkupnino za Sallustra, da mora argentinska vlada izpustiti določeno število političnih jetnikov, njihovih pristašev, in plačati milijon dolarjev. Družba FIAT se je hotela pogajati z ugrabitelji, toda argentinski predsednik La-nusse je pogajanja odklonil in jih prepovedal tudi drugim, rekoč, da se država z zločinci ne pogaja. In imel je prav. Težko si je predstavljati, kam bi prišli, če bi se ustanove, kot je država, ki imajo nalogo braniti red in pravico, spuščale v pogajanja z najnuj-šimi hudodelci, z ljudmi, ki so sposobni ugrabiti in hladnokrvno umoriti popolnoma nedolžne ljudi. Izgubile bi ves ugled in zaupanje državljanov, ki bi se čutili na milost in nemilost izročeni zločincem. Z odkupovanjem ugrabljenih bi dajala država celo potuho zločincem, ker bi jim dokazala, da se zločin izplača, da je donosen, kakor je nemška vlada to dokazala arabskim ugrabiteljem nemškega potniškega letala v Adenu, ko jim je izplačala bajno vsoto. S tem se je v očeh poštene javnosti omadeževala. Človek se mora spričo tega, kar se je zgodilo zdaj v Argentini, in spričo marsičesa, kar se dogaja v zadnjem času tudi v Italiji in še marsikje, nujno vprašati, kakšen neki bi bil novi red, kakšna bi bila revolucija, ki jo ti »tupamarosi«, pripadniki »ljudske revolucionarne vojske« ali kakor se že imenujejo, radi vsilili ljudem. To bi bil red, ki bi ga diktiralo zlo. Takega reda, take revolucije zla si ne morejo želeti tisti, ki so dejansko zatirani in že vedo, kaj pomeni vladanje zla, vladanje nasilja. Za »revolucionarno« politično idejo, ki je postavila v svojo službo najogabnejše zlo, se lahko navdušujejo le perverzneži, psihično in moralno degenerirani sinovi bogatašev in zatiralcev, ljudje, ki iščejo užitek le še v političnem zločinu in v skrivalnici z oblastmi. PREDSEDNIK VLADE SPREJEL ODPOSLANSTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI V ponedeljek, 10. t.m., je bil na obisku v Trstu predsednik rimske vlade poslanec Giulio Andreotti, ki je med drugim imel volilno zborovanje v neki kino dvorani, s čimer je tržaška Kršč. demokracija tudi uradno odprla svojo volilno kampanjo. Predsednik vlade se je seznanil predvsem s tržaško gospodarsko problematiko, ki so mu jo prikazali politični tajnik Kršč. demokracije v Trstu Coloni, župan Spaccini in predstavniki drugih ustanov. Na volilnem zborovanju sta govornika predstavila politični tajnik Coloni ter podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Belci, ki je ponovno kandidat KD za poslansko zbornico. Oba sta v svojih govorih omenila tudi prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih ter poudarila, da pomeni ta prisotnost dejavnik bogatenja celotnega prebivalstva, ki tudi veliko prispeva v utrditvi in poglobitvi dobrih odnosov med dvema sosednima državama in njunimi narodi. Prisotnost Slovencev na Tržaškem je dalje prišla do izraza na srečanju med predsednikom vlade in odposlanstvom Slovenske skupnosti. Ta je namreč smatrala za svojo dolžnost, da ob obisku državnika, ki je odgovoren za izvršno oblast v Italiji, ponovno opozori na vrsto vprašanj, ki pobliže zanimajo življenje in razvoj celotne slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in jih je treba čimprej pravično urediti. Naše dežele namreč ne tarejo samo problemi izrazito gospodarskega značaja, temveč obstaja tudi cela vrsta družbenih vprašanj, med katerimi prav gotovo zavzema eno glavnih mest problem celovite in pravične rešitve položaja slovenske manjšine ter zagotovitve njene dejanske enakopravnosti z večinskim narodom. Namen srečanja s poslancem Andreottijem je bil torej v polnem skladu s prizadevanjem celotne manjšine, kot je bilo prišlo do izraza ob obisku slovenskega odposlanstva pri prejšnjem ministrskem predsedniku Colombu decembra lanskega leta. Vsebina razgovora s predsednikom vlade je razvidna iz uradnega sporočila Slovenske skupnosti, ki se takole glasi: »Dne 12. t.m. se je zbral na redni tedenski Kmalu nov imenik koroških dvojezičnih krajev Kakor poroča slovenski koroški tisk, bo pri založbi Obzorja v Mariboru v kratkem izšla nova publikacija o dvojezičnih krajevnih imenih na Koroškem, in sicer brošura z naslovom »Koroška-Karnten«, ki obsega imenik slovenskih in nemških krajevnih imen, poleg tega pa Še karto južne Koroške, prav tako z navedbo krajevnih imen v obeh jezikih. Publikacijo je pripravil prof. dr. Vladimir Kle- menčič v sodelovanju s predstavniki koroških Slovencev ter strokovnjaki v Sloveniji. Pobuda je vsekakor pomembna in zelo koristna, saj iz dneva v dan opažamo, da tudi izobraženi Slovenci ne poznajo več izvirnih slovenskih oblik krajev na Koroškem in uporabljajo, tudi zaradi popolne odsotnosti dvojezičnih krajevnih cestnih tabel, le nemške ob-iike. seji Izvršni odbor Slovenske skupnosti. Politični tajnik Štoka je poročal o razgovoru, ki sta ga imela skupno s članom izvršnega odbora Legišo z ministrskim predsednikom Andreottijem med njegovim ponedeljkovim obiskom v Trstu. Predstavnika Slovenske skupnosti sta ob tej priložnosti, v okviru političnega prizadevanja, da bi se predvsem izvršna oblast stalno soočala s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, opozorila ministrskega predsednika na vse dosedanje delo Slovenske skupnosti in celotne slovenske manjšine za rešitev in ureditev njenih odprtih vprašanj. Do srečanja s poslancem Andreottijem je prišlo na prošnjo Slovenske skupnosti. Delegacija Slovenske skupnosti je predsednika vlade spomnila na obisk, ki so ga bili lani decembra opravili predstavniki celotne manjšine pri njegovem predhodniku poslancu Colombu, ko mu je bilo natančno obrazloženo stanje Slovencev v Italiji. Tajnik in član izvršnega odbora Slovenske skupnosti sta izročila predsedniku Andreottiju posebno pismo, v katerem so kratko povzete bistvene zahteve iz znane skupne spomenice Slovencev, ter ga zlasti opozorila na zakonski predlog, ki ga je Slovenska skupnost skupno z go-riško in tržaško Slovensko demokratsko zvezo predstavila v jeseni v obliki peticije parlamentu ter marca letos deželnemu svetu Furlani/e-J ulij ske krajine. V pismu je zlasti poudarjeno različno ravnanje s pripadniki slovenske manjšine glede na njihovo pokrajinsko pristojnost, kar je v nasprotju tudi z u-stavnimi določili, ki so sad odporniškega gibanja, h kateremu so Slovenci v Italiji o-gromno prispevali. Obžalovanja je dalje vredno, da so še vedno v veljavi določeni fašistič ni zakoni, ki predstavljajo grobo žalitev in diskriminacijo za slovesnko manjšino. V jis mu je končno rečeno, da so bili v zadnjem času storjeni določeni koraki v konkretnem reševanju slovenskih vprašanj, vendar pa mora država čimprej poskrbeti za globalno zakonsko zaščito slovenske narodne skupnosti. To zahteva interes miru v naših krajih in je hkrati prvi pogoj za dobre sosedske odnose ter miroljubno sožitje med dvema narodnosti-ma. Zaradi tega je treba tudi odločno zavrniti vsak poskus, da bi se kolo zgodovine obrnilo nazaj. Predsednik vlade je vzel na znanje zgornja izvajanja ter dejal, da mu je problematika slovenske manjšine znana tudi po tem, kar je slovensko odposlanstvo imelo priložnost obrazložiti bivšemu predsedniku Colombu. Smernice, ki so bile tedaj nakazane, veljajo tudi za sedanjo vlado. Izrazil je obžalovanje, da še ni bil sprejet zakon o popolni ureditvi slovenske šole in je zagotovil, da bo to prva skrb bodočega parlamenta in vlade«. Pogovor na Dunaju - korak k stalnejšim stikom? RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 16. aprila, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Klavirske skladbe. 10.15 Poslušali boste. 11.15 »Volk iz pravljice«. Radijska pravljica, napisal Miroslav Košuta. RO, vodi Lojzka Lombarjeva. 12.00 Nabožna glasba. 