Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	9F
Leto XXXIV. - Štev. 19 (1703)
Gorica - četrtek, 13. maja 1982 ■ Trst
Posamezna številka Lir 400
*■?!?*! Kongres Krščanske demokracije
Bilo je 13. maja 1981. Trg sv. Petra je bil prepoln romarjev, ki so prišli k papeški avdienci, ki je bila ob večernih urah. Vse je potekalo kot običajno ob takih avdiencah: sv. oče je blagoslavljal, stiskal roke, objemal bližnje otroke. Pa se oglasi strel, eden, dva. Sv. oče se stisne na svojem avtomobilu, njegov beli talar se pordeči. Naredili so atentat na papeža!
Novica je v trenutku po radiu in televiziji pretekla ves svet. Mnogi smo tisti večer 13. maja sedeli pred televizorji ali pred radijskimi sprejemniki in sledili poročilom o poteku operacije, ki so jo še isti večer opravili zdravniki v rimski kliniki Gemelli. Kdo naj pozabi tiste ure?
Preteklo je eno leto. Papež je čudežno ostal živ, ne samo to, okreval je, ozdravel je in nadaljuje svoje delo v korist Cerkve tako kot prej. Ali ni najbolj naravno, da je ta izredni častilec Matere božje želel poromati v Fatimo, da se tam zahvali za ohranjeno življenje in povrnjeno zdravje? Tako je v nedeljo 9. maja opoldne izpovedal množicam na trgu sv. Petra: »V duhu, s katerim sem lansko leto zaupal Cerkev in svet Mariji Devici, v istem duhu se bom podal v Fatimo dne 13. maja v okviru svojega obiska Cerkve na Portugalskem. Želim predvsem ustreči želji mojega srca, ki me, ob prvi obletnici atentata na mojo osebo sili, da grem v Fatimo pred noge Matere božje, da se ji zahvalim za njeno posredovanje za rešitev mojega življenja in za povrnjeno zdravje. Program mojega obiska je povezan tudi na 750-letnico smrti sv. Antona Padovanskega, ki se je rodil v Lizboni. Predvideni so tudi postanki na raznih krajih od 12. do 15. maja.«
Tako sv. oče preteklo nedeljo. Toda obisk v Fatimi ima še druge namene: Predvsem molitev za mir na svetu. Saj je sv. oče dejal: »Sedanji svet je ogrožen na razne načine. Morda ni bil še nikoli v zgodovini tako ogrožen kot danes. Treba je zato, da Cerkev čuva ob nogah tistega, ki je edini Gospod zgodovine in Knez prihodnjega veka. Zaradi tega želim čuvati skupaj z vso Cerkvijo in glasno klicati k Srcu brezmadežne Matere.«
Apostol Pavel je pisal vernikom svojega časa: »Ljubezen Kristusova nas priganja.« Tudi Janeza Pavla II. priganja ista ljubezen v skrbi za vse Cerkve. Ne išče zmagoslavja, ne išče zemskih časti, še manj zem-skega dobička; on išče duše, ki jim želi oznanjati resnico evangelija; želi svoje brate v škofovski službi utrjevati v zvestobi in jim vlivati poguma.
Naj fatimska Devica blagoslovi njegovo potovanje in njegovo delo!
Vatikanski uslužbenci si želijo večjih plač
V	Vatikanu so v teku pogajanja med laičnimi uslužbenci, ki jih je okoli tisoč, in upravo za zboljšanje delovnih pogojev >n za povišanje plač. Vatikanski izdatki so se zaradi razširjene dejavnosti močno Povečali in se vsako leto konča s primanjkljajem več milijard lir. Zato vatikanska uprava težko ustreže vsem zahtevam svojih uradnikov.
Strankin kongres je vedno naj višja tribuna, na kateri se obravnava politično delovanje in se pripravljajo načrti za bodoče akcije. Predvsem pa se na strankinih kongresih — posebej vsedržavnih — govori o nadaljnji, idejni in politični usmeritvi stranke. Iščejo se nova zavezništva ali pa se utrjujejo že obstoječa. Nakazujejo se nove poti za splošno gospodarsko, socialno, notranjo in zunanjo politiko. To velja še posebej, ko je stranka velika in močna, pravzaprav odločujoča sila v družbi in državi. Njene politične izbire potem nujno pogojujejo tudi ostale politične sile ter vplivajo na vse javno življenje države same.
Vse to je nedvomno primer relativne večinske stranke v Italiji, namreč Krščanske demokracije, ki se je prejšnji teden v Rimu zbrala na svojem petnajstem vsedržavnem kongresu. Za ta kongres je vladalo v političnih krogih v Italiji velikansko zanimanje. Od rezultatov kongresa samega je namreč odvisna bodoča usmeritev in sama sedanja vladna koalicija.
Poleg velikega pričakovanja za politične izbire pa je vladalo tudi zanimanje za novo vodstvo, ki je moralo iz tega kongresa iziti, zlasti še za novega političnega tajnika, ki ga po pravilih stranke neposredno izvolijo delegati na kongresu. Zlasti po Zac-cagninijevi izvolitvi na enem izmed prejš-
njih kongresov je sedaj vladala vedno večja težnja po prenovitvi vodilnih organov stranke. To je v svojem poročilu tudi podčrtal dosedanji tajnik Flaminio Piccoli. Še več: prav na kongresu je sam sporočil, da ne kandidira več in s tem je nujno odprl pot borbi za nasledstvo.
PICCOLI SE POSLAVLJA
Kongres je potekal dobrih pet dni in na njem so nastopili predstavniki vseh glavnih strankinih struj. Zvrstili so se zgodovinski voditelji DC, kot Fanfani in An-dretotti (slednji se je sam hudomušno označil za prazgodovinskega...!), Rumor in drugi. Poleg njih je seveda govorila srednja politična generacija, ki so jo predstavljali Piccoli, Forlani, Colombo in drugi. Poleg teh pa še mlajša generacija (seveda ne po letih) De Mita, Mazzotta, Evangelisti itd.
Največje pričakovanje je seveda vladalo za politično poročilo odhajajočega tajnika Piccolija. Njegovo vodenje stranke je namreč v dobrih dveh letih pokazalo na različne politične momente v notranjem razvoju Krščanske demokracije. Na eni strani je namreč tajništvo Piccoli pomenilo večje odprtje do socialistične stranke, kar se je pokazalo vsaj v prvem času vladne koalicije, zlasti še ko je vladi načeloval Forlani. Na drugi strani pa je njegovo tajnikovanje
Na Poliskem snet urotirežimski izgredi
Hrvaški bogoslovci pri sv. očetu
V	torek 27. aprila je papež Janez Pavel II. sprejel v posebno avdienco okoli sto bogoslovcev, profesorjev 'in študentov iz splitske nadškofije. Z njimi je bil nadškof Frane Franic. Papež je hrvaške goste sprejel potem ko je v kapeli sv. Matilde zanje daroval sv. mašo v hrvaškem jeziku. V hrvaščini jim je tudi govoril o pomenu duhovništva, ki je božji dar, duhovniki pa so služabniki Evharistije. Posebno je poudaril pomen in moč molitve. Bogoslovce je pozval, naj bodo zvesti božjemu klicu in naj zaupajo škofom, druge študente pa je povabil, naj bodo kvas krščanskega življenja, naj svojo mladost preživijo vedro in odgovorno, da bodo jutri izoblikovane osebnosti, dobri kristjani in pošteni državljani.
Namera vojaškega režima, da se za prvomajske praznike omili vojno stanje se ni obnesla. Na dan 3. maja, ko naj bi Poljaki proslavljali obletnico prve ustave (3. maja 1791) je prišlo do spopadov med policijo in manifestanti tako v Varšavi kot v vseh drugih večjih poljskih mestih. Demonstranti so vzklikali proti vojaški vladi, zahtevali osvoboditev političnih pripornikov in sindikalistov, na rokavih so nosili trakove z belordečimi državnimi barvami, v gumbnicah pa značke sindikata Solidarnost.
Med spopadi je bilo ranjenih 122 policistov, aretiranih pa 1.372 oseb, med njimi veliko dijakov in visokošolcev. V Varšavi so bile demonstracije zlasti v starem mestu na Trgu zmage, kjer so manifestanti postavili barikade, ena skupina pa je vdrla v neki hotel in ga zažgala. V Gdansku je množica napadla sedež policije. Povsod je prišlo do zažiganja rdečih zastav, simbola partije, množice so pa zahtevale odstop generala Jaruzelskega in preklic izrednega stanja.
Jasno je, da so ti izgredi prekrižali načrte oblasti, da bi se postopno normalizirale razmere v državi. Zato so v večini vojvodstev obnovili policijsko uro in prepovedali vse kulturne in športne prireditve. V zadregi so tudi cerkveni krogi. Notranji minister Kiszczak je v parlamentu opozoril, da so se manifestacije večkrat začele po verskih obredih, ko so skupine študentov zapuščale cerkve. Nadškof Glemp je ob praznovanju krakovskega mučenca sv. Stanislava 7. maja pozval k umirjenosti: »Hočemo razgovor,« je dejal, »saj smo pametno ljudstvo.«
Medtem pa je začasni podtalni odbor Solidarnosti pozval vse Poljake k splošni stavki, ki naj bi bila v četrtek 13. maja od 12. ure do 12,15. Tedaj naj bi se prekinil ves promet v protest zoper uvedbo vojnega stanja pred petimi meseci, tj. 13. decembra 1981.
iskreno zahvaljuje.
V soboto 15. maja ob 10.30 bo na sedežu SSk v ul. Machiavelli 22 tiskovna konferenca s predstavitvijo kandidatov za tržaško občino, pokrajino in rajonske svete ter predstavitev programov za volitve.
V sredo 19. maja ob 18. uri 'ima SSk javno debato z Listo za Trst na sedežu te liste, Corso Saba 6 o perečih tržaških vprašanjih.
V soboto 22. maja ob 11. uri bo na sedežu stranke v ul. Machiavelli 22 tiskovna konferenca senatorja Fontanarija o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki ga je predstavil v parlamentu.
Posmrtno odlikovanje za duhovnika
Izraelska vlada je podelila posmrtno medaljo »pravičnika« salezijanskemu duhovniku Broniusu Paukstysu, ki je v starosti 69 let umrl leta 1966 v Kaunasu v Litvi in je med zadnjo vojno s tveganjem lastnega življenja rešil nekaj tisoč litvanskih Judov pred nacisti. Tudi so izraelske oblasti v parku judovskih mučencev zasadile drevo, ki bo nosilo njegovo ime.
