Pofttnina plačanfc v gotovlnl VRTEC ODKRITE STEZlCE V J. STEV, »VBTCA*: 1. Tu bo oaill poaledojl mlrnl dom. v n&ročju matere Jlm Je toplo. 2. Jeseo je ie prlfila v deielo. 3. Ogeui dobro eJdžl. 4. Hladne roae lita rosllo. Sttrl ujranke «> reftlli: AdleSlfil: Požek Ludvika, AdleSie Stanko, Vlašii Anton, Cvitkovifi Janez. IvanuSifi Joie. Adlpšlfi Jatiko, VlaSiG Drajjo. Mu&it Janez, Veseliu Nada, Skube Slanka. Bejcuiiie p. C: Hiti Ana. Jakopiu Ana, Debevec Ivana, Malifiift Taijana, Svigelj Fraocka, Oblak Aalca, Clinpcriuu.il Uilka, Zrimiek Tune. — Beogrud: Selaii Jelka, Jue Jeliua. — Bled: Burja JTranc. — Bloke: Urbaa Mimi. — Boli. Bistrica: Cundrič MOan, Torkar Ver». — Uoh. Srnduja vas: Sodja iva. — Brezovica p. L}.: Cuden Jože. Belid MaiUa, Mravlje Valentiu, Jnkoinin Avg., Ptlan Drago, Anibrožift lvan, Peklaj 9t., Pezdir Nace, — Bukovica; Fiuk Jclka, Benedik Marica, Doleno Jaako, Pintar Ciril, Peternelj Jože, Doleno Marjan, Golob Viktor, Pintar Jože, Kaukalj Jože, Kalnn Eudolf, SiJrar Janei, Plntar Stuua, Bettodičii SUnko, UiliLarSič Mojda, Sifrer 1'Uka, Kalan Julku. — BukovS6iDii: lirual itadka, Jelene Janez, Jelenc Josip. CeUe: PlaninSek Frane, Jaklič DruRO, Planiuec Vlastirair. Ko-štomaj Fordo, Haaui Erili, Pečoik Bosdao, Braiina Frunu, 1'olanc Uiiftu, Cerenjak Alhiu, Korošuc liruno, Oočko Martiu, Leajak Edvin, Jazbeu Peter, Dvreaui Jof,e, Droboe Frano, DoborSek Edi, Stermecki Ivau. Pnvlin Maj-jaa. Bebek Ivan, bulgaj Viljem, Podvorujk Dmgo, Korvm Jož«, Krajot- ELtvanJ, Urnbio Osvdld, Hebek Branita, Hrovat Milan, Havuikar Janez, Božifi lvan, Vetiovar Franc, Priaiovžek Franc, ttamskiutler Froiu-, Plaliutnlk Jože, Poteko Branko, Mlkeln Friderik, Beg Aadrej, Stiglio Bruno, Goričan Jetuej, Sutrkolj Zdravkn. Prazaik Blaako, GombaC Milan, Pilih Drago, Uučitraj Ivan. Cuk ToaSek, Korbar Ksaver, UiscliniKg WoUi, Krtituik Ivau, Jeleu Ivo, Vran Kran«, Jug Jurij, Cetina Peter, Volej Jože, Dobrajc Jože, CrupiuSek Bojan. Podgornik Ana, Majrajna Nada, Javornik Bronka. Stren6an Mar- Divjak Fanika, Vidic Nada. BtiSnik Mllenka. Peternol Mat., Vajs Gertrudn, Sega Eefirina. Zabav Jualina. OaaUr Marijana, Spiljak Katica, Veher Majda, Jdkopiii Hcrmina, Mirnik Diiuk-a. Kvos Mariju. — Ccrknica: Lcakov«« FrauL-. CeAnjIca (Boblnj): Stare Franca. — Cešnjlca p. 2el.: Po^ažnik Jo*.ef. — Creta: Falei Avg-u»tin. — Crua: PodoJBteriek Fridi, Fajinut Slavko. — Cmi vrhs Burjek Jatiku. — Crnometj: Konda Frun«, Zcljko Ivuuka, Svajeer Anica, Kleuion« Vali, Jtrroan Stmiko, Stariha Franc, Weisa Lea, Plevnik Fraiie, Klemeno Zvoflka, Burja Jancz, Butala Ivan, Plnatoc Frao>j, MiketiO Jaiiko. Bebar Vilko, PUniiic Janko, Bahor Jože, ilatko Alojsij, Klemenc; Mar., Simoaifi Jože, Vajs Marlio, 2eljko Ivan, lleniiJ Aiojzlj. Kure Jofiko, Švajger Janez, Metulko Ljtttlinila, Svajger Mar., Sterk Ana, Zeljko Toačkn, Kmeti6 Zofka, Pezdir Martin, Si-lmtjitfer Stanko, Gregrori^ Danica, Grahek Finca, Doltar Ton^ka, Vrtainik Milena, Kobetič Dorica, Gra-hek Malii, Anderlub Monika, Planinc Miuiica, Uartelauc Sonja, Cerne Peter, Zoro