12.15. Vera in naš šas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 N. Gogolji »Plašč«. Novela. Dramatizacija in režija Balbine Baranovič Battellino. RO. 16.45 Orkestri in zbori lahke glasbe. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 19.15 Semenj plošč. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 17. aprila, Ob. 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »V tekstilni tovarni«. 12.00 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 U-metnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Slavni solisti. 19.10 Odvetnik za vsakogar.19. 20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.30 Slovenski razgledi: Sopr. Vanda Gerlovič in pianistka Zdenka Lukec izvajata samospeve A. Lajovica. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 18. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Igrata Mister Saxman in pianist Ronnie Aldrich. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Zagrebški kvartet. 19.00 Glasbena beležnica. 19.10 »Juš Kozak«. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.30 Christoph Witlibald Gluck: »Orfej in Evridika«, tragična opera v 3 dej. V odmoru (21.05) Pogled za kulise (Dušan Pertot). 22.25 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 19. aprila: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); »Ritmične vaje«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Slovaški komorni zbor. 19.15 Higiena in zdravje. 19.25 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.30 Simfonični orkester. Sodeluje violinist Uto Ughi. V odmoru (21.25) Za vašo knjižno polico. 22.20 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 20. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Umetniki in občinstvo, pripravlja Dušan Pertot. 19.10 Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.25 Pisani balončki, radijski tednik. Pripravlja Krasulja Simoniti. 20.00 Šport. 20.30 Henrik Ibsen: »Ko se mrtveci zbudimo«. Igra v treh dejanjih. Režira Jože Peterlin. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 21. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) »Kukavica je zapela«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Dušan Pertot. 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol -ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir; Dodeka-foniai 3, koncertantni duo za flavto in klavičem-balo. Izvajajo: oboist Drago Golob, pianist Aci Bertoncelj, flavtist Miloš Pahor in klavičembalistka D. Slama. 19.10 »Angela Rakar«, (Lelja Rehar). 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.35 Plesi z vsega sveta. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 22. aprila, ob: 7.00 Koledar. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori 'in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Tenorist Santo Rosolen, pri klavirju Lorenzo Baldini. 18.45 Orkester proti orkestru. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve na Repen-tabru. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.50 Tončka Curk: »Smrt Pavla Rostosa«. Režira Stana Kopitarjeva. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Prejšnji četrtek, 6. t.m., je avstrijski kancler Kreisky sprejel delegacijo koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler, prisoten pa je bil tudi koroški deželni glavah Hans Sima. Avstrijski kancler je slovenskim predstavnikom sporočil, da bodo še letos namestili dvojezične napise v 205 krajih, vendar koroški Slovenci temu načrtu nasprotujejo, ker se ne ozira na določbe 7. člena državne pogod-ge, marveč se naslanja na rezultate ljudskega štetja iz leta 1961. Napise naj bi namreč postavili v vseh tistih krajih, kjer je takrat živelo vsaj 20 odst. slovenskega prebivalstva. Slovenci na Koroškem pa se sklicujejo na 7. člen državne pogodbe, ki določa, da bodo dvojezične krajevne table nameščene povsod tam, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo. Nekaterim nemškim nacionalističnim krogom je tudi prej omenjeni odstotek previsok in zahteyajo, naj bi ga zvišali na 30 odst., o načrtu zvezne vlade za postavitev dvojezičnih tabel pa trdijo, da pomeni »nevaren korak k slovenizaciji obmejnega področja«. Zadnje »mazaške« akcije, do katerih je prišlo v Dobrli vasi prav v dneh seminarja mladinske sekcije FUEV so ponovno dokazale, da se slovenska mladina na Koroškem ne zadovoljuje več samo z besedami in obljubami, marveč zahteva čimprejšnji začetek stvarnega reševanja manjšinskih problemov (omenili bi le vprašanje uporabe slovenščine v javnih uradih, gradnjo poslopja slovenske gimnazije v Celovcu in zelo pereče vprašanje osnovnega šolstva, ki v obliki in vsebini, kot se kaže danes, le še pripomore k hitrejšemu ponemčevanju). V isti noči so se v Dobrli vasi pojavili tudi napisi kot n.pr. »Sima — se bojite nacistov«, »205 napisov je farsa« itd. Kritično stališče do načrta zvezne avstrijske vlade o postavitvi dvojezičnih tabel je zavzel tudi Klub koroških študentov na Dunaju. Kljub dejstvu, da na dunajskem pogovoru ni prišlo do enotnih pogledov ob vprašanju dvojezičnih napisov, pomeni ta sestanek določen premik. Kancler Kreisky je namreč sprejel predlog predstavnikov koroških Slo- Prejšnji teden so ob zaključku zasedanja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske, na katerem so obširno razpravljali o trenutnem političnem položaju v tej republiki, izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo nova in doslej neznana imena. Predsednik te organizacije je postal dr. Ivo Margan, po poklicu zdravnik in istočasno član hrvaške vlade. Ob volitvah novega vodstva je prišlo do majhnega zapleta, ker je skupina predstavnikov karlovško-kordunskega območja nasprotovala kandidaturi Milana Beslača, Nete Slamnik in Mirka Madjora, ki so po njihovem mnenju v obdobju pred 21. sejo ZKJ podpirali nacionalistične težnje, vendar so bili ob glasovanju vsi trije izvoljeni. Iste dni so izključili iz Zveze komunistov Božidara Novaka, nekdanjega direktorja časopisnega podjetja »Vjesnik«; obtožili so ga, da je dopuščal, da so tudi k temu časopisu prodrli ljudje, ki so podpihovali nacionalno vencev, da bi ustanovili stalni »odbor za zvezo«, v katerem bi bili zastopniki zvezne avstrijske vlade, koroške deželne vlade in obeh slovenskih organizacij, njegova naloga pa bi bila obravnavanje vseh vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, vendar je pripomnil, da mora o tem še predhodno obvestiti Svojo vlado. V kratkem bo obiskal Dunaj predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedič in vse kaže, da bo kmalu prispel na obisk v Slovenijo koroški deželni glavar Sima, zato bi še enkrat spomnili tudi na stališče slovenske vlade, po katerem mora Avstrija Slovencem na Koroškem priznati iste pravice kot jih zahteva za nemško manjšino na Južnem Tirolskem. —o— NEKOLIKO ŠTEVILK O CEPLJENJU PROTI ČRNIM KOZAM Kakor poročajo, je Jugoslavija ob sedanji epidemiji črnih koz dobila brezplačno naslednje količine cepiva proti tej nevarni bolezni: svetovna zdravstvena organizacija je poslala 500.000 doz cepiva, Albanija 200.000, Bolgarija 600.000, Francija 225.000, Grčija 300.000 doz, Nizozemska 250.000, Kitajska 3,500.000, DR Nemčija 60.000, ZR Nemčija 125.000, ZDA 3.251.000 doz, ZSSR 3,000.000 in Švica 2 milijona 325.000 doz cepiva, Sovjetska zveza pa je poleg tega poslala še 2000 doz posebnega cepiva, imenovanega hiperimuni gamaglobu-lin. Število doz cepiva, ki ga je Jugoslavija v tujini kupila, pa znaša 10 milijonov. V Sloveniji so do vključno 7. aprila cepili 1.460.719 prebivalcev, na kontrolo uspešnosti cepljenja pa je prišlo 312.395 ljudi. Glede na dejstvo, da je cepljenje v Jugoslaviji obvezno za vse prebivalstvo in da pri določenem odstotku ljudi ne bo uspelo, tako da ga bodo morali ponoviti, je gotovo, da bodo ogromno večino razpoložljivega cepiva že v bližnji bodočnosti tudi porabili. VOLITVE BODO ODLOČILE