PROSVETA GLASILO SLOVENSKE LETO—YEAH tke A* «f Cmiiw «f nArOpn AaarA Tli JUti C PODPORNE JEDNOTE MIT S. Lewadale Am Offleo ef PaUieatloa: MIT IhU LawndaU Ara KmkWiil ] ». im. Chicago, Senatorji si očitajo na gostijah Me zabavna debata v mM ni Izbornici. Goapod je, ki pijejo ia ulasujej« proti pijači, aa v strahu. __ Washington, D. C<-V torek je )iU v senatu nova debata o pi-ači in to pot zelo zanimiva. Ma- 0 je manjkalo, da niso bili raz-faljeni oni senatorji, ki pri pristnih pojedinah srkajo žganega druge "trde" pijače, v zbor-iici ps glasujejo sa sušo in vi-»oke kszni sa mokre grešnike. | Pred par dnevi je bil predeed-lik Hoover javno poevan, naj ^ssj v glavnem meatu, pred svo-im nosom, poauii alkoholne oe-Hoover je bil jesen in zahte-ral je "specifične dokaza," da se oči pijača v njegovi prestolnici To je dalo povod omenjeni deba-i. Senator Howell is Nebraska ie dejal, da Hoover ne sme za-itevati, da bo prijatelj izdal pri-atelja — na primer senator se-iatorjs, ki sta oba ene stranke. Senator Smoot is Utaha, najsu-jejši med suhimi, je ogorčen protestiral, da se tako govori o se-istorjih. 1 Tedaj je senator Brookhart iz owe, ki je tudi suhač, vprašal Smoota, Če še ni videl znamenja jutlegarjev na wallatreetakih sestanki v hotelih Washingtona. 'Kaj to pomeni T* je sahteval Smoot. Brookhart je pa silil dalje i vprašanjem, če ni Smoot videl pijače na banketu, ki ga je priredil neki gentleman is Wall Streeta novoizvoljenim senatorjem v hotelu Willard zadnjo spomlad. "Ne, ali ste vi?" je zarjovel Smoot. — "Da, videl sem, in vi tudi, ker ste bili z nami tisti večer/' je udaril Brookhart kakor batom. «lep, kajti "flaski" ao bili pod mizo in vsakdo ga je lahko vzel in vtaknil v žep. In gospodje senatorji so jih jemsli navdušeno n--potem ps je Brookhart umolknil, samo pripomnil je še, da se on tudi strinja s senatorjem Howellom, da bi ne bilo gen-tlemansko, če bi prijatelj izdal prijatelja... Del senatne zbornice se je kro-iotal. Drugi del je pa zijal silno bledih obrazov. Pri tem je enkrat ostalo. Ni dobila aodnijske prepovedi. Kacine, WtaL—Okrožni sodnik S. D. Smalley, kl nadomešča obtoženega sodnika Beldena, nI hotel ustreči Allen-A družbi iz Kenoshe, ki je zahtevala sodnij-*ke prepovedi proti stavkujočim pleten i nar jem. Sodnik Smalley je bil mnenja, da imajo stavkiar-ji pravico piketirati tudi Allen-A trgovino, v kateri prodajs "voje skebsks izdelke. Dezerte-cije skebov so zadnje čase vedno ^'j Pogosta. V zadnjih dveh ^dnih je zbeftalo SO stsvkolom-Družba skuša nahujskatl druge tovarnarje, da izpro ple-teninarje. Poljodoloi odylnl od ksrpsratij Smok ve gnije jo na tleh radi "po-manjkanja" trga. Irigacijaka družba goli farmarje. Beaumont, Texas. — (F. P.) Veliki smokvini nasadi južno-vzhodnega Texasa so podobni pogorišču ali bojni poljani z nepreglednimi kupi padlih vojakov. Vrtove pokrivajo debele plasti žlahtnega sadja, ki gnije na tleh radi pomanjkanja kupcev. Farmarji, ki pridelujejo smo-kve ali fige, se nahajajo v kle-ičeh magnatov industri je za pre-serviranje sadja. Da podjetniki te industrije dobe od farmarjev fige po najnižji ceni, na drugi strani pa poženejo lcviško cene, ki jih plača konzument, so se zopet poslužili metode, katere rezultat je pomanjkanje. "Cene figam so radi tega visoke, ker je bila slaba letina," bo pesem podjetnikov za konservi-ranje sadja in njihovih zastopnikov. Resnica je, da je letina izred-nQjiobra. Skoraj gotovo bo prišlo pa do umetnega pomanjkanja. Ker podjetniki čakajo do najugodnejšega trenutka, da prisilijo farmarje na prodajo sadja, da dobe vsaj nekaj, bo velik del pridelka segnU. Podjetniki bodo s tem uničevanjem ustvarili umetno pomanjkanje i« "veliki trg", ki bo prineael več dobička kot pa, ako je trg napolnjen. Farmarji imajo v načrtu, 4a rino zadruga Da čevljarji se krasijo reorganizacije. Haverhill, Mass. — Lokalna organizacija čsvljarjev, ki a stroji *>vsjo podplate, se je postavi- • po robu notranji reorganizaci-" vaeh haverhilekih lokalnih or-jjn.iscij, kl spadajo k Shoe w<*k«rs Protective uniji. Jedro reorganizacije je, da prl- * ^Ji del uprave v roke centralnemu svet«, kateremu naAs- N°ritoan Vara, ekonoof In delevskl ■godovlnar po poklicu. V*1 reformi as najbolj bori po-Jovsa uradnica Mra. Elesnor vlt*° device Orleaneke". ms. Očividno ps je, ds jih ne bo rešils iz krempljev konserva-cijskih podjetnikov, ki je naj-bolj pereči problem. Njihovs nsjvečjs potreba je zsdružns organizacija, ki bi se vrgla v industrijo za konzerviranje sadja in ustanovila lastne tovarne. Sličen problem čaka tudi rlž-ne farmarje tega dela države. Potom tržne zadruge so se v precejšnji meri osvobodili izkoriščanja rižnih mlinarjev. So pa popolnoma odvisni od milosti in nemilosti irlgacljske kom-panije, kl namaka rižn* polja. Za to uslugo računa Texas U-tilltles kompanlja, kl je podružnica Peoples Light ft Power kompanlja iz New Yorka, $8 od akra na sezono. Ako ima farmar sto akrov rižnega polja, mora plačati družbi $800 za namakanje. Upoštevajoč še druge obratovalne stroške, je to že lepa vsota, ki Jo ne premore vsak farmar. Ta družba obratuje veliko rlž-no farmo, ki meri 6600 akrov. Poleg tega tudi zalaga z vodo Beaumont In Port Arthur. Od namakanja 28,000 akrov sveta pretekli sezoni je "zaslužila" v Raariji; 41 ¿riezailks ^lovak. UMI, 86. sept— ^nlttodsist oseb Je bilo ubi- íkkülä k0 * .-^^^Vladivoetok včersj í*n Is šest vozov as js ^kucnllo. $224,000, ki so jih plsčsll far marjl Iz okraja Jeffersona. Operira 100 čevljev širok In 80 milj dolg vodni kanal. Kanal je veliko gradbeno delo, ker je 86 čevljev nad površino reke NI* ches, lz katere teče voda vanj po velikih ceveh a pomočjo Noben farmar ali pa majhna skupina farmarjev ni smožna zgraditi take naprave. V interesu farmarjev in družbe bi bilo, da bi take naprave gradila In obratovala vlada na podlagi faktičnih stroškov. Sedaj pa slu-žijo privatnim Interesom, ki gu lijo farmar je. aretl Leningrad, 26. aept — Več pa-ki ao plsasll s me ril k i jazz, je bilo aretiranih v tukajšnjem paviljonu v Parku kulture. Plesale! so bili obsojeni v plačilo pet robjov vsak. Ameriški jest jo das! »raridad far v Mehiki volijo m kroglami; 130 mrtvih Mexico City, 26. sept. — Zadnjo nedeljo mo bili krvavi boji v toku v občinskih volitev v Vera Cruzu. Listi poročajo, da je bilo 130 oseb ubitih ln več sto ranjenih. Okrog volišč ao bili besni spopadi, katerih so se udeležile tudi ženska in nekaj žensk je bilo ubitih. Volilci vseh strank so reševali spor z revolverji, noži, kamenjem in koli. Krvavi volilni izgredi so divjali tudi v Orizabi. mšmmtm IV JAIamaŠBA^IA Vitli IZ flftllVSKtgl po 16 podjetnikov ae podalo. Philadelphia. — Amalgamated Clothing Workers unija zaznamuje zopet eno zmago v svoji orgahizatorični kampanji. Pogodbo je podpisalo 16 krojaških podjetnikov. To se je zgodilo mirnim potom brez stavke. 1600 delavcev je prizadetih. Unija je dosegla to zmago, ker so podjetniki sprevideli, da je bolj pamet-np, ako ae podajo brez boja kot pa da bi bili v to prisiljeni potom stavke. Člsnstvo unije je prostovoljno prispevslo v kampanjski fond nad četrt milijona dolarjev, či-kašld krojači so prispevali $100-000, v New Yorku $86,000 in v Rochester ju $60,000. Ostala vsota je prišla od Članov is drugih mest. Delavska šola v Headlngu. Reading, Pa. — Šolsko leto delavske šole v Readingu se o-tvori prihodnji teden. Poučevali IIL»četrtek, 26. septembra (Sept 26), 1929.| r V section HOJ. Act of Ort, i. lilt, sstherlaad aa Jaaa hubacri — ilea HM tr ripuo yjjt STEV.