Slovenska skupnost se pripravlja na volitve
V	torek 10. maja je Slovenska skupnost vložila kandidatne liste za tržaški občinski svet in krajevne sosvete ter za pokrajinski svet. S tem v zvezi izvršni odbor SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v nekaj dneh odzvalo več stotin somišljenikov in podpisalo kandidatne liste, za 'kar se jim
Problem alkoholizma v Jugoslaviji
Beograjska revija »Intervju« v svoji 17. številki prinaša razgovor z znanim beograjskim primarijem dr. Brankom Gačičem, vodjo Inštituta za mentalno zdravljenje v Beogradu in organizatorjem Centra za družinsko terapijo o alkoholizmu — edinega v državi in v Evropi. Primarij je med drugim povedal: »Pitje alkohola je pri nas del vsakdana. Pri nas se pije ob vsaki priložnosti, ob rojstvu, krstu, smrti, povsod človeku ponujajo steklenico v roke...«
Kaj menite vi, gospod primarij, koliko je dejansko alkoholikov v Jugoslaviji, oziroma v Beogradu? »Po nekih zdravniških podatkih nad 400.000 v vsej Jugoslaviji. So pa tudi zelo verodostojni podatki, k'i kažejo že na milijon. Sam Beograd jih ima registriranih okrog 60.000. Vendar moramo obe številki pomnožiti s tri ali celo s pet. Ker poleg alkoholika so od te bolezni praktično prizadeti vsi, ki z njim živijo, to so žena, otroci, najbližji v okolici in celo sodelavci na delovnem mestu...«
Ta ugotovitev o obolenju v alkoholikovi okolici ni nova, pomeni pa za vsakega od nas odgovornost, kako se mi, ki prihajamo z alkoholom v stik obnašamo, bodisi do alkoholika, bodisi do njegove družine.
pomenilo tudi prepustitev palače Chigi (predsedstva vlade) laični stranki. S tem je za marsikoga Krščanska demokracija izgubila tisto prvenstveno politično vlogo, ki jo je dobrih trideset povojnih let imela. Dejansko danes DC nima razen predsednika senata nobenega izmed najvišjih državnih mest.
Piccolijeva vlada v DC pa je pomenila tudi poskus odprtja navznoter. V zadnjem času je bilo vse več govora o nekakih zunanjih pristaših in gibanjih, ki so hoteli formalno izven stranke, a z njej podobnimi idejnimi načeli sodelovati v politični akciji. To je zlasti pokazala lanska strankina glavna skupščina, ko so si krščanski demokrati nekako izprašali vest in so tudi skušali odpreti vrata nekaterim sorodnim gibanjem. Dejansko pa na kongresu te sile niso prišle kaj posebno do izraza.
Flaminio Piccoli je v svojem kongresnem poročilu v bistvu potrdil že znane teze. Opaziti pa je bilo nekaj kritičnih pripomb, ki so šle na račun socialistične stranke. In tega PSI ne more prebaviti. Znano je, da je bilo v zadnjih mesecih več ostrih polemik med DC in PSI, zlasti potem, ko je demokrščanski minister Andreatta označil socialiste za nacionalno-socialistično gibanje. Polemika je pretila že sami vladi in je predsednik republike le uspel zaenkrat izgladiti nevarno zaostritev. Toda primer Andreatta je le ena izmed zadnjih kapljic, ki je presegla rob kozarca. Vse namreč kaže, da se polemika ne bo ustavila ob tem. Še posebej po izvolitvi novega tajnika Krščanske demokracije.
NOVI TAJNIK JE DE MITA
Poglejmo sedaj, kako je kongres potekal. Po že omenjenih nastopih vodilnih predstavnikov stranke in seveda po dolgotrajnih pogajanjih, ki vedno karakterizira-jo podobna zborovanja, je prišlo do glavnega in najbolj pričakovanega akta: do izvolitve novega vsedržavnega tajnika. Piccoli se je že odpovedal kandidaturi, zato se je zanimanje pozneje osredotočilo predvsem na dve figuri, na dosedanjega predsednika stranke Forlani j a (ki je uradno kandidiral) ter na dosedanjega podtajnika DC De Mito.
Seveda pa do izvolitve ne pride kar tako enostavno. Potrebna so zavezništva. In prav tu se je pokazalo, da v Krščanski demokraciji ni statičnih stališč, da se politične igre lahko tudi spreminjajo, da se predvsem iščejo realna in pragmatična izhodišča. Tako so npr. Forlaniju odrekli podporo njegovi prejšnji zavezniki kot Fanfani 'in tudi Piccoli. Andreotti se je že prej opredelil za De Mito, v katerem je verjetno videl bolj prožnega in tudi do komunistične opozicije manj zaprtega politika. Prav zato so Fanfanija ob njegovem nastopu delegati močno izžvižgali ter ga opsovali z Judežem. Na koncu je prišlo do kar močne večine glasov za poslanca De Mito. Prejel je 55 % glasov.
Kdo pa je novi tajnik Krščanske demokracije? Ciriaco De Mita je doma iz okolice Avellina. Tako se je pravzaprav prvič zgodilo, da je prevzel vodstvo najmočnejše italijanske stranke predstavnik Juga. Nekaj nad petdesetim letom, intelektualno močna osebnost, predstavlja De Mita nekako zgodnjo generacijo svoje stranke. Bil je že večkrat minister v raznih vladah, zadnjo dobo pa eden od dveh podtajnikov stranke. Njegova izvolitev je izzvala vrsto pozitivnih in negativnih stališč, posebno še od strani italijanskega tiska. Eni ga povzdigujejo kot novo in močno osebnost, spet drugi ga imajo za nesposobnega in morda — po južnjaški tradiciji — preveč nagnjenega do raznih kompromisov. Bodočnost bo seveda pokazala, kaj bo novi tajnik DC naredil in potem ga bomo lahko sodili.
Eno je gotovo: Krščanska demokracija je zaradi svoje volilne in politične moči še vedno vodilna demokratična sila v državi, zato bo morala tudi nadalje napeti vse sile, da bo v čim večji notranji enotnosti znala tudi na zunaj voditi modro in jasno politiko.
Spectator
Anglija in Argentina med uojno in mirom
Britansko-argentinski spor za posest Mal-vinskih otokov se je pretekli teden razvijal v dveh smereh: v Nevv Yorku je glavni tajnik OZN Javier Perez de Cuellar začel s svojim mirovnim posredovanjem. Zgleda, da je imel nekaj uspeha, saj se zdi, da Argentina ne vztraja več na predhodnem priznanju njene suverenosti nad spornim otočjem.
Z druge strani pa Vel. Britanija nadaljuje s svojim vojaškim pritiskom na Argentino. Njena letala so ponovno bombardirala vojaške naprave v Port Stanleyu na Malvinah, na odprtem morju pa so Angleži zajeli argentinsko ribiško ladjo s 13 možmi posadke, ki naj bi bila dejansko vohunska ladja, saj je imela v sebi prisluškovalne naprave, vodil pa jo je neki argentinski mornariški častnik. Zaradi po-š-kodb, ki jih je zadobila pri letalskem obstreljevanju, se je ladja kasneje poto-bila. En član posadke je bil ob življenje.
Odmedano srečanje
Avstrijski zvezni kancler Kreisky je brzojavno sporočil vodstvu obeh osrednjih slovenskih organizacij v Celovcu, da je za 19. ma j določeni pogovor s koroškimi Slovenci odložen na nedoločen čas in to »zaradi sobotnih dogodkov na celovški železniški postaji«. V soboto 8. maja je namreč kakih sto dijakov, članov slovenske Koroške dijaške zveze šest ur blokiralo prodajo železniških vozovnic v znak protesta, ker jim uradniki nočejo prodajati vozovnic, če jih zahtevajo v slovenščini. Tiskovni tajnik kanclerja Kreiskyja je po odpovedi pogovora izjavil, da je s tem Kreisky »skušal preprečiti vtis, da se pogaja pod pritiskom demonstrantov«. Dejansko pa je Kreiskyju nastop dijakov prav prišel, da je lahko ustregel koroškim nemškim prenapetežem, ki so že prej zahtevali, naj ne sprejme slovenskih predstavnikov.
Vrhovni predstojnik salezijancev v Sloveniji
Sedmi naslednik svetega Janeza Boška, ustanovitelja salezijanske družbe, Egidij Vigano, je v dneh od 24. do 26. aprila živel med svojimi sobrati v Sloveniji. Vrhovni predstojnik se je srečal s salezijanskimi novinci, bogoslovci, sobrati, s skupnostmi Hčera Marije Pomočnice, z bolnimi sobrati na Trsteniku in s širšo družino salezijanskih sotrudnikov.
V	ponedeljek 26. aprila, ko so bili na Rakovniku zbrani skoraj vsi salezijanci iz Slovenije, so prišli v njihovo sredo tudi ljubljanski nadškof Šuštar, pomožni škof dr. Stanislav Lenič in škofov vikar za redovnike msgr. Franc Vrhunc. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Vrhovni predstojnik salezijanske družbe Egidij Vigano je povedal, da šteje sedaj družba 17.000 članov in prav toliko Hčera Marije Pomočnice.
■ V spopadu s policijskimi agenti varnostne službe Digos je v Rimu izgubil življenje 21-letni Giorgio Vale, eden najbolj nevarnih desničarskih skrajnežev. Pri 18 letih je postal član polvojaškega desničarskega gibanja »Terza posizione«. Udeležil se je številnih terorističnih akcij, v začetku tega leta pa se je umaknil v ilegalo.
V	povračilo za izgubo svojega pripadnika so člani teroristične organizacije »Nuclei armati rivoluzionari« težko ranili na rimski železniški postaji 54-letnega policista Giuseppeja Rapesta.