Vlaiio, Belak Slavko, Malari« Tone, Cerar Anton. SkuSck Ani, Fink Mar., Vorderber Pep^a, Huttcr Himi. ZnldarSlft Mar., Medo« Boris. Subor&p&e Mar., Zorc Valentin. Grabrijan Franfiaka, Špreicer Malka, Majerle Marlin, BlzoviOar Miini, Zupaniifi Ivanka. Janko Mhp., Plui Polde, EožiC Zalka. Grahek Malka, Paajan Tone. Rožifi St., Turk Milka. St. Danljel: Kmnprej Miba. 2vab Alojzii. Rataj Gclioa, Tratnik Micka, Sefer Slavko. — Davča: Frelih Jauko, Suliic Franc, Primožio Mirko ln Nejfiek, Peternelj Avmišlin in Ivnnka, Jemee Mlnka, Peteruetj Cilka, Vrezetf Ivan. Frellb St., Bont Ivan. Bevk Milka in KrisliDu. FTfiUh Ivaaa, Bevk TonCka. Uartncr Peter, Iludolin Ktiti i» Fraoc, Frelib Milka. — Dohrovn p. Lj.: KoSir Fraooka, Ovon Ziuka, Vrhovec Franuka, Babnlk Anica, Ciuiia Minka, Dolničar AlekBander, Zirovnik Lojze, Kub Stanlco in WUva, Riliar Julka, Koren^ift Slava, Suliadolc Minka. Mikuž Marija, Jankovjfi Marjana, Feeo&ik Frano, Clemeute Nada, Pcklaj Peter, Kožub. Anton, Birtii! Franu, Zadnikar Lojzka, Dovjak Miakn, Gosar Majda, Lampret Ivan, Zulaznik Milka, PleSko Marija, Ambroži6 tojze. KoSir Anton, Novak Eristina, Zalaznik Ivica, Ciuha Minka in Ivanka, UrbanfiiČ Milka, Puo Mariia, Zalaanlk Milka, Košir Rozka. KaŠar Ivica, Hotar Jtimi, GreiForc Ivan, KuSar Ivan. — Dolž p. StopiCah: nfiencl vifije ljudBke Bole. — Domžale: Blataik Gabrijela, Durjava Riia. Hablan Dora, KoSir Stefka. — DragatuS: Flajnik Kriritiua. Matkovift KrUtina, pnnljan Vida. — Drenov (trlfi: Podboj Jo*i. Permoaar Jo«)ta, Petkovfiek CeciHja. Demfiar Jellca, Mibevc Ivankfl. Janfia Mimi, JelovSek Andrej, Zalaznik Francka. 2itko Frano, Novak Jožefa. Koprivec Lovro, Kova« Franc. Velkavrh Ivana. Novak Erika. Milievc Slava. Popitlvan, Popit Juatina, FriSkovec Olga. ZavrSnik Herman, Sedej Julka, Vrhovec Iv«na Krlimano Franc, Jesenko Marica. — Sv. Duh: AhSin Andrej. St. Fullnm: Rozman Tllka. Uikelj Stefka. Gomllako: Derid Jožlea. — Sv. Oora p. Llt.: Bernot Majda. — Gorje: Hadovernik Valentln in Ivanka, Koralt Fraaci, Jeastrle Joie, Pokiokar Frane. ~ G o r i a S e: Polanc Antonija, Zupan Janez. Hofie: PliberSek Mielka. >Vrtec« izhaja vsakega prvega v mesecu, devetkrat med šolskim letom, in velja s tremi knjigami >VrtČeve knj iznice« pri s k u p n e m naročiln 25 din, ali deset mesečnih obrokov po 2.50 din. — Za posamezne na-ročnike je naročnina 30 din. — List izdaja >Slomškova dražbac t Ljnbljani. Zanjo odgovarja Ivan Štrukelj. Glavni in odgovorni urednik Fr. Ločniškar t Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. Sklep arednistva je 5. dan v mesecu. — Uprava >Vrtcac je v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (H. Ničman). — Tiaka ga Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič). ^m Kako nenavadno mu je bilo pri srcu! Če ne bi sam videl mrtve mame v krsti ter krasil njenega sroba, bi mislil, da mora zdaj pa zdaj vstopiti, smeliljajoče pohiteti k peči, zanetiti ogenj in pripraviti yečerio. »Mama, dobra moja mama! Kako bom tu živel brez tebe!