—NUMBER 226 AVSTIJUSXA VLASA SE JE SKOTALILA ustanovljena pred enim letom Po4uk bo v laborltje poraženi v Oueenslsn du, namreč radi rasdora med u nljami In delavsko stranka i rodno poročilo. Elizabethton, Tenn. — Glanz-stoff-Bemberg korporadlja naznanja, da se Je v njenih tovarnah vršilo glasovanje o stavki, i>roti kateri se Je baje Izreklo 2888 delavcev, za njo pa 266 (To poročilo Je poelala Associated Prese agentura. Za točnost ne jamčimo. Vsekakor Je pa razvidno, da mod rajonskimi dslsv-ci v Kllzabethtonu zopet vre. Zsdnjo spomlad ao vprisorlll dve spontani stavki, kl sta se zaključili a kompromisom. Zadnje čeee Je družbe izdala "dobrodelen" program sladkih pllul), 26. sept, — V novi ki-tajski civilni vojni je potekla prva kri. Čete rebelnega generala Canga Fak-velja ao včeraj napadle vladne transporte na raki Jangtaa v okolišu Hankova. Na tri ¿arnike a vladnimi četami so deževale granate In kolikor Je anano, je bilo 60 mo| ubitih, par sto ranjenih In 6000 ujetih. Predsednik Ciang Kaj4ek Je včeraj na aejl državnega sveta v Nanklngu priznal, da Je Kitajska v novi civilni vojni. Rekel Je med drugim: 'imperialistični protlrsvolucionarjl bi me spet radi strmoglavili, alt jas se ne u-maknem. Pripravljen sem, da ae še nadalje žrtvujem sa revolucijo In pričakujem, da moji eo-drugl pojdejo a menoj v "žrtvovanju." Ciang je dalje rakel, da bo morda vaelo meseq dni aa potla-čenje revolte. Nadalje je namlf-nll, da ao aunanj« sile v dobri meri odgovorne aa najnovejše gl-bsnje kitajskih milltariatov. Tokio, 84. aept. Zadnjo nedeljo Je bil apopad med kltajakl-ml vojaki la japonakimi železniškimi stražniki v Mukdsnu. Tri- je Japonci ao bili ranjeni. TirtrliM v UtvC" Amsterdam.—Socialistična In dslavaka lnternaclonala glads f velikim ssnlmsnjem na potek notranjih rasmer s odstopom Wsldemsrssovags režime v Li- mk tvaaljl. Od leta 1M6 Je Wal-damarss vladal a železno pestjo ln pregsnjsl po Hortpjsvsm načinu vse delavske voditelje. Njegova pest Je aadlla socialiste in komuniste ia med unl-Jsmi ni posnsl raillke. Prepovedal jim je vse sktlvnoatl; unije so nstsle le le aenea delavaklh orgsni/scij. NJegovs psat Js zadela vsskegs kritika» pa naj bo delsvski voditslj, prlprost de-lsvec ali Intelektualec. Vsčjs Itevllo jih je sbtžslo v tujino. Psdec njegovega režima, kl mogoče spremeni le formo« Je vseeno del upsnje, ds terorlasm prsnehs. K odstavki Waldsms-rsas Js vsllko prlpomogls druga intsmsclonsls, kl js vodi Is vroč boj. Morilec Meapralee" ee Je obeeU. Kalamazoo, Mich. — Kugens Burgees, kl Je s evojo ženo vred ubil 88-letno starko Evo Felr-child v veri, da Je bile "coprnl-ca," kl Je aaradila bolezen v njegovi družini, ee Je v noči od torka na sredo obeeii v zaporu. Star Je bil 68 let in ferner po poklicu. V dveh tednih se je Imela vršiti sodna obravneve. On In že-na sta priznala zločin. člkaška "vzorasT Jaša v Chicago,—Mova člkaška okrajna Ječa. ki Je stala aadem milijonov dolarjev a novim sodnim po* slopjem vred In kl Je NnajbolJša na avetu," Je bila v torek v temi. Električna rassvetljava Js odpo-1 vedela. Sistem kurjave Je tudi odpovedal in če ne bo boljše, bodo Jetniki In uradniki a policijo vred zmrzovall, ko prideo mrzli dnevi. Najlepše ps Ja, ko noče biti nihče odgovoren aa ta grd nsdoetatek. Okrajni oblaetnlkl dol že maetno oblast, ta pa okrajno. Vae kode, da je bila "najbolj-zgrajena. Nekdo Dva vojaka Chicago. — Dva zvezna vojaka U Fori Sheridans sts 24, t. m. priznala, da pripadata ropar-ikl tolpi, Id Je 8. septembre oro-fiele Chicago teeter In odneela 11600 v srebrnem drobižu. Vojaka sta najbrž Izvršila še druge rope. šaM Ječa slabo Je pobral milijone blago. aa solo sls bo Kitajci nevT Hankov, 26. sept. — Veet is province Ksnsu h fies i, da ao Kitajci tamkaj poklali 8000 mo-hamadancev, kl so se bili uprU kitajski oblasti. Lotion, 26 sept. — V Undo-nu In okolld nl bilo ie 71 let take suAe kot je U dni. Dvelntri-deeet dnl nl pedle nltl one kap- IJice deftja. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . glasilo im lastnina am> vsssss masoons rooros. SS JStfMOTS _________jt m «»■■■■■ ■rw»w anse ia rr NA« - M.. MAO -J-»**/»Í* tÄ/SU: bio i* CUaro 9? AI m WSfc WW «• »rt SS» ; • lae ntMi tar 0« Ua*M Stal« Ckta») I p« rw, chkM«0 M4 CÍMVO ff JS pSr yw*. IS/M s« A4»«iWas »te« M I'HÖH V ETA UvMtab 4«, will Mt S» primm (Am. M-1MS). te mm h • te Beljjo > črnilom Drhslski toror v Gastoniji je nemilo dlmil dž ingote ns severu. Politične filozofe republikanske gsrde Je melo srsm. "God's country" Je vendor dežela reds, zakona in demokracije! Ps ae Je moglo to zgoditi! Kako nsj to pojasnijo in kako operejo grd madež z dežele svobode? Cikaška "Tribuna", ki ss nszivs "največji svetovni list", je skoro toden dni iskala pojasnilo ln apololko besedilo. Pojasnilo, ki je končno prišlo, je tipično ameriško liosmarstvo. Ust Je zsključll, ds Je kaj takega mogoče le med "zsbltimi in pravovernimi, hribovci na zsostslem jugu, onkrsj Dixie Unije, kjer le dsnes cvete drhalsks politika demokratov". Dslje zaključuje, da "prasnoveraa mass, ki js dovzetns zs komunistično propagando, js dovzetno tudi zs llnčsrsks pohods In prssiranje reda in zskons". Ksjti mentaliteta "hribovcev v Severni Karollni Je ns isti niski stopnji kot js mentalitets ruskegs ljudstva". Busko ljudstvo, ki "vsrjsme vsak verski bunk, verjame tudi vssk skonomski bunk." S tsm Js vss pojssnjsnot Msdež je srečno oprani — Pa ni nič pojasnjenega in opranega. Prvič ni nobenega zanesljivegs poročila, Id bi povedalo v kolikem obsegu so komunisti uspsll s svojo sgltsoijo v Ssvsrnl Ksrolinl. Cs as uspeh meri po stavki, ki je samo As na papirju, js pod ničlo. Pri komunistih js nsvsdno veliko krlks ln mslo konkretnega resultata. Drugič bo treba hp dokazati, da so prasno-vsrci, bodisi v hribih sil globellh. omejeni ssmo ns Jutne drlave, če so Unčarske nasilnosti snsk prssnovsrstvs. Naailjs ts vrsts se vrli tudi ns severu, sapadu ln vzhodu; vrli se v krajih, kjer ss komunlstičns agitacija ne prime pras-novereev. V veoh delih Amerike ae dobe grupe delavcev ln farmarjev, ki nočejo nič slilstl o prolstarskl revoluciji, pripravljeni ps so takoj llnčatl revolucionarne agltatorjs. Ksj ps nsslljs, ki nosijo oflclslnl pečat? Arhivi ivesne zbornice so polni dokumsntarnlh dokazov o teroriziran ju delavcev v Pennsylva-nljl, Ohlu, Michiganu, Ooloradu ln drugod po eeveru, kjsr is nI bilo komunlstičns props-gsnds. V vash teh slučsjlh terorja in krvavega naailja ao obtoione policijske in vojaiko čete. Kako je to, da v slučaju vsake večje stavke ne glede ns kraj, kje ss vrli, pride prvo nssllje s strani onih orgsnov, katerih naloga je, da pazijo ns red in mir ter izvajajo ss-kone? Končno ne vidimo "hrlbovaklh praznover-cev" samo v demokratskih lužah. Severna Ka-rollna, ki al zdaj plete venec drhalake alave, Je pri zadnjih predaednilklh volitvah prešla v republikanski tabor in oddala avoje elektoraln« glaaove Hooverjul Ne, hlpokrltako pojaanllo ne opere sločl* nov v Gaatoniji. Ree je, da jo prasnovema, nevedna maaa zmotna vaakega naailja, a ne sama od aebe. Maaa ni nevarna, dokler ni na» hujakana v ta namen. Kadar js masa v akciji, im* voditelje — ln voditelji imajo definltlven program. Voditelji v Severni Karollni nssto-pajo v interesu tovarniških magnetov, onih mag nato v, ki hočejo, da maaa oatene nevedna In praanoverna In hlapčevakat Ruaka zabita maaa, kolikor Je le prasnovema. nI komunistična. Ameriiks zabita ma-aa je samo ono, kar hočejo voditelji, ki ao hlap-cl kapitalizma. To so dejstva. Glasovi iz natelbin poročilo zastopnika. I Piknik In drugo. Farrsll, Ps. — Pred kratkim! Meadow Laads, Pa. — Dopisi obiskal vsč rojakov v Pltta- ;x tu** naselbine so redki, kar burghu; nastanil aem se bil pri p* nič čudnega radi slabih druiini SikovAek, kjer asm do- delovnih ftSCTfllJsSS ills h s|s- bil brezplačno prenočišče. Ogla. sil sem se pri Permanovih, kjer so ponovili celoletno naročnino in dali peovečat par slik. Zvečer sem obiskal Antlogarjevo družino, kjer aem se sešel z več prijatelji in znanci. Prt tej pri-liki sem pridno agitteml sa list in dobil ssm tri novo naročnike. iPoano zvečer sem sS vrnil k družini Sikoviek, kjer so mi poatre-gU z okusno večerja. Drugi dsn smo as odpeljali v avta v Bridge-ville. Sikovškova sta obiskala avojo 21 letno hčerko, ki isfti bol-na v bolnišnici. Prtfaani hčerki žalim skorajšnjega okrevanja, da bi ss kmalu vrnila »a svoj V Bostonu je spet cenzura na delu. 0'Netl-lova znamenita drama "Strange !nterludeM je prepovedana. Takoj po tej prepovedi ae je v oknu nekega knjlgotrica pojavil napia a sledečim besedilom tv "Vatno naznanilo. Vsaka oeeba, ki šivi v Bostonu in ki še ni etera 75 let, katera šoli kupiti kako knjigo, v kateri ae omenjajo noge. členki in boki. mora prinesti platneno tzjsvo avojsgs očete sli matere V Izjavi mora biti izrecno povedano, ds nI nevarnosti, ds bi ae dot k na oeeba pohujšsls Dslje mora vaaka taka oeeba dokaaati, da veruje v ploščstoat avste, ds nima nihče ns svetu prsvlce verovati dnigače luit Soelončaal. ds imajo angeli penit-nlce Is ds ae <*b*l |„ nlllU rmri^ u ščuke sil katere drugs ribe.'