■ Komunistična celica pri dnevniku »L'Unita« v Rimu je z večino glasov izključila iz svojih vrst časnikarko Marino Ma-resco, ki je bila kriva objave lažnega dokumenta na škodo DC v omenjenem glasilu in zaradi česar je moral odstopiti glavni urednik omenjenega gl&sila Petruc-cioli. »Ravnanje Maresce,« pravi izjava, »je nesprejemljivo in zelo hudo. Škoda, ki jo je s tem povzročila partiji, se da popraviti edinole z izključitvijo kot to predvideva člen 54 strankinih pravil.«
Dve duhovniški smrti Trttii PisHrtkn iu i Števeriau
SREČKOTU REJCU V SPOMIN
*
Šlo je že proti jutru, ko zabrni telefon. Skočim iz postelje:	»Halo, kdo tam?«
Oglasi se ženski glas: »Pridite, g. Srečko se počuti zelo slabo.«
Pa sva uredila kot se spodobi za duhovnika in kristjana. Čez kak dan ga odpeljejo v bolnišnico k Sv. Justu. Vidno je hiral, a imeli smo upanje, da si bo le opomogel. Vendar upanje je bilo prazno; v torek 4. maja zvečer je kar ugasnil kot lučka. Izteklo se je življenje duhovnika, ki je bil v mlajših letih eden najbolj osovraženih duhovnikov pri tedanji fašistični oblasti.
Svoje življenjsko popotovanje je Srečko Rejc začel v Idriji 6. junija 1904. Oče Franc je bil »knap«, tj. rudar; mati je gospodinjila. Osnovno šolo je opravil v Idriji. Nato se je vpisal na realko. Dekan Arko ga je pregovoril, da je šel v Ljubljano na gimnazijo. Maturiral je pa v Idriji leta 1926.
Izbira poklica mu ni delala težav, vstopil je v goriško bogoslovje in postal mašnik 14. junija 1930. Njegova prva služba je bila kot kaplan v Postojni, ki je takrat začasno spadala pod upravo goriškega nadškofa. Dekan mu je bil msgr. Krhne, izrazita in pokončna duhovniška osebnost, ki je moral marsikaj prestati od političnih oblasti pred vojno in po vojni.
Dve leti je Rejec ostal v Postojni, ko so leta 1932 državne fašistične oblasti internirale župnika v Vipavskem Križu Ivana Rejca. Tedaj, so poklicali kaplana Srečka Rejca, naj upravlja križko župnijo. Toda kmalu je tudi novi dušni pastir prišel navzkriž z oblastmi. Dne 10. avgusta 1934 pod večer so prišli kvesturini, premetali župnišče, župnika pa odpeljali na goriško kvesturo.
Sam piše: »Čez 17 dni so me poklicali na obravnavo, pri kateri so sedeli: pod-prefekt, kvestor, major karabinjerjev, zastopnik finančne straže in "procuratore del Re”, državni tožilec. Najhujši moj greh je bil, da sem "panslavist” in zagrizen sovražnik fašizma.«
Njegovi tožilci so bili priseljenci. Italijani iz Sv. Križa. Prisodili so mu pet let internacije v provinci Matera v južni Italiji. Po 21 mesecih so ga pomilostili, ker se je nalezel malarije.
Nadškof Margotti ga je poslal v Zgonik, daleč od Corice. Toda na kvesturi je ostal črno zapisan. Dne 10. septembra 1940 so ga prišli znova iskat in odpeljali v tržaške zapore. To pot so hitro opravili, že po dveh dneh je šel drugič v internacijo in sicer v provinco Avellino.
V internaciji je bil do 5. avgusta 1941. Vrnil se je v Zgonik. Toda že 4. junija 1942 so znova prišli in sicer oboroženi z bombami in mitraljezi. »V tržaških zaporih — piše — sem bil en teden brez vode za umivanje in tudi za žejo pogasiti.«
Po enem mesecu je sledila tretja konfi-nacija in sicer v provinco Piacenza v severni Italiji. Torej bliže doma. Sam piše, da je zanj posredoval nuncij pri Kvirinalu na prošnjo nadškofa Margottija. Tam je ostal do razsula Italije 8. septembra 1943. Pod nemško zasedbo je živel bolj ali manj prikrito do maja 1945, ko se je pojavil v Gorici skupaj s partizani. Julija 1945 se je vrnil v redno dušno pastirstvo in sicer v Nabrežino. Njegove Kalvarije je bilo konec.
V Nabrežini je preživel 31 let kot župnik, katehet in nekaj časa tudi kot profesor. Dobil je težko župnijo zaradi dvojezičnosti faranov (Slovenci in vedno več Italijanov), pa tudi zaradi negotovih političnih razmer na Tržaškem do Londonskega sporazuma in zaradi ideološke razdvojenosti župnije.
Mislim, da je nadaljnji razvoj na Tržaškem prehitel Srečkota. Saj je o Zgoniku zapisal leta 1945: »Vsi moji bivši farani so se stoodstotno odzvali velikonočni dolžnosti.« Ob odhodu iz Nabrežine leta 1976 bi ne mogel več tega trditi o današnjih Kraševcih. Tudi moči so ga začele zapuščati. Zato se je odpovedal Nabrežini in se preselil v Jamlje, ki so majhna vas. Vendar je po dveh letih (1979) pustil tudi to župnijo in se 'kot upokojenec preselil v Gorico. Tožil je, da ga bolijo noge. Pri-
hajala je pač starost in z njo svojske nevšečnosti.
Ob zadnjem slovesu v goriški stolnici v četrtek 6. maja so mu pele cerkvene pevke iz Nabrežine, ki jih je imel rad in one njega. Ob grobu so mu še zapele 1-urško Zvonovi zvonijo. Tudi drugi Nabrežinci so se poslovili od svojega dolgoletnega župnika, dijak v imenu šolarjev, žena v imenu italijanske verske skupnosti, mož v imenu Nabrežincev in pa zastopnik Ja-meljcev.
Sedaj počiva v skupnem grobu goriških duhovnikov na mestnem pokopališču. Umirilo se je njegovo srce. Naj se njegova duša veseli v Bogu.
K. Humar POK. LOJZE ROZMAN
V ponedeljek 3. maja je po dolgi bolezni umrl v sanatoriju pod Obeliskom g. Lojze Rozman. Njegov pogreb je bil v Trebčah v sredo 5. maja. Vodil ga je škof Bellomi. Pogreb, ki se ga je udeležilo 50 duhovnikov in številna množica, je pokazal, kdo je bil g. Rozman in kako so ga ljudje spoštovali, cenili in radi imeli.
Lojze Rozman se je rodil v Šmihelu pri Postojni (Dolane) 22. junija 1911. Študiral je v Šentvidu nad Ljubljano, teologijo je dovršil V Gorici. Mašniško posvečenje je prejel v Trstu 30. septembra 1934.
Služboval je najprej v hrvaški Istri (Roč, Dolenja vas), od leta 1940 pa v Dekanih, kjer je bil župnik. Iskanje zdravja in miru ga je leta 1948 pripeljalo v Trst, kjer je ostal. Leta 1951 je sprejel kaplanijo Trebče, ki je po njegovi zaslugi postala župnija. Tako je bil od 5. decembra 1954 župni upravitelj te župnije in od 1. decembra 1959 do smrti njen prvi župnik. V Trebčah je bil katehet na osnovni šoli in nekaj let tudi na srednji šoli na Opčinah. Za kratek čas je sprejel duhovno vodstvo slovenskih skavtinj na Tržaškem. V priznanje njegovih zaslug in odlične duhovniške osebnosti ga je 10. junija 1972 nadškof Santin imenoval za častnega kanonika tržaškega 'stolnega kapitlja.
V svojem nagovoru pri pogrebni maši v Trebčah je g. škof Bellomi orisal v kratkih stavkih osebnost pokojnega, ki je bil »zvest služabnik, pravičen mož, prijatelj Kristusov in prijatelj vseh. Trudil se je s popolno nesebičnostjo in v tem prizadeva-
Znano je, da se po raznih italijanskih središčih goji veliko dobre in zanimive glasbe. To velja ne samo za večja, ampak tudi manjša mesta, še posebej je živahno glasbeno delovanje v deželi Ve-neto, kjer poleg npr. večjih glasbenih središč (kot recimo Benetke ali Verona) uspeva še veliko muzikalnega udejstvovanja tudi v drugih centrih.
Med te spada tudi mesto Rovigo, središče padske nižine, ki že meji z Emilijo. Sredi prostrane nižine, obdano od vodovja skoraj na vseh straneh, ima kljub svoji navidezni provincialnosti marsikaj zanimivega: mogočne in stare cerkve, palače v beneškem slogu, smotrno urejene trge, še nekaj samotnih srednjeveških stolpov. V glasbenem oziru ima mesto konservatorij in razne glasbene ter kulturne ustanove. Kot kaže, je že par let sem skupno z javnimi upravami, občino in delno deželo prišlo do načrtnega sodelovanja med glasbenimi dejavniki in upravami. Iz tega so se rodile razne pobude, kamor spada tudi že večletna predstavitev posebne koncertne sezone z monografsko težnjo. To se pravi, da se v glasbeni program vključuje dela enega samega avtorja ali kvečjemu dobe. Pred leti so npr. o-bravnavali Beethovnovo delo, letos pa je bil na vrsti Schumann.
Vse prireditve so v glavnem v razkošni dvorani Teatro Sociale, ki kaže, da ima mesto bogato kulturno tradicijo in da teater služi svojemu namenu. Poleg te monografske sezone imajo še vrsto ko-
nju se ni nikdar utrudil. Njegovo življenje je bilo združeno z dnevi stiske in trpljenja. Saj so bili o tem na njem vidni znaki. Iz njegovega prijaznega in jasnega obraza je odsevalo staro trpljenje, kakor globoka rana, vedno odprta v njegovem srcu in v njegovih občutkih. V žalostnih dnevih vojne in po vojni je trpel preganjanje in posledice nepoštene borbe. To ga je zelo potrlo. Tako je učakal starost in so mu pešale moči; v šibkosti in nemiru je mislil na preteklost in nemirne dni. A živel je za svojega Gospoda v službi svojim bratom. Posvetil se je vsega svoji službi, med svojim ljudstvom, v uspehih in neuspehih; vztrajal je v dolgi in popolni zvestobi tudi v težkih stvareh.«
Pokojni g. Rozman je bil duhovnik globokega notranjega življenja, razgledan mož, vesten dušni pastir, svetovalec in voditelj ter katehet, glasbenik, ljubitelj petja, velik prijatelj mladine, zaveden slovenski dušni pastir. Bil je skromen, a odločen. Nanj bo v Trebčah spomanjala zlasti slika zadnje večerje v cerkvi, ki jo je narisal Tone Kralj.