ŽENSKE? Pri parlamentarnih volitvah v Italiji 7. maja bo imelo volivno pravico 19,5 milijonov žensk in 17,5 milijonov moških. Torej bodo izid volitev dejansko odločile ženske, če se bodo v enaki meri poslužile svoje volivne pravice kot moški. sovraštvo. Sporočili so tudi, da se bo sodna obravnava proti nekdanjim študentovskim voditeljem začela predvidoma julija letos, zoper skupino iz Matice Hrvatske pa jeseni, po končanih počitnicah. Medtem so v vseh visokošolskih središčih na Hrvatskem že izvolili nova vodstva Zveze študentov, razen v Osijeku in Zagrebu, kjer sta bili v preteklem obdobju glavni postojanki nacionalnega gibanja med študenti. POTRES V PERZIJI V ponedeljek zjutraj je močan potres najvišje stopnje stresel južne perzijske pokrajine okoli mest Quir in Shiraz. Po prvem katastrofalnem sunku je sledilo v naslednjih štiriindvajsetih urah še tisoč manjših potresnih sunkov. Zemeljske plasti so kar valovale. Porušenih je 45 naseljenih krajev. Računajo na 4000 žrtev. Izkopavanja izpod ruševin se še nadaljujejo in se oblasti bojijo, da bo število žrtev še narastlo. Novo vodstvo SZDL na Hrvaškem Zakaj se slovenski kmečki punti niso posrečili? V Sloveniji pripravljajo velike slovesnosti za 400-letnico slovenskega kmečkega punta 1. 1572-73, pri katerem so krepko sodelovali tudi Kajkavci na sosednem Hrvaškem. Toda medtem ko je zajel punt večji del Slovenije, je bil na Hrvaškem omejen samo na obrobno kajkavsko pokrajino, ki se je čutila po svojem narečju in legi vedno tesno povezana s Slovenci. Težišče upora je bilo vsekakor na slovenskem štajerskem, kjer so se odvijali glavni dogodki izredno krvavega in dramatičnega boja med kmeti in plemstvom. Slovenski kmečki upori, naj večji in najzgodnejši v Evropi, tako da se je po mnenju nemških in drugih zgodovinarjev »kuga« kmečkih uporov ravno iz slovenskih dežel razširila po zahodnem delu srednje Evrope, so še sorazmerno slabo raziskani. Temu je kriva miselnost zgodovinarjev prejšnjih generacij, ki niso imeli dosti čuta in razumevanja za upore »socialnega« značaja. Kmečki upori so jim bili premalo romantični, premalo »politični« in nacionalni, ker so menili, da so bili nosivci političnih in nacionalnih teženj v tistih časih le vladarji in plemiči. Zato so navadno prikazovali plemiče v romantični luči, kot edine, ki so imeli politične ideje, z njimi razgibavali narode, predstavljali njihove težnje in »ustvarjali zgodovino«, kmečki upori pa so jih spravljali v zadrego. Spregledali so, da je bila v slovenskih kmečkih uporih zapopadena močna, izvirna politična misel, ne le po osvoboditvi izpod plemiškega jarma, ampak tudi po kmečki državi, to je po taki državi, v kateri bi v glavnem odločali kmetje, in po narodni svobodi in enakopravnosti. Zanimivo je, da so ta »nacionalni« značaj kmečkih uporov prej pogruntali tujci kot slovenski zgodovinarji. Tako je že 1. 1515, v letu upora, nastala nemška pesem »Der Aufstand dcr Krainischen Bauern« (krainischen - slovenskih!, ki jo je nedavno (1971) ponovno objavil avstrijski etnograf Leopold Schmidt v svoji zbirki »Historische Volkslieder aus Osterreich vom 15. bis zum 19. Jahrhundert« (Zgodovinske ljudske pesmi iz Avstrije od 15. do 19. stol.) Pesem ima šest kitic. Prva se je glasila: Hort wunder zue! der baurn unrue! tet sich so sehr auss praiten, in kurzer zeit zu krieg und streit kam maniger her von weitem, auss irer gmain teten sie schrein: stara pravda! ain ieder wolt sich rechen, seins herren guet nun schwechen: leukhup, leukhup, leukhup, leukhup vvoga gmaina!« mit gmainem rat si kamen dar fiir gschlosser, markt, das ist war. V slovenskem (nerimanem) prevodu: Poslušajte čudo! Kmečki upor se je tako zelo razširil, v kratkem času za vojno in boj je prispel marsikdo od daleč, iz svojega občestva so vpili: stara pravda! Vsak se je hotel maščevati in svojega gospoda premoženje oškodovati: le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna! S skupnim sklepom so prišli nad gradove, trge, to je resnica. Se neznani nemški avtor pesmi (morda Je bil tudi slovenskega, a meščanskega ali plemiškega rodu, ker je za Nemca preveč dobro zapisal slovenske besede, 35 let pred prvo Trubarjevo knjigo, in jih gotovo tudi razumel), je torej postal pozoren na slovenstvo upornikov (»Krainischen Bauern« — sloven skih kmetov!), na njihove slovenske bojne klice: »Stara pravda!« in »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« Ta drugi bojni klic je jasno razumljiv: pozival je v boj ubogo sosesko, preproste, »gmajske ljudi., kot še danes pravijo na štajerskem. Manj jasen je prvi: »Stara pravda!« Nedavno so ga zgodovinarji razlagali tako, da so kmetje hoteli, naj se spet uvedejo prejšnje, manjše dajatve graščakom. Toda to je po kritični presoji zelo malo verjetno, kajti kmetje, ki so zgrabili za orožje in šli v boj nad graščaka in celo nad deželne' oblastnike ter vojaške poveljnike z njihovimi dobro izvežbanimi, iz poklicnih vojakov sestavljenimi vojskami, ki so bile sicer določene za boj proti Turkom, ter se dali rajši pobiti, kakor da bi se vdali, pač niso imeli v mislih samo nekoliko zmanjšanih dajatev. Stara pravda jim je morala pomeniti veliko več, nekaj, za kar je bilo vredno tvegati boj proti dobro oboroženim plemičem in četam, neko veliko politično in socialno idejo ali hrepenenje. Stara pravda — to je bil še živ spomin na stare čase, ko je bil slovenski kmet svoboden; ko še ni imel graščakov nad seboj; ko je kot svobodnjak, kosez, sam odločal o svojem življenju, premoženju in o vladi v deželi. V izrazu »stara pravda« zveni spomin na ustoličevanje karantanskih knezov na Gosposvetskem polju, — Ben Mihec, si se cepu ti? — Jest? Zakaj? Sej sm se vre anbot, ke sm biu še majhen. — Ma ne tisto; tisto ne vela neč. Zdej, zdej se moreš cepet zastran črneh koz. — Zastran kašneh črneh koz? Pej glih zastran koz de be se cepu! Meni koze niso nardile neč slabga. Rajše be se cepu pruti sivem tiaslam, ke zastran njeh sm se pej večkrat jeziu. Pruti uaslam viš, be mogli najt ano cepivo, ne pruti kozam. — Ma dej, dej Mihec, ne stoj bet taku zabit. Tu je ana bolezen, ke jo je prnesu z Meke tam dol u Arabiji an mohamedanc ke je šou dol na božjo pot. Jn kadar je pršu nazaj, je prnesu te črne koze... — Ma sej be ga bli lahko ustalili na kon-fini. Kadar so vidli financarji, de jema tiste koze... — Dragi moj, tiste črne koze su ku ani bacili al virusi jn so taku strašno majhni, de jeh noben financar ne najde. Jn pole je u Jugoslaviji zbolelo kej jest znam kolko ledi jn ani so tudi umrli. Tle ni neč za se špasat. Jn taku so začeli cepet ledi pruti tej bolezni. Jn so tudi zaprli konfin jn prepovedali hodet gor jn dol, zatu de ne be prnesli tu bolezen še h nam. Jn grejo čez konfin lahko samo tisti, ke so cepljeni. — A, ma jest sm vidu ane douge vrste, ke so čakali lire jn ure. Meni se zdi de je blo glih pred praznikami. — Ja, ja. So jemeli vsi veliko silo za se cepet,'zatu de bojo šli za praznike u Jugosla- na pravdo (pravico in svobodo), ki so jo ti s prisego in z zamahi meča na vse štiri strani sveta obljubili varovati. In 1. 