* Dokument» Pozneje aem odpotoval na Sy-gsn In Treveskin. Obiskal ssm društvsnegs tajnika, ki js ponovil naročnino, gospa pa ml je postregla z okusno večerjo; tudi ga. Mramor Je ponovila celoletno naročnino.. Od tu som ss podal na Brldgeville in ss ustavil pri Jerebovi drušini, kjsr sem stslni gost, ka^Urr se mudim v tej n*. selbini. Pokaral sem jhn par slovenskih pesmi ln koračnic, katerih so bili selo veseli. Pozabil ni-aem tudi na Slov. dom, kjer živi moj start prijete!j Pater Selišnik. Ko sam bil nekaj čass tsm, je prispete vsčja družba rojakov jz Sygana. Is pogovora ssm sasnsl, da mislijo ti rojski pridobiti Petra, da bi skupno kupili neki pre-mogorov in tako postali «voji go-spodsrji. Ako se bo ideja uresničila, ss Jim priporočam za o-skrbnika hlsvov, da bom lahko konjem kopita čistil. V Bridgevillu Imajo dvs slovenski dvorani. Prod nekaj leti je prišlo do veliksga razdors med rojaki tako, da so morali priti cslo gl. odborniki SNPJ rad delst. Dsnes je vss mimo in mod rojaki prevladuje mir in sloga. Ksdsr imsjo društvs prireditve, jih rojaki medsebojno iHjaečajo in hodijo drug k drugemu na zabav«. Med društvi SNPJ in SSPZ vlada ssdaj sporazum, jsznih obrazov ni več in glavni porotniki nimajo nikakih opravkov v tem kraju. Tako je tudi prav, bratja in sestra, ksr prapir ns prinese nikjer nič dobrega. Ka svidsnjs ns vinski trgatvi.—Anton Zldanšek, zastopnik Prosveto._ £ Smrt članice. Krayn, Pa. — IPoročstl hočem 0 pretresljivem dogodku, ki je zadel našega rajska Martlns Volčjaka, kateremu je umrla njsgovs zveeta soproga Frančiška. Frančiška Volčjsk je blls rojena 9. marca 1889 v Brusnicah na Dolsnjaksm. Umrls jo 12. aept. ob 7. zjutraj. Bolehala je atcer štiri leta, ali do zadnjih par dni je bila voaelo razpoložena. Par ur pred amrtjo je potožila svojemu soprogu, da jo peče v prsih; tako ml Jo pravil Martin sam. Bila je savsdna proletar-aka mati avojim otrokom, katere je Še prezgodaj sapustils. Zapušča tri hčera in štiri sinove v starosti od 12 do 22. let. Skrbna in ljubeča mati Jo morala sapu-stlti svojs dragu In se preseliti v večnost. ■ Pogreb se je vršil lfi. sept. po civilnih obredih. Igrsls Ji Jol Moaham godba aadnjs žalostne komade. Društvo Št. 174 ss Js udslsšllo pogreba s zastavo. So-dokrvali ao tudi člani št 274.H ■•Pokojna Jo bila članica društva št. 274, Dunlo, Pa., kjer je živela več let. Njeno šivljenje je akrajšal kapitalistični sistem, ki je pognal ie stotlsoče v preranl grob. Frančiška Volčjak Je bila za-vedna lena, kakršnih jt. malo Dušebrllnlka nI potrebovala v življenju in nI ga marala ob sad-nji uri. Zadnji nagovor ob odprtem grobu Je imel brat Louls Sterle od društva št 174. Dan je bU krasen, aolnco Je toplo <«revalo, ko smo Frančlško isročlll k zadnjemu počitku materi zemlji Ločitev od pokojnke Je bila težka. Ona je etoslla v življenju svojo dolžnost. MoJe globoko sožs-Ije Martinu ln družini, ti Frani čiška. ki te krijs smertšks sem 1 Jo, pa počivaj mirno. Naj ml bo dovoljeno, da na tsm meetu larečem aošalje Za vertnlkovl drsftlnl. Ime Jošete Za veri nika ne bo pocabljeno, ker ^HlOjala sajsš. Je obrodilo ki so tako kot po vseh krsjib, kjer ni delavske organizacije. Baroni premoga lahko delajo z nami sedaj kakor se jim poljubi. V nekem tukajšnjem rovu Imajo vodčke, v vsakega katerih gre štiri tofte premoga, a rudar dobi plačani lo ive toni. Za rudarje je premog postal zelo lahak, ako ga pa kupujejo, jo pa težak kot svinec. Tsko delsjo z nami, odkar smo bili izdani po Lswisu in njogovi msšinl, vendar se pa Še vedno dobe ljudje, ki verjamejo, da jo bil Lewis pravi voditelj. Moje mnenje je, da bi se bil lahko 4e vsak prepričal, da Lewis ni delal v korist rudarjev, pač pa v koriet operatorjev. Dobro bi bilo, ako bi rudarji pustili staro gardo in ao organizirali v novi uniji NlttJ, katero p<£* mojem mnenju vodijo pravt voditelji. Ako imamo prati kateremu dokaze, da no dela v korist rudarjev, ga lahko odstavimo, ker tako določuje uatava to organizacije. Pozivam rudarje, da pristopajo k novi uniji, ustanavljajo naj lokala, da bomo tako hitreje prišli do izboljšsnjs rszmer. Omenim nsj, da smo tukaj v nedeljo, 22. sspt. imsli sejo, ki je bila precej dobro obiakana. Bili so trije govorniki, ki so govorili v angleškem, poljskem in italijanskem jeziku in nam dali veliko dobrih nasvetov. V nedeljo, 29. sept., ae vrši piknik distriktne organizacije NMU ns prostoru Simon in M. Primrova v Meadow Landsu, na katsregs vabim rojake, da ae ga udeleže. Piknik bo prirejen v korist premogarjev, zato ga pose-tirno v velikem številu. Za dobro postrsžbo bo skrbel izvoljeni odbor. Ns svidenje 29. septembra !—Frank FerHch. «a* ki ga je «1.4»er Kad —.lil HU 1648 je končsls trideeet-na vojna, ta najdaljša in najusodnejša vseh verskih vojn v novejši evropski zgodovini. Ta vojr na (1618—1648) je spravila vso srednjo Evropo na rob gmotnega in duhovnega propada. Zahtevala je tudi od Slovencev ogromne denarne in krvne žrtve ter jih je pahnila nAzaj v kulturno mrtvilo, iz katerega so jih bili ravnokar zdramili slovenski protestantski pisatelji. Dolgih M 1st (1618—1672) nobena slovenska knjiga ni zagledala belega dne. Kot zmagovalka je izšla iz te vojne abaolutna monarhija, ki je stria moč viaokegs plemstva. Kljub vaem nedostatkom absolutizma ai je po njegovi zmagi nad plemstvom ljudstvo oddahnilo, ker je bUo laže prenašati pritisk enega samega vladarja kakor samovoljo mnogih nebrzdanih in nasilnih plemenitašev. Evropski narodi se od 1. 1648 niso več borili in morili sa verske dogme saj so jim strahote dolgotrajne vojne temeljito pokvarile vesolji do krvavega odločanja verskih sporov. Samo na Angleškem je izbruhnila državljanska vojna, v kateri so branilci starih ustavnih pravic in protestantske vere od bili poskus, napraviti tudi iz Anglije absolutistično državo in vrniti angleški narod v okrilje rimskega katolicizma. Razvitje zastave. Clevsisnd, O. -1- Parkrat je bilo že priobčono v Prosveti, da se vrši razvitje zastave sngleško poslujočega društva "Lopalkes" št. 690 SNPJ v ColllnwoodtL O., v nedeljo 29. sept. Zdi se nit potrebno, ds še enkrat sp9ročim društvom, ki so sa priglasite in onim, ki ss mislijo še priglasiti korporstlvno, ds se pričns zbiranje vseh društev v svrho aranži-ranja povorke v nedeljo dno 29 septembra ob 1. popoldne pred Slovenskim domom na Holmes svs. Bratski posdrav! Joa. A. Nadrah, tajnik. * Avtobus ubH člana. Nokomls, m. — John Gsber je amrtno ponesrečil 16. t. m. v Altonu, 111. PovosM ga je avtobus. Dslsl je v Rueggu, Mo. Pokojnik je bil člsn društva št. 209 SNPJ v Nokomisu, ki gs Je pokopalo 20. septembra John Gaber je bil rojen 18. decembra 1876 ns) Brezovici prt Ljubljeni. V jednoto js stopil 6. novembra 1908. Bil je samec. Poročevalec« 400 saatevkfOo v ladjedelnicah. Now Orisano. — V ladjedelnicah