Ob odprtem grobu na trebenskem pokopališču so se zvrstili razni govorniki, ki so se pokojnemu zahvalili za njegovo de-
lo	in za njegov zgled. To je zlasti poudaril dr. Angel Kosmač. Za njim so spregovorili Ana Lokatos, učenka petega razreda, v imenu vaščanov učiteljica Nevja Žerjal, za skavte in skavtinje inž. Marjan Jevni-kar, župnik v Šmihelu Božidar Božič in kot zadnji deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Pokojnika je v njegovem življenju spremljala vdano in tiho sestra Ivanka. Njej in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Med nami je nastala velika vrzel. Daj Bog, da bi jo mogli kmalu
ZapoIniti'	Lojze	Škerl
ZBOGOM, G. ŽUPNIK!
V	imenu vaščanov je ob grobu g. Lojzeta Rozmana Nevja Žerjal izrekla naslednje besede:
Zakaj? To vprašanje se pogosto poraja v naših mislih, posebno ko gre za smrt drage osebe. Kdor ne veruje v Boga, ne najde odgovora. Mi kristjani ga pa poznamo, saj je pisano: »Če seme ne umrje, ne obrodi sadov.« Toda človek, četudi je veren, ostane človek: čustva prevladajo razum; solze v očeh, potrti obrazi, žalost, da ste nas zapustili, pričajo, da smo vas imeli radi. Žalostni smo, da vas ni več med nami in da smo ostali brez pastirja. Pomagajte nam zato iz nebes razumeti, da je naše zemeljsko bivanje le začasno, minljivo ter le postanek na poti za dosego večne sreče, ki je Bog sam.
Vaše besede, vaši nasveti, vaša dela, zlasti pa vaš zgled ostanejo z nami kot spodbuda in tolažba. Hvala vam za vse, kar ste dobrega storili! Hvala tudi za to, ker boste posredovali pri Bogu za nas. Ohranili vas bomo v kotičku našega srca. Zbogom, g. župnik!
mornih ali simfoničnih koncertov v povezavi s podobno ustanovo v Trevisu in z orkestrom »Filarmonia Veneta«.
Eden od zanimivih koncertov, ki sem mu prisostvoval, je obsegal razna morda širši publiki manj znana komorna dela Roberta Schumanna, ki lepo razodevajo vso skladateljevo duhovno globino in romantično vznesenost. Te skladbe so bile pisane za klavir štiriročno, za klavirski duo, za klavir in rog oz. za klavir in violončelo. Izvedli so jih nekateri znani solisti, ki v glavnem sodelujejo v beneškem opernem gledališču La Fenice. Schumannova glasba je tudi tu marsikdaj zelo subjektivna in osebna, zato tudi pristna, obenem pa tudi bogata in polna sporočil za poslušalce, čeprav so marsikdaj skrivnostna in zameglena. Saj sam skladatelj nekje piše: »Morda je potreben genij, da lahko popolnoma razume drugega genija.« Glasbene stvaritve nemškega romantičnega mojstra so tu izzvenele zelo čisto in jasno, včasih celo blesteče. Posebej moramo poudariti izredno barvitost inštrumentov, ki so po svoje zelo prodorno podčrtali celotno podobo skladateljevega izraza.
Bogate koncertne prireditve v Schumannovem imenu se bodo še nadaljevale. Posebno naj še zabeležimo koncert francoskega organista Jeana Guilloja, iz znane cerkve Saint-Eustache v Parizu, ki bo izvedel v maju vrsto najlepših Schumannovih orgelskih del v stolnici v Rovigu.
ab
Komaj so onemele sirene zračnih napadov in so si ljudje začeli graditi nove hiše na ruševinah, se je v davnem letu 1946 pojavil med nami »Pastirček«. Skrbni katehet je, ki so takrat poučevali našo mladino, so ga priklicali v življenje. »Pastirček« pa bi ne zaslužil tega imena, če bi ne »vandral« po svetu. Tako je deset let preživel v Gorici, kjer je za njegov obstoj skrbel sedaj že pokojni msgr. Srečko Gregorec. Potem se je preselil v Trst in pod vodstvom msgr. Jožeta Prešerna preživel svoje drugo desetletje. V Trstu se je posvetil zlasti skavtom in skavtinjam in opravil med njimi hvalevreden apostolat. Danes je ta organizacija, tudi po zaslugi »Pastirčka«, najbolj aktivna in najštevilnejša med nami.
Po desetih letih izhajanja v Trstu se je »Pastirček« zopet vrnil v svoje rojstno mesto, v Gorico. Tu zanj vestno in z največjo ljubeznijo skrbi pesnica Ljubka Šor-
li	Bratuževa.
In Pastirčkov dan? Zamisel uredništva in gg. katehistov je bila, da mora tudi Pastirček imeti svoj imendan. Tako so ga prvič praznovali v Doberdobu 20. aprila 1980, drugič pa na Opčinah 10. maja 1981.
Letošnji Pastirčkov dan se je odvijal na števerjanskem griču. Moral bi biti poln sonca, cvetja in zelenja, pa sta dež in megla zaprla pogled na sončna Brda, furlansko in goriško deželo, da je samo misel pohitela v lepoto, ki se raz števerjanski grič razliva vse naokoli. Tem lepše pa je bilo zato v števerjanski cerkvi pri šmarnicah, ki je odmevala od navdušenega otroškega petja Mariji v čast.
V	dvorani Sedejevega doma se je nato odvil pester spored tržaške in goriške mladine — Pastirčkove mladine. Po pozdravu deklice iz Števerjana je nastopil domači mladinski zbor pod vodstvom Alenke Černič in navdušeno zapel tri pesmi. Zalo lepo so nastopili čisto majhni otroci iz doberdobske glasbene šole z Orff-instru-menti. Bil je res užitek jih poslušati. Nadvse razveseljiv je bil pogled na »mačkoljan-
Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Za nič drugega ni več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta, mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi. ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, marveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi (Mt 5,13-15).
Od nekdaj so ljudje sanjali o stroju, ki bi poganjal samega sebe in tako večno tekel. Tehniki vedo, da je tak stroj nemogoč. Kar pa ni mogoče v tehniki, je kje drugje. Velikokrat najdemo ustanove, ki skrbijo le zase in veselo živijo. Tudi župnijski pastoralni svet (ŽPS) lahko pozabi na svoj cilj in ga ne 'izpolnjuje, vendar pa živi naprej, ima redne seje (»Saj je tako prijetno, če pridemo skupaj in se kaj pogovorimo!«) in dela sam s seboj in zase. Vendar je to le kolesje, ki je v praznem teku. Tudi z župnijo je lahko tako, če ni več ofenzivna — ni več misijonarska ali apostolska.
Kristus gotovo ni ustanovil svoje Cerkve, da bi služila sama sebi in sebe vzdrževala. Govoril je o luči sveta in soli zemlje. Cerkev mora svetiti svetu in osoliti zemljo. To je njen cilj. Tega pa ne do-seza, če misli le nase, rešuje le svoje probleme, zdihuje nad svojimi težavami in se — smili sama sebi. To velja za vso Cerkev, za vse njene ustanove in vsakega vernika.
Če pa se sol spridi.... Ali kakor je rekel kardinal Cardijn: »Sol poleg juhe nič ne koristi. Sol mora v juho!« Le župnija, ki je odprta za vse ljudi, posebno za u-boge in majhne, izpolnjuje svoj cilj. Je sol v juhi. Isto velja za ŽPS. Nekoč nas ne bo Kristus spraševal, koliko sej smo imeli, koliko sklepov naredili, kolikokrat izrekli: »Potrebno bi bilo...« Vprašal pa bo, kaj smo kot ŽPS storili dobrega našim najmanjšim bratom.
Pri tem pa Jezus ne pričakuje, da bi bili nekakšen popoln socialni servis. Gre mu za našo temeljno držo odprtosti in našo vsakdanjo prakso. Smo odprti za vse ljudi naše župnije? Ali pa jih delimo v črne in rdeče, južne in severne, dobre in grešnike, naše in one druge..? Včasih bo zelo prav, če si bo naš ŽPS temeljito izprašal vest, da se zavemo, v kakšnem getu se gibljemo. Vedno je nevarnost, da se bo kolesje ŽPS vrtelo v prazno in se ne bo zgrabilo z resničnim življenjem, z vprašanji našega sveta.
Cilj našega dušnopastirskega dela mora biti pomoč ljudem, da bi v svojem vsakdanjem življenju zaslutili božjo bližino
skl šopek«, še lepši pa užitek, ki nam ga je nudil ta priznani zbor mačkoljanske mladine, ki ga tako dovršeno in spretno vodi učiteljica Ljuba Smotlak. Za svoje petje je žel obilo pohvale. Nato so harmonikarji iz Gorice pokazali in dokazali, da niso zaman hodili v glasbeno šolo na Placuti.
Z navdušenjem so vsi v dvorani pozdravili prihod zbora- »Kekec« na oder. Vedeii so, da jih ne bo razočaral. In res, kakor vedno je z velikim občutjem in dovršenostjo odpel svoj program pod vodstvom dirigenta Ivota Bolčine.
Tudi za igrico je bilo poskrbljeno. Učiteljica Mariza Perat je s svojimi otroki pripravila prizorček s petjem, ki nas je vse zabaval. Za zaključek je nastopil še Zamejski glasbeni ansambel iz Števerjana in zabaval predvsem mladino, ki se je prilepila k odru in vneto poslušala.
Pozdravni govor je imel učitelj Ivo Bolčina. Poudaril je, kako je »Pastirček« pomemben za šolsko mladino, saj jo spremlja vse leto v veselih in žalostnih dogod-gih. »Pastirček je vaš,« je dejal, »to ste vi, Pastirček je vaše ogledalo, brez vas bi Pastirčka ne bilo.« Na koncu govora je še dejal: »Ob zaključku naj povem, da bi Pastirček rad videl, da bi iz vas zrastel rod, katerega delo bo Bogu v čast in narodu v ponos! Na svidenje na prihodnjem četrtem Pastirčkovem dnevu!«
Naj ne pozabimo na gostoljubnost Šte-verjancev. Matere so napekle domačega kruha ’in peciva, fantje so skuhali dunajske klobase in pripravili domačega vina, da so bili vsi postreženi, otroci in odrasli, kot v Kani Galilejski. Hvala jim! Z. P. ★
Zahvala
Uredniki Pastirčka se toplo zahvaljujejo števerjanskemu PD društvu »F. B. Sedej« za pomoč pri organizaciji »Pastirčkovega dneva«, števerjanskim materam pa za izredno bogato pogostitev otrok in tudi odraslih.
in v njem odkrili božje sledi. Bog bolj
odrešuje v življenju ljudi kot v cerkvah, učilnicah, na sejah in v župniščih.