« ga ie dušilo. Potrt je sedel na klop v kotu, položil glavo na mizo in se milo razjokal. Jokal in hlipal je, dokler ga ni angel varuh rahlo privil k sebi in odnesel v kraljestvo sanj. Koza sivka pa se je nežno stisnila k nogam spečega gospodarja in kar tu znspala. Sonce je že svetlo sijalo skozi okenca bajtice, ko se je Mihec Erebudil in se začudeno oziral. sAh da, spal sem, kar pri mizi in siv-ica je bila pri meni,« se je počasi zavedel in se spet spomnil mrtve matere. »Ne, nočem se več jokati! Najprej zrezljam za mamo lep križ za grob, potem pa si naredim krila in poletim k njej!« se je trdno odločil. Brž ie pomolzel sivko, pozajtrkoval in se lotil dela. Izbral je primerne kose lesa in vneto tesal in rezljal. Tako za-topljenega v aelo ga je našla kovačica. Prišla je pogledat, kaj je s siromakom. »Mihec, pojdi z menoj! Stanoval boš pri nas, da ne boš tukai tako sam,« ga je prijazno vabila. Toda Minec ji je živahno odkimal in dopovedal, da ima mnogo, mnogo dela tu doma in da noče za-pustiti svoje hišice. Kovačica je končno zmajala z glavo in ni več silila vanj. Toda odslej je zanj skrbela in mu vsak dan prinesla tudi košarico jestvin. Pod Mihčevimi spretnimi prstki je nastajal prekrasen križ. Kra-sili so ga umetno iztezljani venčki listja in evetie, v katerih so čepeli drobni ptički z odprtimi kljunčki, kakor da bi pravkar žvrgoleli svojo najleijšo pesem. Končno je bil križ gotov in Mihec ga je v sve-čanem razpoloženju odnesel na pokopališče. *j°j» gle.He' S^eJ^e< ^ak lep Križ je naredil Afiliec mami!« so se čudili otroci in hiteli za njim. Na grobu so mu celo pomagali zasaditi ga in vsi so trdili, da lepiega križa ni na vsem pokopališču. Mihec se dolgo ni mogel odtrgaii od lepega mamine-ga groba. Do poznega ve-čera je sedel ob njem in napeto razmišljal o svojih krilih. Kako bi jih naredil, da ga bodo gotovo nosila vso aolgo pot ao rajskik vi-šav? Nenadoma se je zdrz-nil. Netopir se mu je skotaj zaletel v glavo. Pozorno je sledil letu te čudne miške. »Že vem, že vem!« je zdajci planil kvišku. »Krila, kakor jih ima netopir, me bodo ncsila.« Dolgo je ugibal, iz česa bi jih zeradil, a končno je iudi to dognal. >Mama. kmalu pridem k tebi!« se je nasmehnil in pomirjen od-hitel domov. 123 Toda doma se mu je zdelo, da ga gledajo iz vseh kotov žalostne uianiine oči. Zdelo se mu je, da bi se pregrešil, če bi delal krila v isti izbiei, kjer ga je mati nekoč tako milo prosila, naj nikoli več ne počne tako nevarnih stvari. Dolgo v noč je razmišljal, kje bi jih gnulil. Končno se je spomnil županovega senika, ki je samoten stal na rebri ob robu gozda. »Da, pripraven bo za delavnico!« se je razveselil in kmalu sladko zaspal. Drugo jutro je že navsezgodaj znesel v senik orodje iu vse, kar bi potreboval pri delu. Odslej ga je dotnaea kočica videfa samo še ponoči. Ves dan je eepel v seniku in delal, delal. Na srečo je imela sivka iara ob robu gozda dovolj sočne paše. Kinalu so se vaščani začudeno spraševali: »Kaj neki spet snuje bcbček Miha?i Kakor nekoč peresa, tako je sedaj jel zbirali po vsej vasi čreva in meliurje. »Mar je revfek tako lačen, da jih je?