Jahnke Drydocks kompa-"nije je saatavkalo 400 delavoev. Sporna točka jo uatanovltev novega nočnega delovnlka, ki traja od poldveh do osme ure aju-trsj. Poslov sin i zastopnik unijo E. H. Mills Je Izjavil, da je družbe ustanovila nov šift z namenom, da prepreči česurno delo— ksr ss človsku vidi korak v prs vo smsr ns glede na stališče stavkarjev. Predsednik drušbe je pomošnl mornsrlškl tajnik Lee Jahnke. Ponarejale! denarja prijeti v Chicago. — Zvezna ve le porota Je v torek obtošlls Ely Uselaca ln njegovo ženo Mary ls blit*je-gs Lamonta ponarejanja denar Ja. Uzelac je bil srotlran. ko Je hotel zmonjatl dvajeetdolarsko novčanico. Ko ao preiskali njegovo hišo, ao našli 1500 enakih novčank, ki eo vss ponarejeno. hijo. Taki "pros veti Jen i" vladarji ao bili na pr. ruski car Peter Veliki in carica Katarina II., nemška cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. ter pruski kralj Friderik U. Njih načelo je bilo: vse za narod, a nič a sodelovanjem naroda. Za XVIÏI. stoletje so bile značilne tudi mnoge tajne družbe, izmed katerih je najvažnejše pro-stozidarstvo. Ta organizacija izvira iz Anglije. Sprejela jo pro-ivetljene ideje, a je ohranila mnogo obredov iz arednjevešklb ddarskih cehov, kar ji daje neto tajinstvenoat. Kaj hitro se je razširilo prostozidarstvo po drugih deželah in je prišlo tudi k nam. L. 1717 se je ustanovila orva Velika loža v Londonu in ie leta 1788 je papež prepovedal * voj i m vernikom vstop v to družbo, ker se proetozidarstvo ni go-i ta vilo na cerkveno, ampak na «isto človeško stališče. Kljub tej prepovedi pa je pripadalo k prostozidarjem skoz vse XVTIT. sto-etje poleg Isjikov mnogo katoliških duhovnikov, tako tudi Va lentin Vodnik. e In kakšne so bile te prosvet-ijene ideje, kaj so hoteli njih a-postoli 7 Na to vprašanje je pri pros veti j eni dobi laže odgovori U kakor pri msrsikaterem drugem duhovnem gibanju, ker je bilo to gibanje jako enotno, dasi seveda ta enotnost ni šla v vse podrobnosti. Prosvetljenci ao ikušall preobraziti in prosvetiti (odtod ime!) vse človeško živ-jenje s sredstvi in po načolik, ki »o jih izvajali iz nove filozofije L. 1688 se je končala ta borba n ved, zlasti prirodoelovja. Te in že prihodnje leto je isdai an gleškl filozof John Locke svoje prvo pismo o toleranci (versk* strpnosti). Zato lahko smatramo leto 1689 za začetek p ro« ve ti jene dobe, v kolikor ae zgodovinske dobe oploh morajo določati i letnicami. Locke je nato s svojimi nadaljnimi spisi ustvsril filo-zofijo izkustva. Velika odkritja njegovega prijatelja Newtona ao dala modernemu prirodoalovju trdno podlago. Angleški deisti so — sledeč Lockeu — učili "narav-no" vero. Proevstljene ideje so prsv hitro nsšls pot v Francijo, da, Francozi, ki ao bili v tej dobi vodilni narod v evropaki politiki, so kmalu prevzeli vodstvo tudi v duhovnem življenju. Ker pa je bila Francija tedaj na zunaj šs sijaj na in mogočna, na znotraj pa že bolna država, ao dobile tam pro-b veti j ene ideje močno politično barvo in pri mnogih naravnoet revolucionarno borbenoet. Iz borni francoski pisatelji, zlasti Montesquieu in Voltaire so zastopali nove nauke s tolikim u-epehom, da so se z njihovimi spisi razširili po vsej Evropi. Dide rot in ostali francoski enciklo-pedisti so nsprsvili s svojo enciklopedijo (velikim slovsrjem) znanost tedanje dobe splošno dostopno, seveda iz svojega vidika Vpliv francoskih prosvetljenlh pisateljev, od ksterih smo imenovali samo najvsinejše, na kul turni svet je bil ogrom«n. Medtem ko so ostali spisi angleških prosvetljencev omejeni na oš j i krog znsnstvenlkov, so so te ide je v duhoviti in sijsjnl, a kljub temu lahko umljlvl, dasi mnogokrat površni obliki, kstero so jim dali francoski pisatelji XVIII stoletja, rasširile po vsem kul- vede so namreč kijub nemirnim (n nestrpnim časom v XVI. in XVII. stoletju na tihem krasno napredovale in posebno prirodne vede so hitele od' uspeha do uspe-ha. Sedaj je šlo za to, da se te pridobitve tudi praktično uporabijo. Prosvetljenci torej niso to-'iko tvorci novih idej, te so nastale večinoma že v obeh prejšnjih stoletjih, kakor njih širile !n izvajalci. Ni kulturne panoje, katere bi proavetljene ideje ne «bile preobrazile. Vse je moralo pred neizprosni stol avtonomnega razuma! Začnimo pri veri! Proevetljen-;i so učili versko strpnost in enakopravnost vseh veroizpovedi. BiH so tudi glasniki avobode ve-jti in mišijenja/Svobodomiselno Tibanje ima torej svoj izvor tej dobi, dasi so učili to idejo že nekateri filozofi XVII. stoletja. A. prosvetljenci so Šli še dalje Odklanjali so vse, v čemer se ve-roizpovedanja med seboj razloču jejo, češ, da so te razlike zmote ali celo iznajdbe premetenih svečenikov. Iskali so ono jedro, ki je vsem veram skupno. Tako eo prišli do "naravne" ali "razumne" vere, ki ima po njihovem nauku samo tri dogme: 1. da je Bog; 2. da je človešks duša ne-umrjoča; 8. da čaka na onem svetu vsakega Človeka plačilo za vse, kar je storil v življenju do-bregs, in kazen za vse, ksr je storil zlega. To stališče zavzema velika večina prosvetljenlh pisa teljev, nekaj pa jih je bilo ateistov (brezbožnikov) in pantei itov (tem je vesoljstvo obenem Bog, ti torej tajijo, da bi bil Bog izven narave). Nekateri so bil celo mnenja, da je "stara" vera dobra in potrebna za vzdrževanje reda in nravnosti pri preprostem .—....v ------ ---- treu« in nravnuavi pri preproBuwn turnem svetu in med širokimi 'ljudstvu, zato nafbo "razumna" "Movjeteka ssmlja" še 'v A laski. Seattle. Waeh. — Rusko letalo "Sovjetska zemlja" ae še vedno n shaja v Dutch Harborju as otoku Uh slasti. Zadržujejo ga sneženi viharji, da ne more poleteti dalje proti jogo. sloji, saj je bila francoščina tedaj vodilni aVetovni jezik. ||k Anglije, še bolj pa iz Francijo ao prišle nove ideje tudi k Nemcem ln vsem ostslim nsro-dom Evrope. Vendar je bil vpliv proevetljenih idej v protestantskih deželah globlji in trajnejši kot v katoliških. Najgloblje pa so ao vkoreninlle nove idejo v Prusiji. Nemška prosvetljenoet Je smernejšs od francoske. Obravnavala je predvsem versks ln uravna vprašanja, političnih pa ae je preoaj izogibala, aaj je bilo tedaj nemško ozemlje razkosano na številne večje in manjše države. Vae je začelo filosoflrati. celo modne dsme. Vodilni filozof nemške prosveti j enosil je bi! Christian Wolff. Wolff je vplival predvsem na znanstvene kroge. nemško plemstvo je čitalo francoske knjige, med meščan-atvom pa je najbolj zanesla nove nauke tako zvana popularna (po. ljudna) filozofija, katere vodja Friodrich Nlcolai je stal v drugi polovici XVUI. stoletja an čelu nemškega prosvetjenostnegs gl-banja. Vašen je tudi Leasing. Tudi mnogi vladarji In držav, niki ao postali pristaši novih I-dej, kolikor so se pač dale spraviti v sklad S absolutno monar- četrtek, 26. ^epíemiíea. Živi pokopani vera samo za izobražence. Pro-rvetljencem se torej vera ln morala skoraj popolnoma krijeta. Ravno tako velik je njih vpliv na pravo ln državno ureditev. Zavrgli ao vse predpravice poe-dinih stanov in so bili za popolno enakost pred sskonom. Po njihovih načelih so vsi ljudje po "naravnem" pravu enaki, zsto naj imajo vsi državljani enake pravice in dolžnosti. Kaj je te sa-hteva pomenila sa ono dobo, bomo šele popolnoma uvideli, če pomislimo. da so bili do tedaj stanovi, ki so imeli vso pravice, a nobenih dožnosti, slasti plemstvo. ns drugi strani pa stanovi, ki so imeli samo dolžnosti, a no-benih pravic, zlasti kmeftjs. Na> čela "naravnega" prsvs so dala tudi temelj ss osvoboditev "bres-zgodovinskih" narodov, med temi tudi 81ovencev. V znamenju humanltete (človečanstva) so možje prosvetljenlh idej odstranili Iz sodnega postopanja natezalnico in druge priprave za mučenje obdolžencev in ae tudi alcer zavzemali za milejše kasni. V tem času ao ae začeli tudi množiti dobrodelni zavodi: bolnice, hiralnice, blaznlee Itd. Praevet-Ijend eo nadalje naatopall proti (Dalje aa S. stresi.) Pravi vzrok, ds večina szijakih narodi približno 700 milijonov ljudi, mrliče seti namestu da jih pokopava v zemljo, kakor d! mo mi, niso samo higijenski in estetski ozi marveč tudi okultni nazori o nadaljnem t ljenju človeške duše. Predvsem pa hode običaj obvarovati človeka ene največjih a hot, ki ga lahko zadene: da ga živega ¿ak< ljejo v grob. Taki slučaji niso preveč redi dr. med. Franc Hartmann je naštel v 8V, knjigi "Živi pokopani" več kot 100 prime, ljudi, ki ao bili le navidezno mrtvi položeni rakev, a ao jih razna naključja v zadnjem t nutku rešila. Iz te knjige navajamo nei značilnih primerov: Neki Philipps iz New Yorka poroj "Kdorkoli je čital žslostno prigodo Molde Fi cherjeve iz Brooklina, ga je ganila do * Mnogo lot je preležala v postelji in živela ključno od tekočih jedi. Njen mož je bil ks tan na nekem pomorskem parniku. Medt ko so je bil mudil na dolgem potovanju, je na nagloma umrla. Ko se je vrnil, ga je i neki notranji glas, da pogleda truplo 8v( žene. Dal ga je izkopati in je na svojo gn posnel po legi trupla in po drugih očividi znakih, da so ženo živo pokopali. To spoznu mu je zamračilo pamet in so ga morali p peljati v blaznico, kjer je ostal do smrti." '"Pred kakimi 30. leti je umrla v Solnof du žena uglednega trgovca Zellerja. Tretji dno so jo položili v rodbinsko grobnico. ] greb je bil zelo slovesen. S pokoj nieo so kopali tudi dragoceni prstan, ki ga je v živi nju rada nosila. To je izvedel sluga poko liškega upravnjka in je sklenil, da po pogn mrliča opleni. Okoli polnoči je prišel s potr nimi pripravami na lice mesta, da bi od grobnico. Ko j|S otvoril pokrov krste, je n zrak prebudil ženo iz nezavestnega stanji je mahoma planila pokonci. Tat je pobe] žena pa je vstal iz groba in se v mrtvaški obi vrnila domov ter pozvonila v hiši. Kako \ senečeni so bili njeni domaČi, si lahko mi mo." "Po kratki bolezni je umrla hčerka g. H kerja, bogatega trgovca v Kronstadtu; po j teku predpisanega roka ao jo bili položili v sto in prenesli v rodbinsko grobnico v ond< cerkvi. Naslednjo noč sta udrla v grobi dva vlomilca, da bi bogatega mrtveca opleti Ko sta se zanian trudila, da bi ji snela dri cene prstane, skleneta, da ji odsekato roko. prvem udarcu pa se je dekle prebudilo iz | boke nezavesti. Vlomilca sta pobegnila, dekle je krenilo skozi odprto grobnico in i kvena vrata gpmov.." L. 1918. je prinesel neki monakovski naslednjo vest: "Regensburg, 27. januarja.' Dane» so kopali 70 letnega bivšega tovarniškega deli Maksa Weinh&ndlerja, ki je bil 40 let zap« v Bartlovi tovarni amole. To je Že drugič, se je z mrtviškim vozom peljsl na pokopali! kot 191etnega mladeniča bi ga bili kmalu pc pali, ker je bil navidezno mrtev: v zadnjem pu, ko so se že pripravljali, da spuste krst grob, so na srečo opazili, da je Weinhandlei živ." (Dalje prihodnjič.) Delavski Usti in knjige "Svoboda", mesečnik za proletarsko 1 turo. Septemberska številka ima sledečo i bino: Edward Simmel: Kako si je človek ud ril boga. — Dr. August Forel: Človek in mi lja. — Angelo Cerkvenik: Nekulturno ljudi (satirična črtica). — Culkovski: Dravski lina (pesem). — Ernst Untermann: JackL don, kakor sem ga jaz poznal. — Klub pr tarskih književnikov "Svobode". - » nemška lirika. — Pregled: Knjige in knjfl ce; Pevska zveza; Dramatična podzveza;T vadba in sport; Po svetu; Dopisi podruii Tujke. "Svoboda" stane za Ameriko $1 na 1 — Naroča se prl Proletarcu, 3639 W. 26U» Chicago, 111. e "Socialna misao", mesečnik, ki izhaji Zagrebu, ima v septemberski številki zan« članek Uptona Sinclaira o Panevropi in dri zanimive razprave. Za Ameriko stane IZ leto. Naslov: Socialna Misso, Zagreb, r radovlčeva ul. 42 III. kat (dvorište), * slavia. \ e Vitomir Korsč: Povjsst radnlčkog p* o Hrvatekoj i Slavoniji. Knjigs prva. 1* Rsdnička Komora sa Hrvstsku i Slavu« Zagreb 1929. Mehko vezana knjiga obsega blizu _ strani in vsebuje isčrpno sgodovino deli« ga gibanja na Hrvaškem od ssčetks v fera dobi do lete 1922. Delo je okrašeno i slikami. Zelo priporočljivo. Cens 36 dis. e Dr. Božidar Adžija: Od Platens do Razvoj socijoioške Ideje. Zagreb 192» knjigs "8ocialne misir. Prve knjigs tii* v hrvaški literaturi. Stane 20 din. In nar se pri "Socialni misli" (naslov sgorsj). « ^^ . ——- ■■ i___■■r Slava, čsst in bogastvo, pravijo, »o vs pens. Ps poglej okrog sebe In videl ae vee peha zs to minljivo peno, ss k»1^ mnogi pripravljeni trtvovstl vse. turfi P* nje in celo življenje njihovih bližnjih' rvosveti Vesti iz Jugoslavije ksTE kaj MI v ljubua- jga potrebno položiti tramvaju NI ugaja .. •?* dvojni tir, deloma pa bi zadosto- val en aam tir. Tako bi ae omre-(livtrno.) Ižje cestne železnice razširilo za Ljubljana, 9. sept. 1929. L* 5 km, torej bi se podvojilo. O-Ko sva poleti hodila s Slovon- menjena predmestja takih zvez cem iz Chicaga — ki je prišel neobhodno potrebujejo. • ,„, dolgih letih obiskat domovi- Tako bo Ljubljana še bolj pre-no — po ljubljanskem Gradu, j prežena a prometom. Ostalo oko-lM) Tivoliju in po cestah in uki- j jjcq veiej0 z megtom avtobusne je prijatelju padVo v oči linijef ki M af pri ljudeh silno uredvsem tako lahkotno prekora- udomačile in se jih poslužujejo ¿enje največjih ljubljanskih ce- ,judj€ 2 «upanjem, atnih križišč: preko Marijine^ ^ bo dotični roJjllc ix chicati trga, preko Miklošičeve cesta, L^j čez nekaj let spet v Ljub- Hg' nsjJ r je dopoldne zteati promet m bo malo manj na ,'jačji, sva stopala brez vsajce ^^ ^ ^^^ hru. r,evarnosti, lahkotno kot ae ^ in trušča. Ljubljana raste, z lahko hodi po "dolgi vasi njeno rastjo raste promet in ljani. Od desne m.leve avtomo-L^ [n ^^ Zategadelj tudi trije, trobijo m U se ^ Ljubljmnčani Vse rajši in avtu in avto, če treba, te- yge ^ begajo v nedeljah iz me- ... . . lata na deželo, da začutijo pod To je padlo ameriškemu P®^ nogami trato meato aaialta. ku v oči. Gotovo se je spominjal dikega. hitre»» prometa po»- !* Amerik. prih££ likat na--„.Hiikih mestih, kjer se morai Sega kralja. ;:, ,tdvlXie fcriei prenesti Bled, 10. IX. 1929. varno svoje življenje preko kri- ^i konjske tekme na Bledu, da iišč, ulic, trgov. Saj mi nimamo Ue je ne bi udeležil kralj niti pojma o tem in vemo le iz N^mo dobro začeli, i- Vsak» filmov, iz poročil, iz romanov, da leto ge ^ na Bledu kmečki je v Ameriki v mostih mnogo praznlk> kl je vedno ^^jen s tempa, tempa in da ae v količkaj konjsko tekmo. Te se kralj ude-večjih mestih dogodi vsak dan leži če je lc na Bledu. Tako tudi po par prometnih nesreč. letos prejšnji mesec. Ob zapad- "Veste, kaj mi v Ljubljani po- nem blejskega jezera je sebno ugaja? Da ni toliko in1 ta- prostor za konjske tekme. Tam-ko hitrega prometa kot je v Chi- kaj ge vgako ieto zberejo jezde-cagu na primer. Povsem varno \{ g svojimi konji teP tekmujejo, stopaš po teh ulicah, avtomotoi- kdo ^ hitrejši. Sicer pa — vsa-list ti trobi na uho, in če ti ne kft ^^ je radi hitr08ti. stopiš hitro, zmanjša avto svty In nekdo je bU pri teh pri. tempo. Včeraj sem se prav «- jo v Newyorku ter gre po vssh tje v mesto in velikih kakor tudi po bozniških .ilapci z dežele drvajin druge kinomatografih. Letos torej je ti-stvan na svojih vozovih. Tedaj \ } ^ film kralja in konje ^ e P.rom€t f verujte tekmi. Baje je ta posnetek že v rijmem trgu precej ameriški, | Ameriki in nara ^ kmalu dana 20.000. Včeraj je bil velesejem zaključen. V vseh dneh ga je o-biskajp do 100.000 ljudi — vsekakor uspeh. — Posebno zanimiva je bila zadružna razstava, ki se jo je ogledala velika večina o» biakakev velesejma. Sin umoril očeta, ki je pil in spravil grunt na rob. — V okoli-Ptuja ae ja zgodilo. Anton lorvat, kmet v Zgornji Priatavi ,0 rad pil. Po oele dneve je bil včaai pijan. Tudi v torek 3. sept. zvečer ae je po celodnevnem pi* ančevanju