1515 so mnogi še nedvomno verjeli v mit o spečem kralju Matjažu, ki bo prišel nekoč osvobodit svoje slovensko ljudstvo, nakar da bodo nastali zlati časi. (Konec prihodnjič) E. Z. —o— Pisma uredništvu: TABLE NA VIDNO MESTO! Sem dolgoletni bralec Novega lista. V predzadnji številki sem prebral vest, da so postavili dvojezične cestne znake na pokrajinskih cestah, ki spadajo pod občino Devin - Nabrežina. Niso pa nameščeni še ob cesti, ki pelje iz Trsta skozi Prosek proti Sv. Križu, kjer je v začetku vasi napis samo v italijanskem jeziku - S. CROCE. Pravijo, da leži na sedežu pokrajinske cestne uprave že več mesecev tabla z imenom Sv. Križa v slovenskem in italijanskem jeziku. Naši predstavniki bi se morali kaj več pozanimati v zvezi s tem vprašanjem, glede na dejstvo, da je tržaška občina v vasi Sv. Križ že postavila dva cestna znaka v italijanskem in slovenskem jeziku. Znaka sta torej dvojezična, vendar se nahajata skoraj v vasi in se ju ne vidi z glavne ceste. Ne zamerite mojemu pismu in hvala za objavo. Vaščan D. R. Kot smo se sami prepričali, ima naš bravec prav. Pričakujemo, da bo pokrajinska uprava čimprej poskrbela za ureditev tega vprašanja, kot je že bila naredila za področje devinsko-nabreiinske občine. (Ur.) vijo. Kej češ, danes zaprt konfin je tle za nas huda reč. Kam bi Tržačani hodili po mesu, po benzino jn jest piščance? Dosti od njem so te črne koze prou frderbale praznike, ke niso mogli črez. — Ma alora co se cepli bol zastran benzi-ne ku zastran koz? — Reči koker češ, ma tudi ti se boš mogu cepet, če boš tou jet črez. — A, jest nimam sile, zatu ke nimam avta. Jn pole za praznike je narbol gvišno bet doma. Zatu ke glih za praznike se zgodi na cestah narveč nesreč. Kej nisi brau, de je blo za Velikonuč u celi Italiji aneh stupetdeset mrtveli in jn ne znam kolko taužent ranje-neh. Tu je ku de be bla vojska! Tudi u cajti vojske so poročali: »na balkanski fronti je nadlo osemdeset ledi, studvajset ledi,« koker je nanesloi Jn zdej, kadar pasaio prazniki glih taku poročajo, kolko mrtveh je blo za praznike. Zatu jest ostanem za praznike levu doma j n gledam televizjon, de se kej zo-brazem. — Skori de jemaš prou. Ma jest rečem, de be mogla tudi vlada kaj naredet pruti tem nesrečam j n karambolam. Sej ni človek več gvišen jet na cesto! — Bo, bo, ne se bat. Zdaj bojo hmali volitve jn nova vlada bo vse zrihtala. Tudi penzjone bojo zvišali... — Tisto je res. Vsaki bot, kadar so volitve, se zmislejo tudi na penzjoniste jn jem oblubejo bulše penzjone. Jn pole špetale, ceste, protosinkrotrone jn vse sorte. Buhvari če ne be blo volitev, ke nam dajo vsaj nama-lo upanja. — Ben videš. Jest te zdaj pestim jn se grem namalo duhovno prpraulat na volitve. Grem brat plakate, de bom znou, kaku volt. — Nečko bejži! ’ ■ ■. > , . Črne koze, cepljenje in »plebiscit« Epidemija črnih koz v južnem delu Jugoslavije,ki pa grozi doseči tudi sever, je močno razredčila promet na meji, posebno za velikonočne praznike, ko je mnogo Tržačanov in Goričanov po tradiciji odhajalo na izlete v sosedno Slovenijo, Istro itd. Tik pred prazniki je stopil v veljavo ukrep, da morajo biti vsi cepljeni, ki se hočejo podati v Jugoslavijo, in že prvi dan, na velikonočni petek, se je napravila pred higienskim uradom v Trstu več sto metrov dolga vrsta ljudi, ki so hoteli biti cepljeni. V naslednjih dneh in to cel teden, celo med velikonočnimi prazniki, se je vrsta podaljšala na dolžino enega kilometra, čeprav so začeli cepiti tudi v občinskih ambulantah v raznih mestnih delih in v okolici. Dozdaj je cepljena že velika večina Tržačanov. Tu se je pokazalo, kakšna je zainteresiranost Tržačanov za promet z zaledjem, s Slovenijo in sosednimi jugoslovanskimi področji, kajti cepljenje sploh ni bilo obvezno. Nekateri šovinisti so skušali vse skupaj odpraviti z geslom, da gre Tržačanom le za to, da bi se lahko vozili po bencin in nakupovat v Sežano. Nedvomno jim gre tudi za take materialne koristi, a mnogim tudi za kaj drugega, za navezanost na ljudi in kraje na oni strani. Oboje pa dokazuje, da Trst in zaledje ne moreta shajati eden brez drugega. To je bil pravi, nesentimentalni plebiscit. Zdaj, ko je ogromna večina ljudi na obeh straneh meje cepljena in razpolagajo s potrebnimi potrdili, se promet na meji počasi normalizira. Za tiste, ki gredo čez s potnim listom, je potrebno mednarodno potrdilo o cepljenju (rumena knjižica), za tiste, ki gredo na ono stran s prepustnico, pa navadno potrdilo. Isto velja za prebivavstvo na oni strani meje. V Trstu sta napravila na vse velik vtis naglica in organiziranost, s katerima so oblasti v Sloveniji izvedle v najkrajšem času splošno cepljenje prebivavstva. Spet en- V soboto 8. in v nedeljo 9. aprila je amaterski oder Prosek - Kontovel gostoval z veseloigro v treh dejanjih »Klopčič« avtorja Pe-ra Budaka v Selah na Koroškem. Že v soboto popoldne so se mladi člani proseško-konto-velske igralske skupine odpravili na dolgo pot na Koroško. Po dolgotrajni vožnji smo Ob mraku dospeli v Škocjan, v vas ki se nahaja kakih 25 kilometrov vzhodno od Celovca. Tu nas je pričakal kaplan iz Sel gospod Ivan Matko. Že isti večer bi morali imeti predstavo v Škocjanu, pa je odpadla, to pa zaradi tega, ker so bili pevci in ostali prosvetni delavci zaposleni z vajami za centralno proslavo ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovencev, ki bo v nedeljo 16. aprila v Celovcu. Po večerji, ki je bila v farnem domu, smo odpotovali v Celovec na ples slovenske gimnazije. Tu smo se seznanili in spoznali z mladimi Korošci. Nato smo se ponovno vrnili v Škocjan, kjer smo prenočili. Naslednjega dne smo se odpravili proti Selam. Vas stoji visoko v gorah. Ko smo z našim avtobusom prispeli precej visoko v hribe, smo začudeno obstali, kajti okrog in okrog je bilo vse zasneženo. Tisto noč je namreč snežilo in pobelilo vse hribe. Ko smo dospeli v Sele, nas je tu ponovno čakal prijazni kaplan Matko. Najprej smo pripravili krat se je pokazala slovenska učinkovitost. Tokrat je, upajmo, odločila, da se epidemija črnih koz ne bo razširila do naših krajev. Štivan ZADNJA POT KARLA PERICA V soboto, 8. t.m., je velika množica Štivan-čanov in prebivalcev okoliških vasi pospremila na zadnjo pot na štivansko pokopališče domačina Karla Perica. Dan prej ga je zadel srčni napad in zaman je bilo vse prizadevanje osebja tržiške bolnišnice, kamor so ga nemudoma odpeljali. Pokojnik je bil zaradi svoje resnosti, skromnosti in narodne zavednosti zelo priljubljen med vaščani. Svojo narodno zavednost je tudi »plačal« v času druge svetovne vojne, ko je moral na osemnajstmesečno prisilno delo v Nemčijo, v Beratzhausen na Bavarskem. Komaj dve leti je užival zasluženi pokoj, po petintridesetletnem delovnem razmer- V petek, 31. marca, se je zaključilo enomesečno propagandno potovanje, ki ga je opravila posebna skupina turističnih izvedencev iz dežele Furlanije-Julijske krajine po Avstriji, Zahodni Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Francija in Luksemburgu. Skupino izvedencev so sestavljali Lucijan Kocman tolmač pri turistični ustanovi iz Sesljana, ki je hkrati predstavljal tržaško pokrajino, gdč. Lucia Maricchio, uslužbenka pri turistični ustanovi v Gradežu in predstavnica goriške pokrajine, ter Helmut Schgaguler, tolmač turistične ustanove v Lignanu in predstavnik videmske pokrajine. Izvedenci so potovali z avtobusom tržaške turistične ustanove, ki ga je zelo spretno oder in vse, kar je potrebno za predstavo. Pred kosilom smo si ogledali še staro in novo cerkev. Stara cerkev je zelo zanimiva, saj je bila zgrajena že v 13. stoletju. Ob 14. uri pa se je začel naš nastop. Dvorana je bila polna občinstva. Vsi prisotni so z velikim zanimanjem sledili dogajanju na odru. Po predstavi je predstavnik domačega prosvetnega društva »Planina« pozdravil naše igralce ter se jim zahvalil za prijeten večer. V imenu našega drušava se je oglasil naš režiser Stane Raztresen in se zahvalil vsem prisotnim za veliko udeležbo. Posebno pa se je zahvalil kaplanu za njegovo delo pri organiziranju našega gostovanja. V spomin na srečanje smo koroškim bratom poklonili knjigo Prosvetni zbornik. Ob tej priložnosti smo povabili njihovo dramsko skupino na gostovanje k nam na Prosek. Po predstavi smo se še dalj časa zadržali v prijetnem razgovoru s člani selskega društva. Oglasila se je lepa slovenska pesem. Toda čas je hitro minil in prišla je ura slovesa. Poslovili smo se od koroških prosvetarjev z obljubo, da se bomo ponovno srečali. Stopili smo v