« so se čudili, in marsikdo mu je ponudil namesto črev kos mesa. Toda Mihcu ni bilo za meso, le črev in spet črev in mehurjev je iskal. Za to blago . je popravljal tudi ure in vse, kar so vašeani rabili. Če so ga pa vpra-šali, kaj bo s črevi in mehurji, se je le široko nasmejal in skomizgnil z rameni. Svoje tajnosti ai hotel nikomur izdati, še kovaču ne. Skrivaj je pral nabrana čreva ob potoku. Tako skrbno jih je čedil, kakor da bi bila najdragocenejša svila. Osnažene je odnesel v senik in jih tu oprezno raspenjal po stenah ter sušil. Ko so bila suha, iih je spravljal v vrečo in kakor zaklad skril pod seno. Zbiral je tudi leskove in vrbove šibe in ločje ter od ranega jutra do pozne noci vneto rezljal in sestavljal. »Kje neki se skriva Mihec in kaj dela novega?« so se spraševali otroci in se radovedno sukali okrog njegove bajtice. Toda nišica je bila ves dan zaprta in nie se ni zganilo v njej. »Pustite bebca. naj gre s svojo kozo kamor hoče! Mar res ne morete brez njega živeti! Pojdimo se rajši vojake, jaz bom general!« jih je razdraženo odvrafal županov Francek. Nikakor ni hotel, da bi se otroci spet sukali le okrog bebca. O, ta bebec, kako ga je že mrzil! Ko se on pojavi, takoj vsi otroci samo okrog njega! Hvala Bogu. da ie že enkrat izginil. Pogumno je odkorakala raala vojska pod Franckovim poveljstvom v gozd. »Iztaknil sem ga, iztaknil!« je nekega popoldneva brez sape vpa-del med zbrane otroke mlinarjev Tonček. »Kaj, koga si iztaknil?« je završalo. »Bebca Miho! Tam pod gozdoni na rebri ima v seniku celo delav-nico in ves dan čepi tamlt »Res? Miha, bebec? A, tam tiči! Kaj neki dela? Pojdimo gledatl« so se navdušili dečki. »Kaj? V našem seniku ima delavnico?« je zdajci planil županov Francek. »Kdo neki mu je to dovolil? Tak predrznež! No, čakaj! Takoj grem očetn povedat! Ali ga bo nagnal!« »Pojdi, pojdi Francek, kaj bi ga podil! Saj ni krava, niti konj, da bi vam požrl seno! In splon, čemu se toliko jeziš nanj, ko pa zna res delati lepše stvari kot ti!< so mu doklieali otroci in jo že urno ubrali skozi vas. Francek je ves bled od jeze osfal sam sredi fravnika. Sedaj ni vedel. bi šel res povedat očetu ali bi stekel za dečki. Nena-doma se je nečesa spomnit in jo naglo ubral za njimi. Mihec je bil pravkar r največjem delu. Razpenjal in sušil je svoja dragocena čreva na leseni steni senika, ko je zdajci prihrumel roj otrok. Preplašeno jih je gledal in brž skušal skriti svoje stvari 124 Toda že je stal pred njim županov Franeek, se široko razkoračil kakor pravi gospodar in se zadrl nanj: »Bebec, kaj delaš tu na našem seniku? Nesramnež! Naše seno teptaš in delaš škodo! Takoj se poberi odtod! In s temi smrdljivimi črevi nam še zasmradiš otavo, da ne bo več za živino! Takoj jih po-beri!« In začel je trgati razpeta čreva z desk ter jih metati prepade-nemu Mihcu v obraz. »Me-e-e!« je ta hip zameketalo na travniku za senikom. >Kaj — in še tvoia koza se pase na našem travniku?! No, ta je pa lepa! Boš šla odtod, mrcina!