vrnil pijan na dom n legel spat na skedenj. Ko ga e zjutraj žena klicala ga ni bilo na spregled. Pogledali so na skedenj: na ležišču je ležal le klobuk in mlaka krvi. Iskali so po- vsod očeta, in so kaj kmalu našli njegovo krvavo truplo v koruzi. I je 'prižgala mo elek Imel je razbito črepmjo. Najprej trično namizn0 g veti j ko. Tudi so Aretirali soseda, ki je tisti dan I nava(jnj .vetilni plin ni nič K-nj 'kf,Je iS?0?0. ^ n "»"j nevaren od elektrike. Plin-a bi ga bil on ubil V soboto naprave so neprestano vir 7. t. m. pa se je preiskava obr-| * f , Z la so ljudje tu lmkaj, zakaj tudi tam bi se lal promet urediti, če bi le hoteli. Kes, ta prijaznost teh ljudi, ti se kaže celo v obzirnem cest- Moderns nevednost. "Se nikoli ni bilo tolike učenosti na svetu kakor danes," začenja Arthur Mee svoj članek v nekem londonskem obzorniku, "a še nikoli niso bile nevarnosti neznanja tako velike kakor danes. Obdaja naa vse polno aparatov in izumov, Čijih posebnosti ne poznamo in to nas ogra-Ža. T*ko se dogajajo nesreče zaradi brezskrbnega ravnanja z brezžičnimi aparati. O nevarnostih elektrike, S katero prihajamo v dotiko vaak Čas, pa je ls malo ljudi dobro poučenih. Vsak dan se dogajajo smrtni slučaji s električnimi kurilnimi napravami v kopalnicah, slabo nameščena ali pokvarjena električna stikala so usmrtila Še mnogo ljudi in pred nekoliko dneji je dobil neki londonski natukijr težke o- Erlrh Griaer: Nim Ii v«j»t* H nila v povsem drugo smer. Horvat ni živel v slogi s svojo dru-ino. Najstarejši Sin, star 18 let, ni posebno bister, a očeta ni mogel trpeti. Bržkone radi tega, bencinom ravna večina ljudi skrajno lahkomiselno in nič drugače ni z neštevilnimi medicinskimi preparati, ki jih ljudje ler je^oče s svojim *pi"jančivi-1 uporabljajo, ne da bi poznali njem upropaščal gospodarstvo. M^ w«tave in učinke. Sum je padel nanj, in ko so sina Injekcija sa zločince. London Martina aretirali, je kmalu pri- sko policijako ravnateljstvo Je znal, da ga je ubil on. S sekiro ¿adnje dni prizorišče Jako zani mu je preklal glavo. Jfna so za-1 mivih zdravniških poskusov, prli. Vino in grunt — to ne gre j skupaj. In biti je moralo precej nudo, da je 18-letnl sin zgrabil po sčkiri in udaril po očetu. kateri se vrše v, navzočnosti pr vovrstnih modrcev in pravnikov. Eksperimenti naj pokažo-jo, da ae da z gotovimi injekci- razmerno z velikostjo Ljubi ja- dg ledamo biolko_ e seveda! In sem gledal skorol^ llo uro, pa je šlo vae v čudovi- p ' t ^ t je 4e da_ redu. Dnig drugemuf Ljfffa da bo ta r0k° ~ ~~ SSSL^ Ita šel res po vsem svetu po ki- •emu w izogt>ajo, ^ nematografih, potem nam ed seboj. In tega pri nss lU. yendar dov(>lj ja||no da gpad4mo rve kot bi šlo za sUvo, b^ med kulturne narode. Radi konj irno.-Jaz bi skih dirk samo. Drugo je le priti. Zakon o osnovnih šolah. Ljubljana, 7. sept. 1929 Nekaj podrobnosti iz novega em prometu, mi ugaja najbolj."Ioanovno-šolskega zakona: Osno-Tako je govoril ta chicaški vne šole so državne uatanove, k Slovenec. Vem, da je poleg izgo- imajo nalogo, da skrbe za pouk orjenega vplivalo ugodno nanjj jn prosveto v duhu državnega in predvsem tudi dejstvo, da je pri narodnega edinstva, verske strpaš vse bolj majhno, bolj pre- Lpgti ter vzgoje za koristne čla rosto, bolj urejeno, ne divje in ne ¿rfavne in narodne zajedn rozobzimo. Zdelo, se je, da se ce. y8ak otrok mora posečat e Amerikanec kar malo odpočil 08n0Vn0 ^o. Državna oblaat tem našem miru. ma pravico, da odvzame otroka A Ljubljana že dolgo ni več rodlteljem ali varuhom, ki b ^ vas kakor poje T ^ zanemarjali vzgojo svoje deco esem e sicer osUia »Rublja- ¡^brezplačen, a je Ala v razvoju dalje. Stopi- \ "r J . ... e po Miklošičevi ulici, na kateri Osnovne šole se usUnavljajo * tudi Zadružna Banka, Del*v- v vseh krajih, kjer je v okolišu ka zbornica, Okrožni urad za U kilometrov najmanj 30 šolo lavarovanje delavcev, sodišče in obveznih otrok. Osnovne šola | ftniAnica, nova palača Pokoj- ma 4 razrede, višja osnovna šo-inskcKa zavoda i. t. d. — pa bo- la 4 (od 5. do 8.) razrede. Z o-to «poznali da je krivično, ime- snovne šole lahko prestopi uče-ovati Ljubljano dolgo vaa. nec na srednjo ali drugo višjo I Tudi promet sam se je v zad- šolo. Občine, ki spadajo v šolski Jih letih silno ojačil. Ljudje, kl okoliš, tvorijo šolsko občino, ki <>»!* v Ljubljano, p« jih čaka je dolžna preskrbeti stsvblšče ali red kolodvorom tisti atarodav- stavbo za šolo, stanovanja učite-' majhni tramvaj, se kar na- 1 jem itd, Občine se s tem obre-nirhnejo. Kar nikakor ae ne mo- menjuje znova za precejšnje mo odvaditi svoje skromnosti, vsote. IA ta tramvajska progaje f*]o\PoUr v tovarni Remec na Dupli-trstka in — redka. Omrežje ( j , Kamniku. No znata komaj 6 km. Vežejo 8 aept. 1929. ■ le (»lavni kolodvor z bolnico tv 7 ^ . dolenjskim kolodvorom, dočim t. nt. jj pr<(imestja Vič, Šiška, ki so no goreti v skladišču losatovar- v povojnem času silno razširi- J» Bf"« » I »'rez vnsike zveze s cestno te- ^ de»k so Snico • H. Kako Je ogenj nastal, ni zna -Včeraj se je zbralo na velikemK ^o so P*n*tvu 45 zastopnikov raznih % ""J* ^raclj, oblasti, in uradov. vrgel tja cigaretoj^- • javljajo o vprašanju raz- M» P® tudi da ao zaig^ otroci, hve cestne ieleznicTv načrtu Wi «« f |predvaem zvesa z Vlčem in PodUknjen gotwo ni bUjMrbi ^ • ftlško. Za enkrat je me- 252. o r«*ilo to vprašanje z uvedbo še zažgal storilec na drugem kon r-tnih svtobuaov, a zdaj se ba-K«. kjer je za P^* mislijo, nadomestiti te z g* Kw»co c^tno. Za zvezo z VI- *** ^ krof 20 000 Wn' KriU f1" bi as I>rogs odtrgala pred I J* * zavarovalnino. ■ |»vno poAto, akozi ftelenbtirgo- IJeWjawdil jsi^idii r" ertu nad savsko strugo med Za- zločincev, ki ¿voja dejanja za gorjem in vasjo Sava so nenad- molčujejo ali pa izjave zavijajo, no pogrešili pred tednom trgovca injekcije so mešanica morfija Rudolfa Baša. 4. t. m. je odšel hn akdpolatnina. Ta strup po-potrt nenadoma od doma in de- vzroča, da pride zločinec v sta jal svoji hčerki, da gre v bolni- nje tako zvanega bdečega sna. co in — da naj moli zanj. Hčer- Volja mu taHo oslabi, da živci ki se je to seveda čudno zdelo, a popolnoma odpovedo pokorščl na nesrečo ao sklepali šele potem, 1 no Baje jii takšen človek več ko so ob Savi našli 3aševe sle- Lmožen Ujiti dejanja ali pa la-dove, da-se je vrgel v Savo Zdaj t, tedanji poskusi kažejo w n^U napUvljeno truplo n|i dobre mu,tate. • Sredstvo bo drugi strani Save blizu lftenk. aproblrftno Ukoj, čim bodo eks-kjer ga je voda ^ožHa na ks- L^rlmenti dovršeni in bo o njih ^miein skalnati,^e je ^lorsl PodHno ^rokovno mnenje, spustiti nekdo po vrvi navzdol. Za roke obeAi^a, V Elchber navezal na vrv truplo, ki so ga gu na SUjerskcm je minuli te-potem potegnili kvUku. Pravijo, den neki posestnik obesil svojo da si je Baš vzel življenje v du- ženo za roke. Zvezal ji je roke ževni zmedenosti. Zapušča ženo na hrbtu z debelo vrvjo, potem in 4 otroke. pa vrv privezal na kol. Reva je Dve smrtni nesreči sta se pri- visela v tem položaju več ur petili v soboto 7. t. m. v celjski Solnce je pripekalo nanjo z vso okolici. Oba so pripeljali v boln(- močjo. Vaščani Eichberga so co, a sta svojim poškodbam kma- ženo sicer videli v nečloveški pota nato podlegla. Prvega so pri- Ui, a so se ji bali priti blizu, ker peljali v bolnico 15-letnega de- je njen mož naokoli znan'kot lavca iz tovarne Karla Cernaka maščevalen človek ln kot suro-iz Brnice v občini PetrovČe. Raz- vinA brez primere. Bele dva bito je imel lobanjo. igra-1 ¿agarja, ki sta slučajno prišla njem ga Je baje neki tovariš za- on>Mû*Ya raWTilA tilne unioniste v Gaatonijl. ' I mPI BMMIWWIWBW BOŽIČ V STARI DOMOVINI vi prsSivits bottles prstnlko v njlhovms krog» drullte m vsljsas vo^ljs oslm v ste-Vsm IjsM te «Irogi, kakor t$ EMU izlb1u v jugoslavijo izmko ai.RMčiN icvaamiN rAgnicov ) V