avtobus in se odpeljali proti Celovcu. Tu smo se zadržali približno eno uro, nakar smo krenili na pot proti domu. t. n. ju v tržiški kemični tovarni Solvay, vendar ni ostal križem rok: preuredil si je lično hišico, opravljal pa je tudi cerkovniško službo vestno in v veliko zadovoljstvo vseh vaščanov. Bil je zelo aktiven član Vaškega odbora in je z velikim narodnim čutom, v katerem je vzgojil sina Daribora in hčerko Lilijano spremljal vsa kulturna dogajanja ter prisostvoval vsem prireditvam domačih prosvetnih organizacij. V njegov spomin se klanjata kulturni krožek »Devin-Štivan« in Vaški odbor, ki obenem izrekata globoko sožalje pokojnikovi družini. L. K. —o— ČESTITAMO! Naš sovaščan g. Lambert Pertot iz Nabrežine je obhajal dne 5. t.m. v polnem zdravju svojo 85-letnico rojstva. Prijatelji iz Nabrežine mu k tej častitljivi obletnici iskreno čestitajo ter mu iz srca želijo, naj ga ljubi Bog ohrani pri čvrstem zdravju še mnogo let! Svojemu zvestemu naročniku k častitljivemu jubileju iskreno čestita tudi Novi list. in požrtvovalno vozil na več kot 5 tisoč km dolgi poti Josip Guštin iz Trsta. Ob tej priložnosti so obiskali 205 večjih potovalnih agencij, uredništva turističnih listov, urade državne ustanove za turizem ENIT, ki so po raznih tujih mestih in so neposredno odvisni od italijanskega ministrstva za tujski promet. Prisostvovali so tudi slavnostnemu odprtju »14. Salona turizma«, ki je bilo 18. marca v Bruslju. Namen tega potovanja je 'bil navezati tesne stike s specializiranimi ustanovami v industrijskih deželah severne in zahodne Evrope, ki odločajo o programih letovanja svojih prebivalcev, ter jim prikazali lepote dežele Furlanije-Julijske krajine. V ta namen so povsod razdelili naj novejši turistični propagandni material, seznanili ustanove s cenami hotelskih uslug v letošnji sezoni in nudili potrebna pojasnila v zvezi z značilnostmi posameznih krajev, novimi dosežki v prejšnjem letu in s splošnim gospodarskim položajem v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Obiska so bili vsepovsod veseli in so odposlanstvo dobesedno »zasuli« z najrazličnejšimi vprašanji. Veliko je bilo pripomb, kar zadeva slabe in neposredne železniške povezave med deželo Furlani jo-Juli j siko .krajino z Munchenom, glavnim mestom Bavarske, neusklajenost urnikov turističnih uradov in trgovin (dejansko je v naši deželi težko najti dva turistična urada, ki bi imela enak urnik). Slišati je bilo še posebne pripombe za Trst: turisti, ki s svojimi avtomobili potujejo Skozi naše mesto na Balkan, se težko znajdejo, ker so vsa imena večjih jugoslovanskih mest na vseh cestnih tablah na Tržaškem le v italijanski in ne tudi v izvirni obliki. Zato bi bil čas, da se ta problem tako uredi, kot ustreza potrebam razvoja turizma in tudi pravičnosti. Potovanje je povsem uspelo in se je jasno pokazal njegov daljnoročni pomen. Treba pa je predvsem težiti k temu, da se nakazane hibe in pomanjkljivosti v tukajš nji turistični dejavnosti odpravijo, če ne zaradi drugega tudi zato, da prihodnje leto naši predstavniki ne bodo slišali vedno istih pripomb in očitkov. L. K. Prosek-Kontovel Proseška igralska skupina v Selah na Koroškem Kaj sodijo severnjaki o našem turizmu Brezbrižnost oblasti za varnost in snago na Krasu Iz Goriške Števerjan PRVOMAJSKE PROSLAVE — JAVNA DELA Tudi letos so v pripravi običajne prvomajske proslave obeh domačih prosvetnih društev. Društvo »Briški grič« je napovedalo raznovrsten spored majskih proslav. 2e 29. aprila bo ob 20. uri odprta vinska Razstava, ki jo prireja odbor Vinogradnikov iz števerjana in Oslavja. Isti dan in ob isti uri bo odprta slikarska razstava mladega domačega umetnika Vladimirja Klanjščka. 30. aprila je na sporedu planinsko-orienta-cijski pohod, ki ga društvo letos ponavlja. Lani je z njim doseglo lep uspeh. Popoldne istega dne bo na vrsti športni in kulturni program. Prav tako tudi naslednji popoldan, ko bo nastopila folklorna skupina iz Pulc. Oba dneva bo tudi ples in bogat srečolov. Občani so zadovoljni, ker je občinska u-prava poskrbela za popravilo vseh glavnih cest. Občinski možje so na tak način izpolnili obljube, ki so jih dali ob volitvah. Asfaltirana in razširjena je tudi cesta po Sčednem do mostu čez Grojno. Zavlačujejo pa se dela na cesti Bukovje Jazbine - Krmin. Skrb za to cesto pripada pokrajinski upravi. Dodajmo še, da bodo kmalu urejene, po prizadevanja županstva, vse poljske ceste Večinoma bodo tudi asfaltirane. Brez potrebe pa imajo nekateri posestniki še pomisleke za odstop nekaj metrov zemljišča, potrebnega za razširitev ceste. Gotovo se bodo tudi taki pomisleki uredili v korist skupnosti Rupa NAŠ PRAZNIK Že večkrat smo v Novem listu pisali, da si naši ljudje zelo želijo kakih prireditev, prosvetnih, športnih ali zabavnih. Začeli so se jih radi udeleževati, ker vedo, da se pri takih domačih srečanjih utrjuje duh vaške skupnosti in se izmenjajo tudi marsikatere vzpodbudne misli. Taka priložnost se bo zopet nudila našim ljudem v nedeljo 30. aprila, ko bomo praznovali svetega Marka in pripravili domačo frta-ljo. Že sedaj opozarjamo bližnje in daljne sosede na to našo značilno pomladno prireditev. Domači fantje pripravljajo za to priložnost bogat kulturni spored. Poskrbeli bodo tudi za pristno domačo kapljico in dober prigrizek. Špeter Slovenov TEČAJ SLOVENŠČINE V špetru Slovenov se je prejšnji teden začel tečaj za pouk slovenskega jezika. Spodbudo zanj je dalo prosvetno društvo »I. Trin-ko« v Čedadu. Podporo sta dali tudi občina špeter in deželna uprava. Tečaj je v prostorih učiteljišča v Špetru, udeležuje pa se ga skoraj 40 učencev in učenk. Poučuje domačinka Iris Battaino, ki je maturirala na goriškem slovenskem učiteljišču pred dvema letoma. Pobudo in trud za pouk materinščine med podmatajurskimi rojaki je treba najtopleje pozdraviti in pohvaliti. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v ponedeljek 17 aprila ob 18.30 v šolskih prostorih, ul. Ran-daccio 10, roditeljski sestanek. Vljudno so vabljeni starši ali njih namestniki. Prve tople pomladanske nedelje so spet privabile množice meščanov na Kras. Mnogi uživajo kraško naravo v gostilnah, pri kra-škem pršutu in teranu, še več pa se jih razleze po kraški planoti. Vendar se ne obnašajo vsi omikano. Mnogo je takih, ki se z vso žlah-to utaborijo na kakem travniku, postavijo si celo zložljive mize in si uredijo »lepo po domače«, prav kot da bi bili na domačem vrtu. Po prigrizku se žogajo, se lovijo, nato pa poležejo po travi in poslušajo iz tranzistorjev ali avtomobilskih radijskih aparatov prenose nogometnih tekem in popevke. Avtomobili so seveda tudi parkirani na travnikih, po dva, trije skupaj. Če se prikaže odkod kmet, lastnik travnika, in začne ugovarjati, ker mu teptajo travo (tudi letošnjo zimo je bilo na Krasu tako pomanjkanje sena, da so morali mnogi kmetje skrčiti število goveje živine, tudi plemenske), je v nevarnosti, da ga pretepejo. Včasih se to tudi zgodi. Pred kratkim je taka tržaška družba pretepla celo dve ženski, eno do krvi. Policaja, ki bi malo popazil na red in varnost, pa tudi na varstvo zasebne lastnine in narave, ni seveda niti ob nedeljah na celem Krasu nobenega. Najbrž so tudi oni na izletih. Onesnaženje mestne okolice in Krasa se nadaljuje, avtomobilisti in izletniki odmetavajo smeti na debelo, povezane celo v pakete. Čeprav smo tudi v našem listu tržaškega župana, odbornike in mestno podjetje za snago že večkrat opozorili na ta problem, se delajo vsi gluhe. Ali ima župan Spaccini sploh koga, ki ga obvešča o tem, kaj piše tisk, zlasti tudi slovenski tisk? Dvomimo. Najbrže je preveč zavzet z drugimi problemi, da bi se zanimal za snago in varnost na področju svojega mesta. -100 S M R Čimbolj so se bližali Svetim goram, tem več romarskih procesij so srečavali. Tako so jim pravili ljudje, toda v resnici so bile samo skupine, po deset, dvajset romarjev, največ postarnih ljudi, in vmes nekaj dečkov in deklic dvanajstih, štirinajstih let. Moški so nosili cule na palicah na rami, po stari romarski navadi, ali nahrbtnike, romarice pa pisane cekre, spletene iz slame. Počasi, a vztrajno in enakomerno so hodili po prašni cesti skozi vasi, čez polja in skozi gozdove. Spredaj je nosil kak star mož križ in glasno molil naprej rožni venec, vse tri dele. Potem so zapeli in ženski glasovi so se visoko dvignili v poletni dan ter odmevali čez njive, moški pa so nizko pritegovali: Marija, k tebi, uboge reve, mi zapuščeni vpijemo... In ko je bila pesem, zategnjena, počasna in vendar ritmična, umerjena po korakih romarjev in čudno ubrana, končana, je začel vižar spet moliti: ‘...in blažen je sad Tvojega telesa, Jezus, ki je za nas križan bil.