« je kričal Francek, stekel iz senika, pobral kamen in ga zagnal za kozo. Glasno je zameketala sivka in se bolno vzpela na zadnje noge. Kamen jo je zadel v glavo in rdeča kri se ji je pocedila čez gobček. Miliec, ki je ves čas negibno strmel zdaj v otroke, zdaj v razdivja-nega Francka, je ta hip grozno zarjul in se vrgel kakor razjarjena zver na okrutneža, ki je do krvi kamenjal njegovo nedolžno živalco. Na kaj takega Francek ni bil pripravljen. Dasi je bil veliko -rečji in močnejši kot Mihec, je že pri prvem navalu ležal na tleh in kakor toča so padali udarci po njem. Francek se je obupno branil in klical na pomoč. Toda zaman! Mihec ga ni niislil tako kmalu spustiti in neusmiljeno ga je mlatil, kakor bi imel pod seboj snop žiia. To je bila paša za dečke! Mihec, ta dobrodušni, slaboini Mihec, ki ga še nikoli niso videli jeznega, a zdaj iak iunak! Od kod neki vzame moči? Kričali in smejali so se na vse grlo in se niti najmanj zmenili za obupne Franckove klice na pomoč. Saj je vsak od srca privoščil napihnjenemu okrutnežu to plaeilo. Naposled so se Mihcu le utrudile roke in Francku se je posrečilo zbežati. Med porogljivim smehom in kričanjem je stekel proli domu, kar so ga nesle noge. 125 »Živio Mihec, živio!« so otroci navdušeno obkolili junaka, toda Mihec se ni zmenil zanje, tudi ne za Francka, ki mu je od dalec Še grozil s pestmi. Zaskrblien je stekel k svoii ranjeni sivki. »Me-e-,« je ta zameketala, kakor da bi se mu zahvalila za njegovo viteštvo. Ljubeče se je Mihec sklanjal k njej, ji skrbno obrisal gobček, a na rano ji privezal zmečkano listje trpotca, ki so mu ga otroci uslužno poiskali. »Me-e-e! me-e!« je tiko meketala sivka, češ: hvala, hvala, saj ni tako hudo. Otroci so skušali Mihca zopet razvedriti, kajii zelo so si želeli, da bi jim pokazal svoje novo delo. Toda vse zaman, Mihcu ni bilo več za smeh, še manj za družbo. Mrko se je usedel pred senik in dečki so se končno počasi razkropili. Ko je bil Miliec sam, je urno zaeel posnravljati svoje stvari. Ra-zumel je, da tukaj nima več obstanka. NedaleČ v gozdu je vedel za skriio duplino. Tja je znosil še tisti veeer vse, kar je imel na seniku: orodje, šibe, posušena Čreva in palice ter že izdelane kose kril. Vhod je skrbno zakril s kamenjem in vejami. Medtem je nasiala tema in Mihec se je šele pozno v noč potrt vrnil domov. Ves zamišljen je po-jedel, kar mu je kovačica postavila na okno, in truden legel na ležisče. Toda to noč dolgo ni mogel zaspati. Misel, da nima več pripravne delavnice, ga je mučila. Kje neki bi sedaj končal svoja krila? Končno se je odločil, da jih bo odslej le delal doma. Mama mu bo že od-pustila, saj jih vendar mora narediti, če hoče priti k njej. Tako se je tolažil, pozabil na pretep in vse ter trdno zaspal. Spal je tako trdno, da niti slutil ni razburljivih dogodkov, ki so se to noč odigra-vali v vasi. * Francek se je po svojem sramotnem porazu ves bled in razburjen zavlekel v svojo kamrico. Z mračnim licem je ždel na stolčku ob oknu in kuhal svojo jezo. Napeto je razmiSljal, kako bi se nad Mihcem maščeval in s čim bi ga najbolj zadel. Že se je znočilo in klicali so ga k večerji, toda njemu do vecerje ni bilo in siarši so zaraan čakali nanj. Tedaj so se vrata počasi odprla in v izbo je stopila mati. >Kaj ti je, fant, da te ni?