Če Bog ljubi vsakega človeka, potem je »delovišče« Duha v življenju vsakega človeka. Mi imamo pri tem le vlogo pomočnika. Mi moremo — če smo dovolj širokosrčni — delovanje Duha pospeševati.
Biti moremo njegovi poslanci, ko srečujemo vse ljudi in vsakogar brez predsodkov. (Pastoralni pogovori - Maribor)
■ V Hamburgu sta se konec preteklega tedna sestala zahodnonemški kancler H. Schmidt in predsednik italijanske vlade Spadolini. Med drugim sta se pogovarjala o britansko-argentinskem spopadu in bila mnenja, da je treba uresničiti resolucijo Varnostnega sveta. Podpisala sta tudi predlog generalnega tajnika OZN Perez de Cuellarja za premirje ob istočasnem umiku vojaških sil z Malvinskih otokov in za miroljubno rešitev spora s pogajanji. Spa-dolini in Schmidt sta tudi izrazila zaskrbljenost ob novi zaostritvi položaja na Poljskem.
■ Po vsej Jugoslaviji so v torek 4. maja proslavili drugo obletnico Titove smrti. Ob 15,15 so zatulile vse tovarniške sirene v državi, stroji so obstali, Jugoslovani pa so z eno minuto molka počastili Titov spomin.
■ V Baskiji je z ubojem direktorja jedrske centrale Lamoniz padla že dvanajsta žrtev nove ofenzive baskovske separatistične in teroristične organizacije ETA, ki je dala madridski vladi ukaz, naj svoje »represivne« sile umakne iz Baskije. Vendar vlada v Madridu prepričanje, da »bojujemo z ETA trdo, a eno zadnjih bitk«, kot je dejal notranji minister Juan Roson. Res se podpora prebivalstva v Baskiji ETA organizaciji očitno zmanjšuje, notranja trenja v sami organizaciji se nadaljujejo in poglabljajo, med ostalimi baskovskimi strankami pa začenja prevladovati mnenje, da se je treba rešiti tega začaranega kroga, ki ovira zlasti gospodarski razvoj dežele.
■ V skrivnostnih okoliščinah je strmoglavilo ob iransko-turški meji letalo, v katerem je bil alžirski zunanji minister Ben-jahja, ki je potoval na uradni obisk v Teheran, da posreduje za mirno rešitev ira-ško-iranskega spopada. Iranske oblasti so hitro obtožile Iračane, da so oni sestrelili letalo, kar pa je ostalo brez dokazov.
Iz glasbenega sveta v Venetu
Vi ste sol zemlje
nm ob nm
Msgr. Bellomi na mestu msgr. Cocolina
Pok. nadškof Peter Cocolin je bil predsednik škofovske komisije Treh Benečij za sredstva družbenega obveščanja. Po njegovi smrti so škofje to odgovornost pove-- rili msgr. Lovrencu Bellomiju. O njem smo se že prepričali, da razume poslanstvo. teh sredstev in da je tudi dober časnikar. Zato tem bolj iskreno čestitamo k imenovanju z željo, da bi njegovo delo bilo čimbolj uspešno in naše z njim.
Pastoralni obisk pri Novem sv. Antonu
Ker Slovenci nimamo v tej župniji poleg nedeljske maše in pevskega zbora nobene verske skupnosti (skavtska skupina se je pred 12 leti preselila v Marijin dom v ul. Risorta, kjer ima svoj sedež), nas je srečanje z g. škofom pri sv. maši, ki jo je daroval za nas, duhovno dvignilo in utrdilo v veri in medsebojni ljubezni.
Prišel je med nas z očetovskim srcem, polnim razumevanja, odprtosti in ljubezni do naših duš, ki so mu izročene v vodstvo •in varstvo. V kratki, a jedrnati razlagi o pomenu pastoralnega obiska v župniji je poudaril tri točke: 1. vero je treba vedno obnavljati, utrjevati in poglabljati ter rasti v pravo krščansko osebnost, ki s svojim življenjem izpričuje vstalega Kristusa; 2. prva krščanska šola je v družini; molimo, da bi med zakonci zavladala prava krščanska ljubezen in medsebojna pomoč ter skrb za krščansko vzgojo otrok; 3. mladina je danes najbolj ogrožena od sedanjega družbenega okolja, ki je vse prej kot krščansko. Na teh treh poljih mora pravi kristjan sodelovati; pomagati z besedo, zgledom in molitvijo.
Pastoralni obisk obstoji v glavnem v tem, je še dejal g. škof, kakšno je versko življenje v župniji. Škof predstavlja Kristusa. »Jaz sem samo njegovo vidno znamenje med vami. Kristus se zanima za vas, v njem je samo odpuščanje in samo usmiljenje. On je, ki želi in pričakuje, da s svojim življenjem izpričujete vero vanj.«
V nadaljevanju sv. maše nas je pritegnila škofova globoka vera in ljubezen do Kristusa, da smo po posvečenju začutili tesno povezanost z njim, ko da smo učenci, grešni, a vendar učenci, ki sodelujejo z višjim pastirjem pri Zadnji večerji... In potem: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta... Blagor povablenim...« Povabljeni smo bili vsi in skoro vsi so se temu vabilu odzvali.
Še v zakristiji, ko so ga člani pevskega zbora pozdravili in se mu zahvalili, je g. škof izrabil priložnost, da jim je v kratkem, prisrčnem nagovoru polagal na srce, kakšen namen naj ima njihovo petje: slavo božjo! Vsak posameznik naj to izpričuje tudi z življenjem pravega kristjana.
G. škofu se za to prelepo duhovno doživetje ob njegovem pastoralnem obisku iskreno zahvaljujemo in obljubljamo našo skromno pomoč v molitvi, da bi ga pastir duš Jezus Kristus vodil in podpiral v njegovi težki pastirski službi.
Ena od pevk slov. cerkv. zbora
G. Stanko Zorko 30 let v Rojanu
V nedeljo 9. maja so se članice Marijine družbe po popoldanski pobožnosti zbrale v Marijinem domu, kjer so se z nekaterimi drugimi župljani spomnile delovanja svojega duhovnega voditelja msgr. Stanka Zorka, ki je pred tridesetimi leti, in sicer januarja 1952 prišel kot slovenski kaplan v rojansko župnijo. Z mladostnim navdušenjem se je takoj lotil pastirskega poslanstva v razmerah, ki so bile v prvih letih po vojni vihri dokaj težavne, a zanj nikoli brezupne.
Rojansko skupnost je vedno pojmoval kot celoto in se zato zanimal za vse njene, čeprav tako različne sestavine. Obiski bolnikov, starejših in onemoglih, skrb za redno slovensko službo božjo, poslanstvo vestnega spovednika, prizadevanje za dostojno cerkveno petje, to so le nekatere sestavine obsežnega delovanja g. Stanka Zorka med slovenskimi rojanskimi verniki.
Kot slovenski katehet si je izredno prizadeval za obstoj in rast slovenske šole ter neutrudno skrbel za vzgojo šolske mladine.
Da bi omogočil še pestrejše udejstvo-vanje tudi na kulturnem področju, si je zamislil gradnjo novega Marijinega doma lr> to svojo zamisel tudi privedel' do uresničitve.
Lahko bi rekli, da ni bilo trenutka ali važnejšega dogodka v življenju slovenske r°janske skupnosti v zadnjih tridesetih le-kjer ne bi bili opazili aktivne prisot-
nosti in nesebičnega sodelovanja njenega kaplana.
Ko se sedaj spominjamo na to ne kratko obdobje skupnega življenja s svojim dušnim pastirjem, mu slovenski verniki v Rojanu želimo izraziti za takšno in tako obsežno delovanje iskreno hvaležnost. Kot Slovenci pa mu izrekamo tudi v imenu mnogih, ki jih ni več med nami, globoko spoštovanje zaradi 'izrednih moralnih vrlin, ki odlikujejo njegovo osebnost.
T.P.M.
Poklicni zavod za industrijo
Brošura. Ob poimenovanju Poklicnega zavoda za industrijo in obrt v Trstu po Jožefu Stefanu je isti zavod izdal posebno spominsko brošuro. V njej je najprej krat-tek življenjepis Jožefa Stefana, nakar sledi opis poti zavoda od ustanovitve do danes. Ta pot ni bila lahka, priča pa o vztrajnosti dijakov, staršev in profesorjev, ki so se zavedali, da se borijo za pravično stvar in se zato niso ustrašili ovir. Preseneča rast tega zavoda; od prvih pet dijakov in dijakinj v prvem šolskem letu- 1970-71 je letos narastel vpis na 166 dijakov in dijakinj. Iz tega se vidi, kako potrebni so danes poklicni zavodi, dočim upada zanimanje za humanistične in realne šole. -
Uradno poimenovanje zavoda je bilo v soboto 8. maja ob udeležbi pristojnih oblasti, staršev in dijakov. Slovesnost je motilo slabo vreme, tako da je akademija morala biti v notranjosti zavoda, ki pa nima dovolj velikih prostorov za slične prireditve.
V	nedeljo 16. maja bo v BAZOVICI
SREČANJE BOLNIKOV IN STAREJŠIH LJUDI
Ob 16.30 naprej bo priložnost za sveto spoved.
Ob 17.00 se bo pričela sv. maša z govorom. Maševal in govoril bo g. Marij Gerdol. Med sv. mašo bo tudi bolniško
Povabimo bolne in starejše ljudi na to srečanje in pomagajmo jim, da se ga bodo mogli udeležiti.
Trgovsko tehnični zavod »Ž. Zois«
Nekaj več kot mesec dni pred koncem šolskega leta so dobili dijaki dveh razredov oddelka za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu »2iga Zois« končno svoje ustrezne šolske prostore v drugem nadstropju paviljona B v bivši psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu nad prostori poklicnega zavoda »J. Stefan«.