« »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen!« so odgovarjali romarji, moški, ženski in otroški glasovi. Križ se je zibal nad glavami. Nosil ga je vižar, razen če ga je za malo časa izročil drugemu, kakemu mlajšemu, da si je odpočil. S tem je dal mlademu že razumeti, da vidi v njem svojega naslednika. Vižar je vodil romarja, vsaka fara je Zdaj spomladi bomo lahko spet videli ob sobotah in nedeljah množice izletnikov z velikanskimi šopi cvetja v rokah, med drugim tudi takega, ki je zaščiteno in ga je zato prepovedano trgati. Toda kdo sploh ve za take prepovedi? Nikjer ni več nobenega letaka ali napisa, ki bi opozarjal na to, še manj seveda policaja, ki bi naložil globo za tak prestopek. človek bi dejal, da so edini ljudje, ki se res lahko počutijo varne na Krasu, tisti, ki ogrožajo varnost drugih in kršijo zakonske predpiše. Mislimo pa, da tako stanje ne more trajati kar naprej in da je treba začeti odločno ukrepati. Pozivamo v imenu vsega prebivavstva na Krasu tržaške mestne oblasti in tiste, ki so odgovorne za javno varnost, da se končno zganejo in storijo svojo dolžnost. Treba je poskrbeti, da bodo zaloteni in kaznovani tisti, ki motijo tujo lastnino, ogrožajo varnost kraškega prebivavstva, ki brani svojo lastnino, ali ki kvarijo naravo in jo siromašijo s trganjem zaščitenega cvetja, pa tudi s prekomernim trganjem drugega cvetja, ki ga nato včasih vržejo proč, preden pridejo do doma. Ponovno opozarjamo na ta problem tudi slovenske občinske in pokrajinske svetovavce Naši ljudje jih niso izvolili v predstavniška telesa samo za to, da bi tam razpravljali o politiki, Vietnamu itd., ampak da bi reševali konkretne probleme na domačih tleh. Mali oglasi LICENCO ZA GOSTILNO IN BAR na zelo prometnem kraju na periferiji mesta Gorice prodajam zaradi bolezni. Informacije nudi vodstvo bolnišnice usmiljenih bratov, ul. Diaz. 1" V POMLADI imela svojega, tudi po petdeset let in več vedno istega. Dokler je zmogel, je organiziral vsako leto romanje na Svete gore in vsako romanje sam vodil. Prenehal je šele, ko je tako ostarel, da ni zmogel več take dolge rajže, ali če ga je zagrabila bolezen. Toda romarjev je bilo vedno manj, ljudje niso imeli več časa, da bi se toliko dni odtrgali od rednega dela. Zato so odhajali na romanje le tisti, ki so Imeli več časa, stari in otroci. Hodili so ure in ure, vedno z enakim korakom, enakomerno, vedno moleč ali pojoč. Nikdar se niso med hojo pogovarjali. Če so začeli katerega žuliti čevlji, je sedel ob rob ceste, se sezul, si obesil čevlje čez ramo in bos pohitel za drugimi, z ugodjem brodeč z nogo po toplem cestnem prahu, v katerem so se poznali sledovi kmečkih voz in stopinj, komaj kdaj sled avtomobilskih gum. S svisel, kjer so prespali noč, so vstali zgodaj zjutraj, da so prehodili čim več poti, dokler ni začelo sonce pripekati. Opoldne so sedli na travo ob robu kakega gozda ali sadovnjaka, vsako leto na istem kraju, če je bilo le mogoče, in nekaj ur počivali. Jedli so, kar so imeli s seboj, in pili vodo iz slatinskih steklenic, ki so jih imele ženske v cekarjih. Nekateri so si podložili roke pod glavo in zaspali, čez dve ali tri ure so se spet dvignili in šli naprej. Tako, ko so šli tja, pa tudi na poti nazaj. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Boris Pahor: »Odisej ob jamboru« V slovenskih knjigarnah se je pojavila te dni nova izdaja knjige Borisa Pahorja »Odisej ob jamboru«, s podnaslovom »Glose in polemični zapiski«. Gre za razširjeno izdajo s posebnim epilogom, kot je tudi rečeno v podnaslovu. Dejstvo, da je bila prva izdaja razprodana in je bila potrebna druga izdaja, dokazuje, da slovenska javnost ni tako brezbrižna do vprašanja našega narodnega obstoja ali propada, kot si včasih mislimo. In Boris Pahor je s svojimi temperamentnimi in inteligentnimi spisi ter polemikami veliko pripomogel k temu, da je v slovenskem izobražen-stvu in posebno v mladini ostala živa ta skrb za narodno usodo, ki jo skuša po drugi strani toliko faktorjev uspavati in- obsoditi kot nacionalizem, če ne celo osmešiti. Vsa poglavja knjige so bila prej objavljena že kje drugje, največ seveda v reviji »Zaliv«. Nov je med drugim kratek uvod, v katerem piše Pahor: »Ob ti drugi izdaji knjižice, ki jo je rodila življenjska potreba po obvarovanju naše narodne identitete, je morebiti prav, da si zapišemo dve pomembni spoznanji. Gre predvsem za ugotovitev, da slovensko kulturno občinstvo izredno pazljivo in prizadeto spremlja vse, kar je neposredno in posredno v zvezi z obstojem in razvojem slovenskega narodnega subjekta. Zato je tolažljivo in ganljivo obenem, ko bralci iz raznih krajev Slovenije prosijo za nov izvod, ker so tistega, ki ga imajo, številni prijatelji in znanci tako zdelali, da ni več za v knjižnico. Drugo spoznanje pa se tiče snovi same. Še pred nekaj leti so človeka, Iti je zagovarjal nujnost zvestobe etničnim prvinam, imeli za naivnega čudaka, ki skuša zaustaviti neizprosno kolo zgodovine... Vendar smo danes dosti manj skeptični. Racionalistična civilizacija ne izpolnjuje človeka; ta se počasi začenja zavedati, da ga ne bo osrečil, kdor mu Skuša ubiti domišljijo, kdor mu hoče ukrasti izročilo. Zato bo prej ali slej napočila ura, ko se bosta standard in tradicija odkrito spopadla, in nobenega dvoma ni, da bo človek našel pot do nove celovitosti, ki bo črpala iz bogastva preteklosti, da bi z njim oplajala humanizem prihodnosti. V zboru majhnih domovin, ki danes trezno, a neodjenljivo postajajo zavestni in tvorni evropski subjekti, zavzema slovenski narod zmeraj izrazitejše mesto — nadaljuje Pahor. Vprašanje je samo v tem, ali bo znal prinesti v jutrišnje sožitje prostih narodnih in etničnih skupnosti neokrnjeno bogastvo svojega izročila, brez katerega ni ne izvir nosti ne ustvarjalnosti. Ta knjižica je zagledala luč, da bi slovenskega človega spremljala pri tež- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z E.M.A.C. iz GORICE Dušan Jovanovič ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE ROGONOSCI (po commedii dell’arte) V torek, 18. aprila ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v GORICI —o— ČESTITAMO! Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz stomatologije gospa Vera Pavlič por. Vrtovec iz Gorice čestitamo. kem prehodu iz anonimnosti v polno svetlobo evropskega dogajanja. Kot tako jo je slovensko občinstvo tudi sprejelo.