SREDO 27. NOVEMBRA VMS a JOHN KAMPOTIČA» Nsli teksSsfd ■eron.llovoM Vsm bodo otejtell vss potno USkoio. tor «SiasU ss VsSo udobsoot Is ss pou «d How York, do Vsàofs ril)s. a^orvlrsito si Uko J prooin» pri «vojom lokolnom Matopniiiu, sH ps prl CUNARD LINE 34#N. MkWga» A^.cbka«% ai oui (il i/i.r \ i« < ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA. j f. M. DsstetersUJs ZLOČIN IN KAZEN Jok uboge, »ulične in osirotele Katarine Ivanovne Je očividno silno vplival n« gledalce. Tako žaloeten in boleaten j« bil U njen od bolečine »pečeni, Jetični in auhi obraz, njene raziskane a auho krvjo pokrite uatnice, njen hri-pevo kričeči glae, njeri glasni jok, jxxioben o-tročjemu plnkenju, d« ae je nearečnicn očividno zasmiiiln vsem. Lužinu vanj ae je Ukoj "milo storilo": "Gospa! Go«pa!" Je vzkliknil a tolažilnim glasom, vaa ae to dejatvo ne tiče. Nlkdo va« ne bo dolžil sokrivde in to tem manj, ker »ami ni-ste »lutili ničeaar in »te razkrili tatvino • tem, da »te ji obrnili žep. Vsega obžalovanja je vredno, ako je takorekoč revščina zapeljala Zofijo Semenovno; toda, gospodična, zakaj niste hoteli priznati? Ali »te »e »ramovali T Prvi korak, kaj? Prišli ate morda ob zaveat? Stvar ie umevna, zelo umevna ... In vendar, zakaj pa oa je bilo treba privaditi takih laatnoeti? Gospoda!" se je obrnil k v»em navzočim, "go-tpodal Iz eožalja in »očutja Ukorekoč aem pripravljen odpuatltl tudi še zdaj, vzllc osebnim žalitvam. ki so me zadele. Toda, gospodična/' se je obrnil k Sonji, "naj vam bo današnja sramota nauk, za bodočnost; aicer pa naj oetsns atvar med nsmi ln naj bo s tem pri kraju! Dovolj je!" Peter Petrovič »e Je postrsni ozrl ns Raz-kolnikova. Njune oči »o ss srečsJe; »delo se ie da ga hoče pogled Razkolnikova vpepellti. Medtem pa Katarina Ivanovna nI ničeaar več niti videla niti allšala; objemala je Sonjo ln jo poljubljala kakor brezumna; Tudi otroci ao ae i vaeh atran! oklepali Sonjo a avojimi ročice-mi, Poljics ps, daai nI popolnoma razumete, kaj se godi, ss je vaa topila v solzah, drhtela od ihtenja in skrivala svoj lepi, od joka zatekli obrasek na Sonjini rami. "Kako nizko Je to" se Je zaslišal nenadoma močan glas med vrati. Peter Petrovič se je nsglo ozrl. "Kakšna nizkota!" js ponovil Ubezjatni-kov, gledaje mu naravnoat v oči. Petra Petroviča je nekaj pretreslo; to ao zapazili vsi in so se kasnsje epominjsll. Le-bezjainikov je atopil v sobo. "In vi ste se drznili klicati mene. za pri-č»r je dejal ln ss približal Pstru Petroviču. "Kaj pomeni to, Andrej Semenovič? Kaj govorita?" Je zajedjal Lužin. •To pomeni d* sts — obrekovalec, da, ta-ko Jer js ardlto odgovoril Lsbezjatnikov in ga strogo pogiedsl s svojimi kratkovidnimi očmi Bil js silno rasksčen. Razkolnlkov se je s svojimi očmi ksr zaaejal v njegove, kakor bi hotel ujstj ln pretehtati vaako beaedo. Vnovič je savladala tišina; Pater Petrovič Js bil skoro popolnoma poparjen, posebno v prvem trenutku. "Ako mi hočete . . Je iipregovoril Jec-Ijsje — "toda kaj Js s vsmi? All ate pa-motni T' "PS. Jw pameten, toda vi ste — lo-po v! Ah, kako nizko je to! Vae aem poslušal ln čakal nalašč, zato da bi mi poetalo Jaano, . kajti priznam, da as mi stvsr niti zdaj Ae ne vidi prav logična ... Cemu sto storili vss to tega ns rasumem!" "Kaj pa aem storil? Nehajte govoriti v svojih neumnih zagonetkah! Ali ste morebiti pijani r "Pijanec ste morda vi, podla duša, ne pa jasi Jss sploh nlkdsr ne pijem Iganja, ker Je to proti mojemu prepričanju. Miallte al, on aam Je dal laatnoročno Zofiji Semenovnt ta stotak! Videl aem, jas sem priča, priaešem lahko, sko js trebs! On Je kriv, on!" Je po-navijal Lsbesjstnikov ln se obračsl k vaemu In k vaakomur. "Ali norita, sli ksj, vi mlečnozobec?" je za-vreščal Lušln. "Ona «ama je ravnokar tu pred vami, javno — vpričo vseh potrdila, da ni pro-jela od mene ničesar rasen deeetih rubljev Kako naj bi JI bil potemtakem dal?" "Saj sem videl! Videl sem!" je trdovratno kričal Lsbezjatnikov. "In daairavno je to pro ti mojemu prepričanju, vendar sem pripravljen vsak trenutek polotiti pred sodnijo kakršno- „ f koli priaego, da sem videl, kako ate JI skrivaj podtaknili stotak! Samo jaz tieumnež aem si mislil, da delate to iz dobrotnosti! Ko ste ae med vrati poalavljall od nje in ae je ravnoar obrnila, ate ji z desnica atiakali roko, z levico pa ste ji skrivaj porinili bankovec v žep. Videl sem, videl!" , Luiin je prebledel. "Kaj se lažete!" je kriknil predrzno. "In kako ste mogli razločiti bankovec, ako ate stali pri oknu? Varale so vas vaše poluslepe oči. Blede se vam!" "Ne, niso me varale! Četudi sem stal daleč proč, vendar sem videl čieto vae; in daai imate prav, da je od okna raa težavno razločiti bankovec, aem vendar z gotovostjo vedel, da Je ato-tak, kajti v tistem trenutku, ko ste izročali Zofiji Semenovni dssetak, sem videl z lastnimi očmi, kakv ste vzeli z mize bsnkovec zs sto rubljev; to sem dobro videl, ker »em »tal takrat blizu va» in ker »em si tskoi nekaj mislil; tudi kasneje nisem pozabil, da imate bankovec v roki. Zlotili »te ga loga ve» čas stiskali v pesti. Potem sem sopet pozabil nanj, teda ko ste vstali, ste gs preložili Iz desnice v levico, pri čemer bil vsm bil skoro psdel ns tU; takrat sem se zopet spomnil, kajti vnovič me je obšla prejšnja misel, namreč, da ji hočete brškone storiti dobroto, ki naj bi ostala meni prikrita. Lahko si mislita, da sem vas nato pozorno opazoval — In res sem videl, kako sts ji ga vtakiiili v žep. Videl sem, videl; z mirnim srcem priaežem" Ubezjatnlkovu Je malodane pohajala sapa. Z vssh strani so ss sačeli razlegati vzkliki, izvečhie začudeni; vmes ps so se slišali grožnje in pretnje. Vse se ja rinilo okrog Petra Petroviča; KaUrina pa je planila k Lebezjatni-kovu. "Andrej Semenovič, motila »em »e o vas! Branite jo; vsaj vi ss potegnite zsnjo! Sam Bog vas je poslal siroti! Gospod Andrej Semenovič moj dragi!" In Katarina Ivgnovna. ki ie ni več vedela, kaj počne, je padla pred njim na kolena. "Neumnost!" je besno zsrjul razkačeni Lužin. "Neumnost klatite, gospod . . . Pozabil »em, »pomnil sem, spomnil »em se, pozabil sem — ksj je to? Torej sem ji gs nalašč podtaknil! Ceipu? S kakšnim namenom? Kaj je »kupnega med menoj in med to .. ." "Cemu? Tega sam ne razumem, a gotovo je, ds pripovsdujem čisto resnico! Tako malo ss motim, vi podli in sločinski človek, da se še dobro spominjam, kako mi je prišlo toss-devno vprašanje na um ie v tistsm hipu, ko ssm vss zahvaljsvsl in vam stiskal roko. Zakaj ste JI vtaknili denar ravno skrivoma v iep? Cemu ravno skrivoma? Pa ns menda zarsdi-tega, ker ste vsdell, ds ssm jas nasprotnega prepričanja ln obsojsm dobrodelnost napram posameznikom, ki ne more ničessr temeljito Istrebltl? No, mislil aem, da se res sramujste dajati v moji navsočnoeti tako bogata darila, in da jo hočete vrhutega mogoče preaenetiti, ko bo nenadoma naila v svojem iepu celih ato rubljev; kajti znano ml je, da nekateri dobrotniki jako radi na ta način razmečojo svoje dobrote. MlelU aem tudi, da jo hočete morebiti iskušstl, če ss prids zahvalit, ko najde denar. In nadalje —■ da ss hočete isogniti zahvalam ali, kakor os pravi, da ne bi vedela desnica ... ali kako ie ... s eno bssedo, na ta način. — Sploh ml je prišlo v glavo toliko misli, da sem sklsnll premišljati o tej stvari šs kasneje, ker se mi je zdelo nerahločutno, rasodeti vam, da poznam vašo skrivnost. Vendar pa sem se spomnil takoj, da bi utegnila Zofija Semen ovna Izgubiti denar, preden ga najde; sato sent sklenil, ds pojdsm semkaj, pokličem jo v atran in Ji povem, da ima ato rubljev v iepu. Mimogrede aem ae oglaail prej ie pri gospe in gospodični Moblljstnikovl, ds jima izročim "Splošni načrt posltivne metode" In jima priporočim še dve drugi knjigi; ko pa aem prišel semkaj, najdem ta škandal! Ali je mogoče, vprašam vaa, da bi bil imel vae te mlall in pomisleke, ako ne bi bil v resnici videl, da ate ji vtaknili ato rubljev v iep?" (Dalj* prihodnjič.) Haase Zetiersirom Zš SMEH Goapa je šla k zdravniku. "Vaši živci ao nekoliko utrujeni. Priporočam vam mrzle kopeli, gospa, oblačite se udobno in lahko ter uživajte mnogo svežega sraka," Je svetoval zdravnik. "Moftiček," Je pripovedovala vesele Ženska doma, "veš kaj ml je naročil doktor? Da moram na morje, da potrebujem par novih poletnih oblek In da ne moram seto mnogo voziti s avtomobilom." Včeraj «večer si mi rekel, da ai bil v LUy-klubu. sdaj pa tr diš, da si bil v Caaanova-klubu Zakaj lašeš? Sinoči nisem mogel izgovoriti besede Caaanova. e "Da. dragi nečak, šele pn poroki apoena človek, kaj J« prava sreča." Nečak veeeT. Zares. stričekT "Da, toda petem je le pr*. Učiteljica: Povej mi kako šival, ki Je pri vas domača? Oglasi se Jerica, najmlajia smed 12 bratcev ln sester: Štorklja gospodična." o Gospod doktor, povejte mi, kaj ml Je. A povejte po domače, da bom razumel." "Prav nič vam nI. Lenuh ste In požeruh." Zdaj pa ml povejte ie latinsko, da bom lahko doma leni povedal," . o Kako praviš, Janezek, da je 2 In 2 skupaj 6. Jas sem se p« učil, da 2 In 2 je 4. te mogoče atriček, toda pozabiti ne smeš. da je od takrat vse poskočilo. o V nekem smeriškem hotelu Je visela na zldu^bla a oporni nom: "Kaditi prtfmvedano. Mislite na pošar v >otelu Central!" Nekdo jejK<1pisaine tabloše "Ne pljuvajte na tle. Wftl »te ne poplavo Miaeieatpplja!" "No, ksko se počutiš v zakonu?" **Hvala, gre. Ko sem bil še zaročenec, sem jas brusil jssik. Ko sva ss poročila, js govorila ona aama. Zdaj govoriva oba hkrati in sosedje naju poelu-iajo." • e V berlinsko Romansko kavarno Js prišel humorist Rflsaler In aedel ns globuk peenlka MOhaa-ma. Mllheom reče: "Oproetite, na mojem klobuku sedite." Rftsaler: "Kaj miallte ie I tir e "Ali ao res ženske bolj pametne od molkih r "Seveda." "Dokaiir "Evo: ienake se vedno poro-če a moškimi, možje pa vedno r — ienakaml." Je gospa ie oblečena? . Ne, pravi pa. da bo čes pet minut Torej bom tnalo * zadremal. Zbudite me čea dobro uro. Pred časom sem bral v nekem dnevniku zgodbo o sebi. Resnična eaveda ni bila, vendar me je zabavala, ker jo braJ ie v dva in dvajsetič. To /godbo ao pripovedovali vsakokrat drugače; Ko aem jo prvič bral, je bila takale: Mlad piagtelj je prišel nekega dne k Haasu Zetterstromu v u-redništvo, da bi mu ponudil pesem. Urednik Je pesem prebral, se zahvalil za zanimanje in izjavil kakor vpčina urednikov, da mu pomanjkanje prostora žal ne dovoljuje objaviti to izvrstno pesem. Tedaj je potegnil pisatelj dve vrvi iz lepa. "Kaj hočete » tem?" je vpra-šal urednik. "V vaši sprednji sobi se bom obesil," je dejsl mladi mož. "Pa saj Imate, vendar dve vr vi," je nadaljeval brezčutni u-rednJk. "Kaj hočete z drugo?" "To bom potreboval pri vašem konkurentu." Urednik je peaem aprejel. Zgodba je, kakor rečeno, izmišljena. Vendar je v nji nekaj humorja in me zabava vselej, kadsr jo berem. Toda tako je z zgodbami. No-vih ni. Vse ao stare. Nove pa postanejo, če jih ume pripovedovalec mak» preobličiti, ne da bi jim pokvaril poento. Pred mnogimi leti aem srečal v kavarni nekega alikarja, do-vtipno glavo. "V zadnji številki ai objavil zelo ialjivo sgodbo," je dejal prijazno. "To Je mogoče," aem menil skromno. "Lista ne preberem tako natančno, zato se je ne spominjam." "Ne, ne", je dejisl alikar, "ta zgodba me je rea zabavala. In ko aem jo prebral, aem se splazil v podstrešje, da bi poiskal star jopič in tam js ležal v stari omari časnik iz L 11866. in v njem je bila tvoja zgodba. L.1866. je bite skoraj boljša nego aedaj." Seveda jo bila alikar jeva zgodba izmišljotina. Saj je mogoče, da ima atar jopič — morda jih ima celo več — toda podatrešja in stare omare gotovo nima. Morda pa ima prav. Kdor izdaja šaljiv liat, si nabere s zgodbami nekaj izkušnje. Moj telefon svoni. "Ali aprejemate dovtipe?" — vprašuje glas. "Zakaj nV' odvrnem, "samo da ao dobrl^n novi. Vaaj navzven." "Koliko plačate?" de glaa. . "Kakor ie, Več nego petdeset dinarjev sa kilogram ne. Caai so slabi, papir je drag." "Za zgodbo, ki bi vam jo jas dal, bi mi plačali gotovo ato dinarjev." "Bodite tako dobri in ml jo povejte. Toda upam, da ste sami v sobi in da na pojde naokrog, še predno bi bila natisnjena." "Ne, povedati je pa ne morem. Morda bi mi sgodbo ukradli, ne da bi plačali." "Da, bodite rajši previdni. Sto-pite k notarju in deponirajte prepis svojs zgodbe pri njem. Potem vas ne morem odganiti. Vendar pa s tem ni rečeno, da jo sprejmem." "Zakaj nef" "Ker mi morda ae bo ugaja- E" Radovoljni sodelavec izgovori grdo besedo in odloži slušalko. Kajti takšni so ljudje. Pri telefonu. Sicer so si pa nasiranjs o humorju tako različna na tem svetu. Spomnil sem ae zgodbe, ki tudi ni nova. -r^ V neki druibl je pripovedoval nekdo zgodbo o človeku, ki je stanoval v šestem nadatropju trgovske hiše in hranil v svojem stanovanju oslo zalogo gumaatih čevljev in gumastih oblek. Is-bruhnil je poAar in mot se je u-tegnll rešiti ssmo na ta način, da si Js nataknil vse gumnaate o» bleke in vae gumaete čevlje ter skočil skozi okno. Zgodbo gotovo poznate. Stara je M let in precej izrabljena, vendar pa bo po veej priliki životarila ie nekaj stoletij. Ko je pripovedovalec končal, je bilo v sobi vae tiho, dokler ee nI nekdo oglati): "To ni niči Morali bi videti požar, ki ga je doživel moj oče — primojdunaj, to vam je gorelo!** Povedal sem to sgodbo mlademu juristu. Odvrnil je: "Cul sepv da Je mot v gumastih oblekel» poekakoval med tlakom in kakor žoga in so ga morali nazadnje ustreliti, da ao ga ustavili." Ce natanko preiičete potek dogodkov, boste naili, da ata prvi pripovedovalec ln mladi ju-riat pojmovala zgodbo na iati način. Sla ata mimo nje. Ni ju zabavala in sta se oprijete posameznosti — skratka, nedostaja-lo jima je čuta za poento. Nu, pozneje sem pripovedoval isto zgodbo in aem ji dodal juriatovo domislico o ustrelit v i. Tokrat je bila poeluialka mlada dama. Poelušala jo je verno in potem je vprašala: "Kako se je mogel ustaviti, ko so ga ustrelili?" "Bržkone je posta! od krogel tako težak," sem odvrnil. "Ah," je rekla mlada dama po kratkem pomialeku, "aaj te so šle vendar akozenj." Začel aem nov pogovor. Eden mojih prijateljev, igralec, je aedel nekoč v neki družbi in pripovedoval zgodbo o čudni vožnji po železnici, ki jo je bi' doživel. ' "Bilo je v Ameriki," je dejal, "in vozil aem ae z brzovlakom, ki je dirjal z blazno hitrico. Sredi noči smo prispeli do mostu, Id se je vzpenjal visoko nad reko. Po neareči se je most malo pred prihodom vlaka podrl; pa to ni škodjlo, kajti vlak je vozil tako naglo, da je vendgrle aam premostil praznino^ Družba se je omajala in druge zgodbe ao prišle na vrato. Tako je prešlo več ur in pravkar ao ae apravljali k mizi, ko je hipoma vatal starejši gospod, udaril pred igralcem s pestjo po mizi in dejal: "To je bila presnfts goljufija, m z vlakom —- to je vendar nemogoče, popolnoma nemogoče!" Pomoč proti vnetim ledvicam in mehurju. Va* aai. kJ trp» aa »rrrd..«rtl Udvic te „•burja. mJ H )la Wl h vagted Mr. Gao Utrtt. Sakiott, Kun.. U pravit lami mm ladvk. boM mm Ja kri* te Ml m» Urmvj*. f«M mm Ja-mati Nusa-Tono te adaj a*m adrav te motea." Muca-Tooc kltra odpravi tak« n«radnoati. kar aao »¿iati tal« atrupaalk anovi. ki povaroiaj« Masa-Ton« la ¿udorito u—»i« te 40~ Ut. U aolo tmUM aa oatarote ljudi, ki ao ia-*r»aai te ooomacli. kakor tudi sa mlajte. ki IviiMMio adravja te aao4> Nusa-Tom napravi motno kri, povra« aai Uwa te dructe» _____ter «plota« iakoUfca adravja. Nupa- Tono lahko kupite pova«d. kjor aa adrav ite prodajate, ako aa. aaj va« «a trgvroe narodi s adravili. (Adv.) POJASNILO. naročnikom te, društvenim tajnikom i, J stoptikom IteU Proeveta, u* s tem pojase ono, da NOV * tcaaa pvjaoucng,