Oddelek za geometre tako sedaj razpolaga z dvema učilnicama (eno za vsak razred), risalnico in profesorsko zbornico; dodeljena mu je bila tudi postrežnica.
Barkovlje
V četrtek 6. maja je ugasnilo življenje Ivanke Knez. Kljub stalni bolehnosti je dočakala visoko starost 88 let. Večkrat je bila v bolnišnici, nazadnje v sanatoriju pod Obeliskom. Njen pogreb je bil v soboto 8. maja ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev, žal ne počiva na pokopališču v Barkovljah, ker je prenapolnjeno in so jo odpeljali k Sv. Ani.
Pokojna Ivanka se je odlikovala po veliki dobroti. Vse, kar ji je ostalo od pokojnine, je razdala v dobre namene. Posebne pomoči so bili vedno deležni slovenski misijonarji. Na srečanje z Bogom se je skrbno pripravila z zakramenti. Naj ji Gospod poplača dobra dela, pa tudi molitve in trpljenje. - Z. S.
Poimenovanje slovenske šole v Barkovljah
V nedeljo 16. maja bo v Barkovljah slovesnost poimenovanja slovenske osnovne šole po Franu Šaleškem Finžgarju.
Ob 15,45 bo odkritje in blagoslovitev Finžgar jevega kipa; domača godba bo nato igrala do 16. ure, ko bo po pozdravnem govoru Marjana Gregoriča kulturni program. Nastopili bodo otroci iz barkovljan-skega otroškega vrtca ter učenci osnovne šole, recitatorji ter domači mešani zbor, ki ga vodi Sandra Pertot. Sledi družabnost v bližnjem prosvetnem društvu.
Ob poimenovanju so domačini pripravili zgodovinsko in šolsko razstavo ter izdali brošuro o kraju in šoli.
Slovesnost bo v šolskih prostorih v ul. Cerreto 19; v primeru slabega vremena bo program potekal v prosvetnem društvu v ul. Cerreto 12.
Kronika iz Mavhinj
Smrt dobrega človeka. Tako smo imenovali pokojnega Franca Fabeca, ki smo ga v soboto 8. maja spremili k zadnjemu počitku. Ni bil sicer rojen v Mavhinjah, toda štel se je za domačina. Rodil se je 21. oktobra 1895 na Brdu pri Premu. Med prvo svetovno vojno je bil na ruski fronti in je prepotoval kot ujetnik vse vzhodne dežele. Leta 1937 se je preselil v Trst in se poročil z Mileno Makovec iz Štomaža na Vipavskem, žena mu je umrla pred štirimi leti. V zakonu sta imela dvoje otrok, na katera je bil pokojni zelo ponosen. Šele pred desetimi leti se je preselil k sinu v Mavhinje, kjer si je sin zgradil svoj dom. Pokojni Franc je veliko pretrpel med zadnjo vojno, ko so ga odgnali v Nemčijo, odkoder se je vrnil šele dolgo po vojni. Zaposlen je bil kot sluga na srednji šoli v Rojanu. Zadnja leta je preživel v Mavhinjah, toda po ženini smrti je bil večkrat v bolnišnici.
Bil je ljubitelj slovenskega petja in tudi sam je rad pel, zato so mu tudi cerkvene pevke zapele med pogrebno mašo. Domači župnik je med svetim obredom orisal lik pokojnika, ki je bil predvsem dober in plemenit človek, globoko veren mož in zaveden Slovenec. Lepo ga je bilo srečati, ker se je z vsakim rad pogovarjal in ker je bil veselega in vedrega značaja. Z veseljem je prebiral Katoliški glas in mohor-jevke. V nedeljo ob poimenovanju osnovne šole v Mavhinjah je bil srečen ob prazniku, a se je počutil zelo utrujenega. Čez nekaj dni je mirno zaspal v Gospodu.
Prvo Sv. obhajilo. V nedeljo 9. maja smo imeli v naši župniji prvo sv. obhajilo. Ob-hajanci so bili sicer samo trije, toda vsa župnija je čutila slovesnost in verniki so napolnili cerkev sv. Nikolaja. Po maši je bilo v župnišču srečanje prvoobhajancev s strežniki in drugimi otroki ter starši.
Poimenovanje šole v Cerovljah po pesniku, skladatelju in narodnem buditelju Miroslavu Vilharju bo v nedeljo 23. maja ob 16. uri na šolskem dvorišču. Relief Miroslava Vilharja je izdelal akademski kipar France Gorše. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole.
Občni zbor dekliškega zbora »Devin«
V	petek 23. aprila je imel dekliški zbor »Devin« v prostorih župnijske dvorane v Devinu svoj občni zbor. Sklican je bil predčasno, kajti dekleta so čutila potrebo, da bi se pomenila o problemih, ki jih ima skupina in da bi izvolila nov odbor.
Najprej je predsednica zbora Alenka Le-giša v svojem poročilu podala kratek oris delovanje v minulih dveh letih. Predvsem je poudarila, da bi morale pevke pokazati večje zanimanje za vaje in delovanje zbora samega. Za njo je spregovoril dirigent in blagajnik zbora Herman Antonič in povedal, da je bil zbor v prejšnjih dveh letih sicer v aktivu, vendar se stalno srečuje s finančnimi težavami, zlasti ko hoče organizirati kako kulturno prireditev.
Poročilom je sledila diskusija, med katero so dekleta, dirigent in drugi, ki so se udeležili občnega zbora skušali reševati probleme sodelovanja pri vajah, organizacije, bodočih nastopov in delovanja v domači vasi. Tako so sklenili, da bodo odslej vaje ločene po glasovih in da bodo pri tem korepetirale tudi nekatere pevke.
Glede delovanja zbora so se članice odločile, da bodo v začetku junija primerno proslavile desetletnico svojega nastopanja s celovečernim koncertom v novi šoli, kjer je zbor letos dobil nove prostore. Poleg tega bodo pred koncem sezone nastopile še na nekaterih kulturnih prireditvah na Tržaškem in Goriškem.
Po razpravi je stari odbor dobil razreš-nico in sledile so volitve novega, ki šteje deset članov. Predsednica je Irena Tavčar, podpredsednica Vida Legiša, tajnica Anamarija Pahor, za blagajnika je bil potrjen Herman Antonič. Svetovalci so Alenka Legiša, Marjetica De Matteis in Olga Tavčar, revizorji pa Sonja Antoni, Marko Tavčar in Ivan Brecelj.
Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« vabi na predavanje univerzitetnega profesorja dr. in dipl. ing. Rajka Pavlovca
NEKAJ GEOLOŠKIH NOVOSTI S SLOVENSKEGA OZEMLJA
Predavanje bo v petek 21. maja v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, Trst, z začetkom ob 20. uri. Obiskovalcem bo na ogled razstava Prirodoslovnega društva Slovenije o prizadevanju naravoslovcev na Slovenskem in o njihovem prispevku k narodni kulturi. Razstava bo odprta še v soboto 22., nedeljo 23. in ponedeljek 24. maja od 18. do 20. ure.
Izlet v Idrijo in v bolnišnico Franjo
Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole »Bazoviški junaki« v Rojanu in otroškega vrtca na Greti priredi v nedeljo 23. maja omenjeni izlet s sledečim programom: ob 7.30 odhod avtobusa izpred cerkve v Rojanu; ob 9.30 prihod v Idrijo in ogled muzeja v gradu, nato odhod v Cerkno, kjer si bomo ogledali muzej NOB; ob 13. uri kosilo v hotelu ETA v Cerknem; popoldne ogled bolnišnice Franje; ob 18. uri odhod proti Trstu; ob približno 20.30 prihod v Rojan.
Cena izleta na osebo znaša 12.500 lir. V ceno je vključen prevoz z avtobusom, kosilo (brez pijače) ter ogled muzejev z vodičem. Za izlet je potreben veljavni potni list ali v skrajnem primeru prepustnica in osebna izkaznica za posebno dovoljenje na meji.
Vprašaj se večkrat, ali bi hotel, da ti drugi tako ukazujejo kot ti ukazuješ drugim (Charles Dickens).
Pastirček št. 8
Te dni je izšla zadnja številka mladinskega lista »Pastirček«, ki je s tem zaključil 36. leto svojega rednega izhajanja. Uvodnik »Počitnicam naproti« je napisal Ivo Bolčina. Počitniško je razpoložena tudi pesem Zore Saksida »Planine, Juhej!«. Ista je še prispevala pesem »žabji prepiri«. Ostali dve pesmi sta od Ljubke Šorli (Spominčice) in Ivanke Zavadlav (Mamica). Pesem »V goriški pokrajini - Štandrežu«, ki jo je napisal Andrej Budal, je uglasbil Zorko Harej.
Leposlovni sestavki so: Marija majniška kraljica (Zdenka Ferlat), Zgodba o nahrbtniku (Julče Gorjan), Posrečeno darilo (Zv. Trampuž) in ljudska zgodba Ptica, lisica in pes. Mariza Perat predstavi glasbenika Mirka Fileja, ki je umrl 10. junija 1962, torej pred 20 leti. Ljuba Smotlak pripoveduje v »Tržaških sprehodih« o jezuitski cerkvi in jezuitih v Trstu, zraven pa še omeni baziliko sv. Silvestra.
Zanimivi sta kot vedno strani »Za višjo stopnjo«, ki jih pripravlja Zora Saksida. Bralci naj bi iz naslovov leposlovnih knjig odkrili devet slovenskih pesnikov in pisateljev. Obenem naj bi pod šest risb napisali imena šestih oseb, ki so se odlikovale v ljubezni do Boga. Za otroke 1. in 2. razreda je Majda Paulin izdelala kot običajno dve risbi. Prva je »Na travniku«. Otroci naj bi povedali, katere travniške cvetice in živali so na sliki. Za 2. razred pa je namenjena risba »Veselo na počitnice!« s štirimi prizori in pozivom »Opiši poletne zabave!« Na poletne nevarnosti opozarjajo štiri slike: nabiranje češenj, kača v skalah, vabljivo morje in bik na travniku. Dopisov mladih piscev je za štiri strani. Zato je bila Jana v svoji pošti bolj kratka. Zahvaljuje se za zvesto sodelovanje pri listu, opravičuje se, da vseh prispevkov tekom leta ni mogla objaviti in želi otrokom, da bi počitnice zares veselo in čim bolje preživeli. Tudi mi pri »Katoliškem glasu« jim isto želimo. - jk
Z GORIŠKEGA
Romanje Unitalsi v Lurd
Romarska ustanova Unitalsi pripravlja goriško romanje bolnikov v Lurd od 16. do 22. julija. Potovalo se bo z vlakom, ki ima posebne vagone tudi za ležeče bolnike. Vpisovanje za romanje je v centru Stella Matutina, ul. Nizza 36, Gorica, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure razen ob sobotah in nedeljah. Vpisovanje se zaključi 31. maja. Cena za bolnike 150.000 lir, za odrasle 255.000 do 400.000 lir, kakor kdo izbere kategorijo hotelov v Lurdu.