« Vsi spisi v knjižici so v bistvu polemike z ljudmi, ki so iz tega ali onega razloga skušali — in še skušajo -— zanikati pomen majhnih narodnosti, ker obožujejo samo tisto, kar je veliko ali celo kolo-salno, torej iz nekega občutka manjvrednosti. Značilna v tem pogledu je -zlasti polemika s Tarasom Kermaunerjem v spisu »Slovenski duh, eksterito-rialnost in ljubljanski nevrotiki«. Opaziti je, da Pahorju močno odgovarja polemična oblika, vendar pa se nam tudi zdi, da duhovna majhnost in banalnost argumentov njegovih nasprotnikov škoduje nekoliko tudi njegovemu dokazovanju, ki se tako pogosto zadržuje na njihovi miselni ravni, namesto da bi se sprostilo v svobodnejše vizije. Pahorju bi lahko očitali tudi nekoliko nekonkretno-sti, ker prevečkrat pripisuje vse negativno neki zli volji dejavnikov, s katerimi polemizira, tako da se zdi, kot da bi bilo lahko v bistvu vse rešeno, če bi ti ljudje in ustanove ali organizacije spo znali svojo zmoto v narodnem vprašanju in začeli drugačno politiko. Premalo se zaveda, da je v bistvu kriva prisilne pasivnosti slovenstva totalitarna ideološka in druga struktura, v katero je uokvirjeno in ki mu dopušča le malo premikov. Vsekakor pa je Boris Pahor eden najbolj bistrih in najbolj poštenih ter odkritih javnih delavcev, ki si danes upajo obravnavati ta problem. »KEKEC« NA ITALIJANSKI TV Italijanska televizija je oddajala v nedeljo popoldne v oddaji za otroke prvi del novega slovenskega filma o Kekcu »Srečno, Kekec«. Prihodnjo nedeljo bo na vrsti drugi del. Film je sinhroniziran v italijanščino, petje pa je ostalo slovensko. Za napovedi v tisku, npr. v »Radiocorriere« (ki je prinesel tudi kratko vsebino filma in fotografijo Kekčeve slepe prijateljice Mojce, je bilo ime Kekec zapisano fonetično (Kekez), da bi lahko ita-lijani pravilno izgovarjali, česar pa vestna televizijska napovedovalka ni vedela. Zato je šla pogledat v najnovejši slovar za izgovarjavo, ki se ge. poslužujejo napovedovavci, in tam je našla, da se v slovenščini z izgovori kot mehki s (z), in tako je Kekez zanjo ostal Kekez (Kekes). No, nič hudega. Upamo le, da bo Kekec všeč tudi italijanskim otrokom, ki bodo tako odkrili košček slovenskega pravljičnega in gorskega sveta. —o— V novomeški Dolenjski galeriji razstavlja slikar Arturo Cussigh iz Tolmezza, ki je v Novem mestu preživel čas od 1941-1943 in prav tam ustvaril vrsto dognanih umetniških del. V preteklosti je Cussigh večkrat sodeloval tudi na beneškem bienalu. Za Veliko noč 1972 se jo sestala komisija, ki jo sestavljajo profesor Martin Jevnikar, časnikar Franc Jeza in profesor Anton Kacin, da podeli nagrado »Vstajenje« za leto 1971 najpomembnejšemu delu, ki je izšlo v preteklem letu v zamejstvu ali zdomstvu. Komisija je zbrala za nagrado pesniško zbirke Vladimira Kosa »Ljubezen in smrt. In še nekaj« Knjigo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. PREDSTAVITEV NOVE PESNIŠKE ZBIRKE IRENE ŽERJAL Naša pesnica in pisateljica Irena Žerjal je objavila novo zbirko pesmi, »Topli gozdovi«. Pesnico in njeno drugo knjigo, ki je izšla pri založbi »Obzorja«, bo predstavila naši javnosti prof. Zora Tavčar. Predstavitev bo v petek 14. t.m. ob 18. uri v Tržaški knjigarni, v ulici Sv. Frančiška 20. Naša javnost je vljudno vabljena na to srečanje. Pesnica bo tudi podpisovala izvode svoje knjige. KUMHERJEVA RAZSTAVA V NEMŠKEM KULTURNEM INSTITUTU V Nemškem kulturnem institutu v Trstu bodo odprli 14. t.m. razstavo grafičnih del nemškega slikarja Franza Kumherja. Kumher se je rodil 1. 1927 v romunskem Banatu, zdaj živi v Hildeshei-mu. Razstavljal je že v raznih večjih nemških mestih in tudi v Milanu. Razstava bo odprta do 4. maja, dnevno od 17. do 20. ure. Izšla je nova, 31.-32. številka revije »Most«, v kateri sodelujejo Bogdan Novak, Fulvio Salimbeni, Franco Crevatin, Aleš Lokar, Toussaint Hočevar, Lev Detela, Vladimir Kos, Vladimir Vremec in Hilde Bergner (v prevodih Milene Merlak). Tik pred Veliko nočjo je izšla 3. številka »Mladike«. Priložena ji je kot dar barvna grafika Edija Žerjala. Izšla je že 7. številka »Pastirčka«, 6. številka »Galeba« in 6. številka »Literarnih vaj«. Ta in drugi tržaški mesečni tisk se dobi v Tržaški knjigarni v ulici Sv. Frančiška 20. Pri Mladinski knjigi je izšla zbirka novel z naslovom »Dobro jutro, svoboda«, ki jih je napisal dr. Jože Felc Iz Idrije. Nekatere od teh so že bile objavljene v reviji »Kaplje« in opisujejo vzdušje v neki primorski vasi v času spora s Stalinom okrog leta 1948, kot ga je doživljal otroški svet, v razponu med ideološko nestrpnostjo šole in »konservativnim« domačim okoljem. Prejeli smo v oceno: Le livre slovžme, februar 1972, leto X, št. 1. —o— SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Krstna predstava V Kulturnem domu v Trstu V petek, 14. aprila ob 21. uri (abonma red A - pre- mierski) Dušan Jovanovič ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE ROGONOSCI (po commedii dell’arte) V soboto, 15. aprila ob 20.30 (Abonma red B - I. so- bota po premieri) v nedeljo, 16. aprila ob 16. uri (Abonma red C -I nedelja po premieri) v sredo, 19. aprila ob 20.30 (Abonma red D - mladinski v sredo) Svoj sklep je komisija utemeljila z naslednjim: Kosova zbirka je resnična lirika, izraz globokega notranjega doživljanja človeka, ki občuti vse težave modernega življenja in jih rešuje s krščanskim optimizmom. Pesnik se je tako vživel v japonsko okolje, da je vsa zbirka prepletena z japonskimi običaji, pokrajino in miselnostjo. Z njo je razširil obzorja slovenske lirike in.jo motivno obogatil. Tehtnost knjige dopolnjujejo ilustracije akademske slikarke Bare REMEC. Podelitev nagrade »Vstajenje« O Tržaškem oktetu Brez publicitete, izčrpnih intervjujev, delovnih sestankov in kakršnih koli pobud takoimenovanih krovnih organizacij se je pred poldrugim letom pojavil pri nas pevski ansambel, ki si je nadel ime TRŽAŠKI OKTET. Obdobje od jeseni leta 197C pa do danes je dovolj dolgo, da že lahko presodimo, kolikšna je življenjska sila tega ansambla, ali mu je usojeno daljše življenje ali pa je le enodnevna mušica. Dejstvo, da ni temu ansamblu nihče botroval in da se je rodil spontano, bi že dokazovalo, da ima trdno zdravje. Saj skoro velja pravilo, da se Sodobno kmetijstvo RJAVO GOVEDO DOBRO ZA MLEČNOST IN PRIREJO MESA Čedalje večje pomanjkanje telet in juncev za pitanje sili živinorejsko politiko k spreminjanju njenih rejskih ciljev. Spremenljive tržne razmere, zmanjšanje števila krav mlekaric in višanje mlečnosti pa sploh narekujejo, da tudi selekcija ubira drugačna pota kot v preteklosti. Švicarji (domovina rjavega goveda je Švica, kjer so že pred 600 leti pričeli z rejskim delom, z intenzivno selekcijo pa v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja) že nekaj let sledijo tej smeri, t.j. reji goveda sivorjave pasme z dvojno specializacijo. Sicer so tudi druge evropske države, kjer gojijo sivorjavo govedo, ubrale pot kombinirane specializacije za mleko in meso. Sivorjavo govedo spada med srednje velike in srednje težke pasme. Višina vihra se v zadnjih sto letih ni spremenila povprečno znaša 132 cm, povečal pa se je v tem obdobju obseg prsi za 10 cm, teža odrasle krave znaša 550-600 kg (v Avstriji in Nemčiji je sivorjavo govedo nekoliko lažje od švicarskega). Kot v Franciji se sedaj tudi v Italiji prizadevajo povečati telesno velikost goveda in sicer v smeri višine vihra okrog 135 cm ter teži krav 650 kg. S povečanjem teles nih mer so povečali sposobnost za prirejo mesa. Da se je sivorjava pasma zelo razširila na Krasu gre pripisovati predvsem dejstvu, da je primerno za skromne razmere, da zelo dobro izkorišča voluminozno krmo, zlasti pašo. Mlečnost sivorjavih krav je prav dobra (pri nas, žal, ni še dosegla zadovoljive stopnje). Krave imajo obsežna, žleznata in dobro privezana vimena. Tudi pitovne in klavne lastnosti mladih govedi so zelo dobre. Bikci v pitanju priraščajo v obdobju najintenziv-nejše rasti od 1000 do 1500 g na dan. če dodamo k temu dejstvo, da je itak sivorjavo govedo zaradi trdih parkljev zelo prilagodljivo v planinskih in kraških predelih, zato se je tam dobro obneslo ter da dobro prenaša visoke kot nizke temperature, potem res ni vzroka, da ne bi tudi pri nas šla selekcija v kombinirano specializacijo. Sivorjava pasma ima vseskozi vrsto dobrih lastnosti in kar je