« je vprašala. >Ah nič, glava me boli,< se je izmikal Francek. >Mar si bolan?« je zaskrblo mamo. >Saj res, zelo si bled, brž lezi v posteljo, prinesem ti skodelico Čaja!« »Ne, ne, pusti me, le raalo še pojdem na zrak, pa mi bo odleglolc je živo dejal Francek, kajti ta hip se je spomnil, kako bo Mihcu zagodel. »Mar se še nisi danes dovolj naletal?« je mama zmajala z glavo. »No pa pojdi, če misIiŠ,« rau je končno pritrdila ia odšla. Ko je bil Francek sam, je brž snel s svečnika svečo, vzel žveplenke in oboje vtaknil v žep. »Jutri pa naj išče svoje stvari! Vse rau uničim, vse!« je škodoželjno zasikal in hitel po stranskih stezah proti seniku. Črna noč je že ovila polje in travnike, ko je dospel na rebro. Kakor pošastna senca se je pred njim dvigal senik. Napeto je pri-sluškoval in se pocasi približal stavbi. Vse je bilo tiho. Oprezno je odprl vrata in spet prisluhnil. Nič se tii zganilo. >Mihca torej ni!« Prižgal je svečo in se radovedno ogledoval, kie neki bi našel Minčeve stvari. Toda ničesar ni mogel opaziti. Pregledal je ves senik, posvetil v vsak kot, toda nič! >Gotovo je vse skril pod seno,« se je spomnil in začel z desuico prekopavati kupe sena, medtem ko je v levici 126 držal svečo. Toda zaman je tipal in iskal. Postal je že nestrpen in vse globlje ril po senu. Pri tem lilastnem iskanju je popolnoma pozabil, da drži v levici živ plamen in — o gorje — dotaknil se je s svečo suhega sena! >Žžžžsss!« je nenadoma zašumelo ia zaprasketalo in še preden se je Francek zavedel, kaj se godi, so že pred njim in nad njim švigali orjaški plameni. Da bi gasil, še pomisliti ni mogel. Saj se je komaj še prebil do vrat. Prav malo je manjkalo in požrešni plameni bi še njega zgrabili. sZažgal sem senik, zažgal sem seaikU je prestrašeno vzkliknil in kakor brez uma stekel v gozd. >Zbežati, skriti se!« so vročieno še-petale njegove ustnice iu kakor pijan se je opotekal skozi goščavo. Zdaj je trdo padel na tla, zdaj se je udaril z glavo ob deblo iu ujel v grmovju. »Bežati, bežati, proč, samo proč!« ga je gnalo kakor z bičem. Zdajci se je nenadoma razlil po gozdu rdeč svit. Francek si je od groze zakril obraz. Iz vasi so se dvignili obupni klici: >Gori, gori!< in jbimm, bimm, bimmU je udaril v zvoniku plat zvona. Hrup v vasi _ je posiajal čedalje rečji in že so se slišali iz dal/ave zaieffnjeni gla-fcsovi gasilskih rogov. Vse je hitelo k požaru in kmalu je bila okrog Hgorečega senika zbrana vsa vas. Možje so prihiteli z lesivami in kavlji, Hzene z vedri vode, toda silni ogenj je že zajel ves senik in reševafci Hso morali brez moči gledati, kako požrešai plameni nevzdržno požirajo B«voj plen. Vroč dim je gnal cele snope gorečega sena proti nebu. Že Hao se začeli majati tramovi. Naenkrat je bnknil silen plamen in s Hstrašnim hruščem se je sesula streha. Neštevilno isker se je razpršilo H daleč naokoli in padalo kakor ognjeni dež na travnik. ¦ (Dalje.)