Krstna izvedba filma »Deseti brat«
V	četrtek 6. maja je bila v Kulturnem domu v Gorici premiera slovenskega filma »Deseti brat«, ki ga je izdelalo filmsko podjetje »Viba film« v Ljubljani, režiral pa Vojko Duletič. Vsebino filma, ki je bil izdelan po Jurčičevem istoimenskem romanu in režiserja je številnemu občinstvu predstavila Savina Remec, v imenu prirediteljev pa je spregovoril prof. Milko Re-ner. Na koncu je bilo v mali dvorani še srečanje z režiserjem Duletičem.
Sovodnje
Obisk delegacije novogoriške občine. V
sredo 28. aprila je prišlo na sedežu občine v Sovodnjah do srečanja med delegacijo občine Nova Gorica ter sovodenjskim občinskim odborom. Navzoča sta bila tudi svetovalca SSk Branko Černič in Remo Devetak. Novogoriško odposlanstvo je vodil novi župan Z. Devetak. Z njim so bili dosedanji župan Jožko Sušmclj, predsednik izvršnega sveta Stojan Vodopivec, predsednik Krajevne skupnosti Branik (Rihemberk), predsednik za krajevne oz. manjšinske stike ter predstavnika družbenopolitičnega življenja.
Na srečanju je bilo poudarjeno, da so stiki med slovenskimi občinskimi upravami na Goriškem potrebni in pravilni, saj so obojestranska bogatitev na kulturnem in športnem področju, obenem pa se na njih razpravlja o skupnem reševanju problemov, tako splošnega kot občinskega značaja. Ko gre za Novo Gorico in Sovodnje, je treba vedeti, da meji večji del sovodenjske občine pri Rupi in Mirenskem bloku prav na Novo Gorico.
Po izmenjavi pozdravov je občinski odbornik Jožko Prinčič seznanil goste o zgodovini sovodenjske občine, o njenem območju in o njeni upravno-politični sestavi. Podčrtal je pomen pobratenja z občino Škofjo Loko ter omenil številna srečanja na športnokulturnem področju, tako na naši strani kot onstran meje. Zal so ti stiki še nezadostni, čemur botruje zlasti razdalja. Potrebno bi bilo te stike še poglobiti, zlasti mladina naj bi se bolj povezala, pa tudi celotno prebivalstvo naj bi začutilo večjo potrebo po medsebojnem spoznavanju.
Pogovor je tekel o načinu upravljanja slovenskih občin v zamejstvu, pri čemer je važno kako nuditi občinam v okviru obstoječih zakonov v materinem jeziku vso možno pomoč. Obe delegaciji sta se strinjali, da je pravilno in silno potrebno vztrajati na globalni zaščiti celotne slovenske skupnosti v Italiji. Govora je bilo tudi o problemih, ki zadevajo Rupo 'in njeno območje, kar naj bi se reševalo v okviru Osimskih sporazumov. Na vrsto je prišel tudi načrt novega odseka ceste od Rupe proti Gorici, ki prinaša s seboj vrsto problemov, med njimi tudi v zvezi z varstvom okolja. Poudarjeno je še bilo, naj bi se vzpostavili stiki z novogoriško občino in Krajevno skupnostjo Branik. Predsednik te skupnosti je izrazil svojo pripravljenost, da pride do tega sodelovanja in obrazložil obliko in način za bodoče delovanje.
Vrh sv. Mihaela
Predlog za poimenovanje osnovne šole.
šola na Vrhu je zadnja na Goriškem, ki si še ni izbrala 'imena po kakšni za Slovence pomembni osebnosti. Zato je medrazredni svet staršev povabil vse vaščane na sestanek, ki je bil v osnovni šoli na Vrhu v petek 7. maja. Navzoči naj bi izmed predloženih imen izbrali eno, ki bi bilo za vrhovsko šolo najbolj primerno. Po izčrpni razpravi so se prisotni skoro soglasno odločili za dr. Antona Gregorčiča, politika in kulturnega delavca, ki je za časa svojega življenja osredotočil vse svoje sile in ljubezen na slovensko šolstvo v Gorici. Prav tako so pomembne njegove druge zasluge na gospodarsko-socialnem področju. Po izbiri imena je bil sestavljen odbor, ki bo vodil vse priprave za poimenovanje šole. Želimo mu, da bi kmalu in uspešno opravil zaupano mu nalogo.
■ .... ..
Mešani zbor »Slomšek«, ki je v petek 16. aprila nastopil pod vodstvom dirigenta Vilija Roglja v Katol. domu v Gorici ter žel veliko priznanje od strani občinstva
maziljenje. Pel bo rojanski cerkveni pevski zbor. Po sv. maši bo še družabno srečanje v Slomškovem domu.
Romanje na Sv. goro
Na praznik Gospodovega vnebohoda v nedeljo 23. maja bo skupno romanje slovenskih župnij goriške nadškofije na Sveto goro. Občestvena sv. maša bo ob 16,30 po italijanski uri. Romanje bomo opravili s prošnjo k Materi božji za svetovni mir. Pridite v kar največjem številu!
Misijonski škof v Gorici
Prihodnji teden dne 18. maja se bo mudil v Gorici misijonski škof iz Madagaskarja, iz škofije, v kateri deluje naš rojak misijonar Štanta, ki je zdaj doma na oddihu. Škof je z drugimi škofi iz Madagaskarja prišel v Rim poročat o stanju svoje škofije. Škof bo obiskal Gorico in nato Slovenijo. V Gorici bo obiskal slovensko duhovni j o, da se vernikom zahvali za podporo njegovim semeniščnikom in bogoslovcem. Isti večer ob 21. uri bo imel še predavanje v avditoriju v bogoslovnem semenišču. K nam bo prišel v torek 18. maja po večernih šmarnicah.
Kot že rečeno podpira naša duhovni j a njegove semeniščnike in bogoslovce. Malo pred veliko nočjo nam je pisal sledeče pismo:
»Prejel sem dar za dva semeniščnika moje škofije. Iz srca se vam za to pomoč zahvalim. Že tri ali štiri leta pomagate škofiji pri vzgoji semeniščnikov. Iz srca sem vam hvaležen. Lansko leto 2. avgusta sem imel zadoščenje, da sem posvetil prvega duhovnika domačina iz škofije.
V kratkem bo misijonar Ivan Štanta, ki deluje v moji škofiji, odšel na počitnice domov. Tudi jaz moram v Rim. Upam, da najdem malo časa, da vas obiščem, vas pozdravim in se vam zahvalim o-sebno za pomoč. Pomoč, ki mi jo nudite, denem, v soglasju s semeniščniki, v skupen fond, tako bo služil vsem. Tako bo vsak bodoči duhovnik tildi sad vaše velikodušnosti in vaših župljanov.
Z blagoslovom vam zagotavljam tudi svojo molitev. Guy Rakotonbravahatra škof v Ihosy
Podelitev Bevkovih bralnih značk
Slovenske osnovne šole na Goriškem so letos zelo na široko razpredle pobudo branja slovenskih knjig. Pobuda je zajela vse osnovne šole in je trajala celo leto. Šlo je za to, da bi otroci samostojno doma prebrali čim več slovenskih mladinskih knjig in naredili kratko obnovo. Po možnosti naj bi svoje spise tudi ilustrirali. Seveda zahteva takšna pobuda zavzetost učiteljev. Za zaključek so v soboto 8. maja zbrali vse otroke v Kulturnem domu in jih nagradili z Bevkovimi bralnimi značkami.
Podeljevanje je bilo združeno s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravile posamezne šole. Udeležili so se ga tudi nekateri mladinski pesniki in pisatelji, med njimi Ljubka Šorli in Miroslav Košuta, iz Slovenije pa Branka Jurca. Organizatorji so v atriju Kulturnega doma pripravili tudi razstavo obnov prebranih del in risb, ki so jih otroci naredili. Starši, ki so do kraja napolnili dvorano, so z veseljem sledili kulturnemu delu programa, ki se je zaključil s skupnim izvajanjem dveh pesmi; na oder je prišlo nad 400 otrok. Dirigiral je učitelj Ivo Bolčina, na klavirju je spremljala mlada učiteljica Katarina Tabaj. Srečanje se je zaključilo s podelitvijo bralnih značk.
Zahvala
Pripravljalni odbor za podeljevanje Bev-ko\’ih bralnih značk učencem osnovnih šol iz goriške pokrajine se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri prireditvi. Posebno zahvala častnima gostoma pesnici Ljubki Šorli in pesniku Miroslavu Košuti, Zvezi prijateljev mladine za značke, učencem šol iz Nove Gorice za knjižna darila, upravi Kulturnega doma za prostor, g. Bevčarju za scenarij in požrtvovalnim staršem.
čilnega pomena, saj je borba za prestop v višjo ligo še odprta: ko bi štandrežcem uspelo zmagati, bi odločala razlika v nizih, ki je zanje precej ugodna.
MOŠKA I. DIVIZIJA
V. B. Cormons-Olympia 2 : 3 (10:15, 15:8, 15:11, 10:15, 15:17)
01ympia: Devetak, Sirk, Košič A. in B., Špacapan S. in I., Cotič I. in R.
Kljub odsotnosti nekaterih igralcev so Goričani premagali Krmince, ki so bili trd oreh za 01ympio. Pri slednji je opaziti občutno zboljšanje igre in večjo preciznost kot na prejšnjih tekmah.
ŽENSKA I. DIVIZIJA
Olvmpia-Tradicart 3 : 0
(15 : 8, 15 : 11, 15 : 9)
01ympia: Perše, Primožič, Bertolini K. in M., Testa, Olivo, Klanjšček, Mažgon, Vrtovec, Šuligoj.