najvažnejše, vse pogoje za dvojno t.j. kombinirano specializacijo. Sivorjavo govedo so pri nas začeli uvajati ob koncu prejšnjega stoletja in z njim pretapljati domače pasme. Rejsko delo je pa dobilo pravo mesto komaj po vojni. Z ustanovitvijo pokrajinske zveze rejcev pa so bili kronani vsi dosedanji napori po selekciji tudi Pri nas na Krasu. (dalje) prav pobude, ki se pričenjajo z veliko gostobesed-, nostjo in reklamo, običajno klavrno zaključijo. Vredno se je spomniti na svoječasno razpisano tekmovanje oktetov, ki ga potem ni bilo. Ražpisano tekmovanje je bilo tem bolj presenetljivo, ker takrat oktetov sploh ni bilo. Šele danes z upravičenostjo govorimo o enem oktetu. Lahko bi se spomnili tudi na javno napovedano ustanovitev mladinskega mešanega zbora Glasbene Matice ali pa na moški zbor v ščedni... Zato pa s tem večjim zadoščenjem lahko ugotovimo, da se je s Tržaškim oktetom naša narodna manjšina obogatila z zdravim ansamblom, ki je v poldrugem letu svojega delovanja dokazal upravičenost svojega obstoja. Omejeno število članov daje oktetu veliko gibčnost in uporabnost ter mu omogoča propagirati lepo petje tudi tam, kamor številnejši zbor iz objektivnih razlogov ne more. Omogoča mu podrobno, a zato tudi neposredno delo pred maloštevilnim poslušalstvom, ker je nastop možen v vsaki večji sobi. More celo vršiti pravo pionirsko delo v takoimenovanih sivih conah, kakor je bil n.pr. koncert v društvu »Stella« v Podlonjerju. Škoda, da je nastop šel neopazno mimo nas, saj je tu oktet prekinil že dolgoleten kulturni molk. Kako je pri nas še živa potreba po slovenski dostojno predstavljeni pesmi, je dokazal prav prisrčen sprejem, ki so ga oktetovci doživeli v Podlonjerju. TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIK I. TROMESEČJA - ANKETA RADIA TRST A Za športnika I. tromesečja je bil z ogromno večino izbran Boris Košuta, ki je prejel kar 1200 glasov, na drugo mesto se je uvrstil košarkar Klobas, na tretje pa kriški nogometaš Caharija. Ta prva pobuda oddaje Šport in glasba je imela nepričakovano velik odmev pri vseh poslušalcih tu in onkraj meje. Poleg glasov poslušalcev je radijsko športno uredništvo dalo na razpolago še omejeno število glasovnic našim časopisom: Primorskemu dnevniku, Katoliškemu glasu ter Novemu listu. Zanimivo je, da so se tudi vsi trije časopisi odločili za enak način kot poslušalci. Ta pobuda se nam zdi zelo zanimiva, čeprav bi bilo verjetno potrebno nekoliko spremeniti način glasovanja. Po našem mnenju bi morali upoštevati še mnenja znanih zamejskih športnih ekspertov, katerim bi bilo treba dati precejšnjo težo. Kandidati za športnika II. tromesečja so: Čuk — nogometaš Brega, Loredana Kralj — odbojkarica Sloge in Tabaj — goriški nogometaš. Vse naše čita-telje vabimo, da se tudi tega glasovanja udeležijo, da s svojim glasom dokažejo zanimanje za naš zamejski šport in da obenem pripomorejo k izvolitvi svojega ljubljenca za najboljšega športnika. NAMIZNI TENIS IV. DEŽELNI TURNIR Letos je deželna namiznoteniška zveza zelo delavna in to je treba vsekakor pozdraviti, saj le z večkratnim nastopanjem naši pingponkarji lahko dosežejo višjo kakovost. V nedeljo je bil na sporedu IV. deželni turnir, katerega so se kot po navadi .udeležili skoro vsi naši zastopniki. Pri dekletih so Kraševke odnesle kar po vrsti vsa razpoložljiva prva mesta. Med naraščajnicami je še enkrat prevladala Vesnaverjeva, ki se je uvrstila pred svoje tri tovarišice: Rebulovo, Žigonovo in Blažinovo. V absolutni konkurenci pa je Miličeva kar mimogrede opravila z vsemi konkurentkami. Zanimiva je bila igra dvojic, kjer so se v finalu srečale Miličeva in Kobalova proti Rebulovi in Vesnaverjevi. Igra je bila zelo napeta, saj so mlajše predstavnice zbrale kar 15 točk v vsakem nizu in V kratkem času si je oktet pridobil že Veliko popularnost. Pel je že dvakrat v Nabrežini, dvakrat v Bazovici, dvakrat v Ščedni; po enkrat pa pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Dolini, Rojanu, Herpeljah, Stari in Novi Gorici in — v okviru »Primorska poje« — v Izoli. Njegovo izvajalsko raven vsi ocenjujejo zelo pozitivno. Oktet izkazuje stalen vzpon v izrazni moči. K takemu vzponu prispeva seveda resna zavzetost vseh njegovih članov, ki so se takoj zavedali, da je prvi pogoj vsakega napredka primerna nega vokalne tehnike. Zato so se odločili, da se temeljito lotijo solopevskega študija. Pri študiranju programa pa je odločilna glasbena osebnost njegovega vodje Ivana Sancina. Prvi dosežki njihovih skupnih naporov so že opazni. Resnost intencij dokazuje tudi njihova dosedanja repertoarna politika. Naštudirali so okrog 35 pesmi, to se pravi za kar dva celovečerna koncerta. Med temi pesmimi so tudi že polifonska dela, črnske duhovne pesmi in skladbe sodobnih skla-teljev kot Srebotnjaka, Preka in Vrabca in seveda lepa vrsta raznih ljudskih pesmi. Dosežke svojega truda bo oktet prikazal prihodnjo soboto in nedeljo v Ptuju in Mariboru. S koncerti na Štajerskem bo oktet tamkajšnjim poslušalcem izpričal svojo ljubezen do naše pesmi, svoja resna stremljenja in obenem znova potrdil vitalnost naše manjšine. Ne dvomimo, da bo Tržaški oktet na tej kratki turneji dostojno predstavljal pevsko kulturo tržaškega ozemlja. U. Vrabec DOMAČEGA ŠPORTA tako dokazale kar dobro vigranost, ki jima bo najbolj služila na državnem finalu v Fiuggiju. Najboljši moški naše dežele pa so se pomerili na sedežu CGS v Trstu. Turnir je bil zelo zanimiv in tudi izenačen, če izvzamemo kategorijo članov, kjer so bili pari sestavljeni na dokaj čuden način, saj so se najboljši srečali že v predtekmovanjih in torej lestvica ne odraža realne vrednosti. Tukaj je zmagal prvokategornik Peterlini, ki je v najlepših tekmah premagal najprej Boleta, nato pa še Košuto. Med mladinci je že četrtič zapored zmagal Fabjan, ki igra vedno bolje, med naraščajniki pa sta se v finalu ponovno srečala Radovič in Pertot; zmaga je pripadla Radoviču. Zanimiv je bil tudi boj dvojic. Naša predstavnika B. Košuta in Bole sta proti vsakemu pričakovanju osvojila prvo mesto. Zelo dobro sta se jima upirala Nabrežinca Fabjan in Pertot, medtem ko jima v finalu brata Archidiacono nista delala velikih težav. Zjutraj so se srečali tudi dečki, kjer je najmlajši sokolovec Devetak zasedel dobro tretje mesto. ODBOJKA - Moška 1. divizija SLOGA - REANESE VIDEM 3:0 Slogaši so začeli povratni del prvenstva uspešno, saj so brez težav odpravili povprečno ekipo iz Vidma. Zlasti so se naši predstavniki izkazali v drugem setu, ko so pustili nasprotnike na enici. Delo trenerja Neubauerja torej žanje svoje sadove. Ta ekipa lahko do konca prvenstva še bistveno popravi svoj položaj na lestvici, saj igrajo v njenih vrstah nekateri zelo obetajoči odbojkarji. Ženska C liga SLOGA - LIBERTAS PORDENONE 0:3 Tudi prva tekma na domačem igrišču v Bazovici ni prinesla slogašicam željenega uspeha. Dekleta iz Pordenona so brez težave osvojile tekmo, čeprav niso vajene igrati na prostem; naše predstavnice pa so grešile kar za stavo. Le v drugem nizu so se nekoliko predramile pri stanju 12:2 v korist gostov in zbrale sedem zaporednih točk. Naprej pa na žalost niso mogle. Zadnji set je bil monolog Furlank, ki so tako osvojile'nepričakovani točki. ketna REPEK Piše: P. Kovač - Riše: Melita Vovk •O P 6 S ot G •—j w m s c S g . la fi a cS c3 o M N W +-> O MO o. g S c Q. ►> c/5 0) N cC ■g ^ H " 23 P. 2. .2 G ft i , V.;v. . '&M V r* s.-s« •S.Ž-SS <8 ® •y •° O ~ « &8:S jg r-H ^ O ’cQ S U cC . »o 0> ■g .R S .O I Bti ■s>10 s ® ta P. 03 »O ca 2 Aj a ■”i C ^ w Qi ^ 0 © 2 > ,« B G o, o 6 R " » o c3 jz! aJ IS aj P « SSI| £ a> o JŠ D ^ ^ s B-a 8 0} _ O ec O X N 2 TO •n ^ a Ih CO —i ji © o cd ■ai&s na® C U --J ^ t/1 T3 ‘2 (D N * m * ' \ V ' , ‘ ' , > ' ’ j’ ) >' )' y > 'j , ' ‘ / ‘V •'/' - >V J ) % • s / , i ■ \ 1 s . * » __ '