Dekleta goriške Olmpie so brez težav odpravila gradiščansko Tradicart. Odločilni so bili učinkoviti napadi, pri katerih se je izkazala zlasti Peršetova, sicer pa je treba pohvaliti celotno ekipo.
G. R.
Šport;
Zahvala
Slovenska katoliška skupnost v Milanu se od srca zahvaljuje zboru »L. Bratuž« in njegovemu dirigentu prof. S. Jericiju za izredno doživetje, ki so ga bili deležni tamkajšnji Slovenci ob srečanju z gori-škimi pevci pri njihovem nastopu preteklo nedeljo v Milanu. Zahvaljuje se tudi dr. Oskarju Simčiču, ki je bil pobudnik tega srečanja.
Romarski izlet skozi sedem držav Za drugi avtobus, ki ima 28 sedežev, se je do sedaj prijavilo 18 oseb. Da bo mogoče potovati, se mora torej prijaviti še deset oseb. Vabimo vse tiste, ki še oklevajo, da se pridružijo. Rok za ta avtobus zapade 15. junija. Cena potovanja 610.000 lir. Opozarjamo prijavljence za prvi avtobus, da poravnajo svoje obveznosti do istega datuma. Kdor še ni sporočil številke svoje osebne izkaznice z datumom rojstva in dneva, ko je bila izdana, naj to nemudoma stori. Pazite, da ne bo izkaznica zapadla prav pred začetkom potovanja!
OBVESTILA
»Naša pomlad«, 7. revija otroških in mladinskih zborov bo v nedeljo 16. maja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo
v ponedeljek 17. maja govoril dr. Rafko Dolhar. Naslov predavanja je »Dodaj življenje lepo!« ob svetovnem dnevu zdravja, ki je letos posvečen ostarelim. Začetek ob 20.15.
Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
priredi v nedeljo 23. maja ob 16.30 v cerkvi klaretincev, ul. Anastasio v Trstu (v bližini železniške postaje) revijo zborov.
V Kulturnem domu v Trstu uprizori SSG dramo »Krvava rihta« v petek 14. maja ob 17. uri za red H, v soboto 15. maja ob 14. uri izven abonmaja, zvečer ob 20.30 pa za red F.
Narodno pozorište iz Sarajeva bo gostovalo z igro Duška Andiča »Omer paša La-tas« v sredo 19. maja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek 20. maja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Abonenti SSG imajo prost vstop.
Po 15. letih svojega delovanja priredi moški zbor »Mirko Filej« v soboto 22. maja ob 21. uri v Katoliškem domu v Gorici
KONCERT
posvečen 20. obletnici smrti prof. Mirka Fileja
DAROVI
Za Katoliški glas: dr. Lojze Vogrič, Kalifornija 7.500; Evelina Pahor, Trst 10.000 lir.
V spomin pok. župnika Srečka Rejca so darovali: E. G. za Slovensko dobrodelno društvo 20.000; Cvetka, Albina in Anica iz Nabrežine za Katol. glas 20.000, za cerkev v Nabrežini pa 25.000; za isto cerkev: Pavla Jazbec, družini Kukanja in Zidarič, Pangos Fani in Bernard, vsi po 20.000; Vera in Karlo Verri 20.000; Ana Caharija 10.000; Bogdan Petelin 10.000; Vida Mora 10.000;
I. P. 20.000 lir.
V spomin strica župnika Srečka Rejca: nečaki Franci in Anica za novogoriško cerkev 150.000 din, nečakinja Tonica za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katoliški glas po 30.000 lir.
Za Pastirčka: Emilija Caharija, Nabrežina ob smrti g. župnika Srečka Rejca
10.000 lir.
C. K. ob 50-letnici mamine smrti: za slovenske misijonarje, .za lačne otroke, za Katoliški dom, ža slovensko župnijo v Gorici in za pevski zbor Marijine družbe po
10.000 lir.
Družina Klanjšček, Sovodnje: namesto cvetja na grob Danila Devetak za Katoliški glas in za lačne po svetu po 10.000 lir.
Za SKD Hrast iz Doberdoba: N. N., Gorica 10.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: dve neimenovani osebi v spomin na pok. Marijo Lakovič-Gergolet 30.000; družina Ferle^ v spomin Leopolda Birsa 15.000; N. N. 5.000; Rado in Zora Lakovič 100.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: starši prvoob-hajancev 60.000; N. N., Mavhinje ob smrti Franca Fabeca 10.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: Franko z družino ob očetovi smrti 50.000 lir.
V spomin pok. očeta Franca Šabec: družina Kalin, Trst za poimenovanje šole v Barkovljah 50.000 in za Mladiko 30.000 lir.
V počastitev spomina Giordana in Ludvika darujeta Mario in Pepka za cerkev na Opčinah in za cerkveni pevski zbor dsto-tam po 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Karlo Podobnik v spomin na sestro Angelo ob obletnici smrti 50.000; Luigi Napolano kot priča ob poroki Viljema in Marine 20.000; hčerka in Pio, v spomin na mamo Natalijo, ki je umrla v Londonu 10.000; družina Sosič v spomin na moža in očeta Ludvika 50.000; N. N. namesto cvetja na grob Giordana za popravilo orgel 20.000; razni 55.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Kobal v spomin svojih dragih rajnih 10.000; Lojzka Sosič v spomin pok. Emila Švagija
20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Evelina Pahor v počastitev spomina pok. župnika L. Rozmana 50.000; Vera Turk, Trst v isti namen 10.000; N. N., Trst 50.000; Margerita Hervatin 10.000; N. iN., Trst 10.000; Valerija Mosetti, Trst 5.000; N. N., Trst 5.000; E. Ž., Trst 20.000; Mira Bole v spomin Nede Mandič 20.000; Vera Turk v isti namen 10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: N. N., Gorica 50.000; Marija Ipavec, Trst 50.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Devetak, Vrh za prodano železje v spomin očeta Mirka Devetaka 70.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine namesto cvetja na grob Giordana 20.000; Eda in Vinko Milič v spomin na g. Lojzeta Rozmana 15.000 lir.
Za misijone: N. N. v spomin na župnika L. Rozmana 10.000; Elvira, Trst 30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
MOŠKA D LIGA
Nuova Pallavolo-Olympia 3 : 0
(15 : 2, 15 : 13, 15 : 3)
V soboto je 01ympia Terpin doživela poraz s strani nepremagljive tržaške ekipe. Vseeno so Goričani obdržali drugo mesto na lestvici, medtem ko je na tretjem Ju-ventina iz Štandreža, s katero se bodo Goričani srečali to soboto. Tekma bo odlo-
Počitniške kolonije za otroke slovenskih šol
Slov. Vincencijeva konferenca bo tudi letos organizirala počitniško kolonijo za otroke od 5. do 14. leta starosti, to se pravi za zadnji letnik otroških vrtcev, za učence osnovnih šol in za dijake nižje srednje šole. Letovanje v hribih bo od 5. do 28. julija za dečke, za deklice pa od 29. julija do 22. avgusta, vedno v Comegliansu.
Otroci naj se vpišejo preko svojih šol ali pa direktno v pristojnih uradih svojih občin (za goriško občino v uradu za kolonije v ul. Mazzini); vpišejo pa se lahko tudi v pisarni Slov. Vincencijeve konference na Placuti št. 18, tel. 83177 vsak dan, razen sobote od 9. do 12. ure.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 8
Mn MiI
Spored od 16. do 22. maja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon.. 11.00 Mladinski oder: »Miška Miki na dvoru kitajskega cesarja«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Na go-riškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija... 9.30 Alternativna ‘kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem.
14.10 Kotiček za mlade filateliste. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 šošta-kovičeva simfonija št. 13.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka.
14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajke za najmlajše«. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 Benavente y M. J.: »Se-nora Ama«, komedija.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Ma-
tajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje: dekliški zbor Devin, Paglavec, Slavec. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Ameriška glasba. 16.00 Strategija napetosti v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva.
10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Živozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: (Javor, Lijak, Soča, Triglav, Gostol).
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture in prostega časa. 9.30 Onkraj zvezd.
10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.45 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Primorska poje« 1982: mešani zbor »Triglav«, Bukovica, zbor »Valentin Stanič«, Levpa, zbor »Meblo«, Nova Gorica, zbor Štandrež in zbor »Lojze Bratuž«. 18.00 Franz Kafka: »Poročilo akademiji« - monodrama.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
Franca Fabec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. Posebna zahvala naj gre župnikoma dr. Jožku Markuži in g. Bogomilu
Breclju ter cerkvenemu pevskemu zboru.
Družina Fabec-Callin
Mavhinje - Trst, 10. maja 1982
ZAHVALA
Ob smrti dragega strica župnika
Srečkota Rejca
se iskreno zahvaljujemo vsem sobratom duhovnikom, ki so se udeležili pogreba in zanj maševali, cerkvenim pevkam iz Nabrežine, ki so med mašo in na pokopališču pele, župljanom iz Nabrežine in Jamelj, govornikom ob grobu ter vsem drugim, ki so počastili našega pokojnika.
Nečakinja Tonica in ostali nečaki
Gorica - Idrija, 7. maja 1982
ZAHVALA
V četrtek 6. maja nas je po dolgem trpljenju zapustila draga mama in teta
Ivanka Knez
Vsem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebej se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Zupančiču, ki je vodil pogreb in drugim prisotnim duhovnikom.
Hči Dina, družina Ugrin in sorodniki
Trst - Barkovlje, 10. maja 1982
Zahvala
Sestra Ivanka in ostalo sorodstvo se ob tolikih izrazih sožalja iskreno zahvaljujejo g. škofu Bellomiju, duhovnikom, posebno g. Živcu, zdravniku dr. F. Križ-mančiču za dolgotrajno zdravniško oskrbo, Zvezi cerkvenih pevskih zborov, domači godbi V. Parma, Slovenski zamejski skavtski organizaciji, pevskemu zboru »Primorec«, govornikom, darovalcem cvetja, vernikom, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način počastili brata Alojza Rozmana, dolgoletnega župnika v Trebčah.
HiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V nedeljo 23. maja naše romanje na Sv. goro. Skupna sv. maša ob 16,30
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI