4	•>
Leto VII. - Štev. 41
Trst - Gorica 16. oktobra 1953
DEMOKRACIJA
• .Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 l iUprava:	Trst, ulica	S. Anastasio 1-e - tel.	2-30-39
j Goriško	uredništvo:	Gorica,	Riva Piazzutta	št. 18.
■ 'CENA:	posamezna	številka	L 25. — Naročnin*:
j, mesečno L 100, letno1 L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovn! računi:	Trst štev.	11-7223,	Gorici štev.	8-18127
Izhaja vsak petek
Tržačani vztrajajmo v borbi za samostojnost STO
proti njegovemu razkosanju, za imenovanje guvernerja in proti izročitvi Trsta Italiji!
Slovencem in Hpvntnm
na Svobodem tržaškem ozemlju!
Široki in ozki vidiki
Po pardnevnem odlašanju je v začetku tega tedna tudi Sovjetska zveza izrekla svojo besedo o tržaškem, vprašanju. Najprej je s posebno noto obsodila britsko-ameriško kršitev mirovne pogodbe z Italijo, nato pa je še posebej predlagala Varnostnemu svetuj naj imenuje guvernerja ■ Svobodnega tržaškega o-zemlja v osebi švicarskega polkovnika Flueckingetja. Stališče Sovjetske zveze se torej bistveno razlikuje od stališča italijanske komunistične partije in od dobrega dela tržaških komunističnih prvakov, ki so nekam prehitro skočili na Togliattijev voz.
Priznati je treba, da je v tej zmedi pojmov med vsemi velikimi silami samo Sovjetska zveza rešila svoj obraz in čast: vsaj formalno je ostala zvesta mirovni pogodbi in prevzetim obvezam. Ne glede na to, kako bo izpadlo glasovanje v Varnostnem svetu (česar v trenutku, ko to pišemo, še ne vemo), bo Sovjetska zveza v bodoče nedvomno propagandno močno izkoristila to svojo potezo. S prstom bo kazala na dejstvo, da je bila edina, ki je dosledno zagovarjala, da se ne sme razpihovati ireden-tizmov, temveč da je treba postavljati temelje sožitja in medsebojne strpnosti.
Tudi v sedanjem t r e -n u t k u je uresničenje S v ob o d n e g a tržaškega ozemlja, za k a t e r e g a se v doglednem času lahko s plebiscitom predpiše njegovo naknadno potrdilo s strani prizadetega prebivalstva, najsi-g urnejši in najpametnejši izhod iz slepe ulice , v katero je 8. oktobra spravila tržaško vprašanje nenadna brit-sko-ameriška .odločitev, T g je edina rešitev, WTbi Hfftčla IdUKo blagoslov vseh velesil in bi uživala podporo ncijširše svetpvne javno sti, da ne govorimo o navdušenju tukajšnjega prebivalstva. Vsi mednarodni dopisniki, ki so prišli ‘e dni v Trst, so namreč lahko ugotovili, da ni prebivalstvo prav nič zadovoljno z delitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja, da se boji Za svojo bodočnost in si zato želi samostojnost. Mar ni ta želja bolj upoštevanja vredna, kakor pa stremljenja sosednjih držav?
Boris Kraigher, eden izmed današnjih vodilnih slovenskih komunistov, je v svojem govoru v torek zvečer izjavil, da ni'. V trenutku, ko so razni njegovi tržaški pristaši, med njimi tudi vodilne osebnosti, sopodpisovali sp o menice in resolucije, v katerih se zahteva spoštovunje mirovne pogodbe in uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, je proglasil vse zagovornike in p r i st a š e Svobodnega t r žaškega ozemlja za na rodne izdajalce! V trenutku, ko se v Trstu apelira na splošno slovensko solidarnost, je zagrozil, da bodo ti ljudje že videli, ko pride jugoslovanska armada v Trst. Zanimivo je, da je tukajšnji »Primorski dnevnik« v svojem poročilu o Kraigherjevem govoru ta značilni odstavek izpustil.
Tržaški Slovenci smo torej dobili novo potrdilo, da je sedanji jugoslovanski režim proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Morda bo kdo rekel: saj ni važno, kaj je ta človek rekel. Pri tem bo pomislil, da je to isti Kraigher, ki nosna sebi veliko odgovornost za vso polomljeno politiko tržaških titov-cev v prvih odločilnih povojnih letih. Zato naj bi bilo pač razumljivo, da se je razburil, ko ga misel na preteklost tako grize. Toda Kraigherjevim besedam se je pridružil še korak pri Združenih narodih. Jugoslovanski zastopnik 'le namreč izjavil, da j e u r e s n i -č e n j e Svobodne ga tržaškega ozemlja škodljivo , i n da nasprotuje , med ostalim, tudi koristim. tržaškega preb i -v a l s t n| a . Tako je ves raizvoj dobil svojo piko in vsakdo lahko nedvoumno vidi, kje in kako kdo stoji■
S čim opravičujejo Titovi politiki svoje stališče? Predvsem s trditvijo, da je v primeru uresničenja Svobodnega tržaškega ozemlja verjetno, da bi si Italija prej ali slej prilastila vse, medtem ko se mora danes zadovoljiti samo s Trstom.
(Konec na 2. strani)
Naše stališče je nespremenjeno 1
Govor občinskega svetovalca Dr. Josipa Agneletta na seji tržaškega mestnega sveta.
V sredo 14. t. m. je župan Bartoli po dolgem času molka sklical izredno sejo občinskega sveta.
Pričakovali smo, da bo Bartoli uvodnem govoru poveličeval zadnji britsko-ameriški sklep o izročitvi uprave našega področja l-taliji, vendar je bil v svoji iredentistični nestrpnosti toliko dosleden, da je to klavrno vlogo prepustil dr. Gregorettiju. Ta je preči-tal spomenico iredentistične večine, ki poudarja, da je prihod Italije na področje 4 začetek osvobajanja »istrskih bratov«.
Za njim je spregovoril vodja tržaških kominformistov Vidali. Med drugim je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala proti ireden-tističn' spomenici in da se bo vzdržala. Grajal pa je britsko -ameriški sklep kot nezadovoljiv, ker ne rešuje vprašanja področju B. Nato je poudaril, da se njegova skupina zavzema za odhod zasedbenih čet z obeh področij, za njuno združitvijo pod skupno civilno upravo in za uresničitev STO-ja v okviru določil mirovne pogodbe.
Čudimo se, da je Vidali v svojem govoru tudi Slovensko demokratsko zvezo vtaknil med one skupine, ki so proti STO-ju in zahtevajo njegovo delitev, samo zato, ker sodeluje SDZ, ko gre za o-brambo STO-ja in slovenskih pravic, z vsemi, ki to obrambo podpirajo.
Spi-egovorili so med drugimi tudi zastopniki ostalih opozicijskih skupin s tehtnimi besedami, ki so jih številni poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili mestno zbornico, z največjo zbranostjo poslušali.
Naš občinski svetovalec, dr. Josip Agneletto, pa je imel naslednji govor:
»Britsko-ameriški sklep od 8. oktobra pomeni kršitev mednarodne pogodbe.
Mirovna pogodba z Italijo, sklenjena po več kot enoletnem razpravljanja:, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu od 21 držav, je nesporen obvezen mednarodnopravni akt. Ona obstoja.
S to pogodbo so ustanovili STO kot od drugih držav neodvisno dr-žavnopravno tvorbo. Mirovna pogodba je določila STO-ju natančno njegove meje, in te meje so bile ■tudi na terenu začrtane, obstojajo iri jih spoštujejo. Prav tako ima !STO svojo državno zastavo, svoja lastna oblastva. svojo policijo. Vse državne listine našega področjr nosijo označbo:	,STO - britsko -
ameriško področje’. STO ima nadalje svoj tobačni monopol, svoje koleke, poštne znamke, železniške lisitke. Z mirovno pogodbo so STO uvrstili med svobodne države in njegovo prebivalstvo uživa od 15 septembra 1947 svojo neodvisnost od drugih držav, prostosti od vo-
tja in -teptati brez kazni osnovne principe družabnega in državnega reda, ki segajo nazaj it ja do \vest-falskeg^t miru (1. 1648).
Tudi 'Bethmann Hollweg Je leia 1914 poteptal pogodbo o nevtralnosti in pogazil Belgijo; Hitler je pogazil 25 let kasneje Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko ter Mussolini — Abesinijo in Albanijo ter napadel Jugoslavijo iri Grčijo. Toda vsi ti so krvavo plačali s svojimi narodi vred samovoljne kršitve mednarodnih pogodb in obvez. Ali nas ni nič naučila Koreja, ali nas nič ne uče Indokina, Indonezija, Afrika in Srednji vzhod?
8. oktobra .t, 1. sta samovoljno prekršili slovesno' sprejete določbe mirovne pogodbe z Italijo o u-stanoviitvi STO-ja tudi Amerika in Velika Britanija. Ti dve državi sta mislili, da morata Italiji na ljubo uničiti in razkosati STO, ne da bi o tem vprašali njegovega prebivalstva, niti Varnostnega sveta ZiN, ki jima je poveril upravo STO-ja. Od Amerike in Velike Britanije, ki hočeta stati na temelju zakonitosti, ne bi bili nikoli pričakovali, da se bosta postavili prav glede STO-ja, ki je v srcu Evrope v vrste kršilcev mednarodnih pogodb in rušilcev mednarodnega pravnega reda. Kdor te kršitve noče videti in priznati, je ali duševni slepec ali hinavec. S sofizm’ se kršitve mednarodnih pogodb ne dajo opravičili!
Demokratični Slovenci STO-ja smo stali od 1. 1947 naprej nepretrgoma, in še stojimo, na stališču — ne verujemo namreč, da
britsko-ameriški sklep o razkosanju STO-ja šel v klasje — da se mora STO ohraniti. Izrekli smo se za evropsko rešitev, kakor jo je uzakonila mirovna pogodba, in smo odklonili nacionalno-sentimemtalno rešitev tržaškega vprašanja, bilo v korist Italije, bilo v korist Jugoslavije.
PROTEST
tPžBihih stran!;, Hi so za STO
10. oktobra so se sestali zastopniki šestih političnih skupin, ki s ■ za STO (Slovenska demokratska zveza, Slovenska kfščanska socialna zveza, Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Neodvisni Slovenci in Slovansko-dtalijanska ljudska fronta), in odposlali Varnostnemu svetu Združenih narodov naslednjo:
»Slovenske in > italijanske stranke, ki podpirajo STO, protestirajo proti kršitvi mandata s strani angleške in ameriške vlade s samovoljnim odstopom uprave Italiji. Opozarjajo na grozečo nevarnost, oboroženega spopada na STO in zahtevajo spoštovanje Mirovne pogodbe. «
Ne bom našteval gospodarskih, zemljepisnih in zgodovinskih razlogov, ki govore proti nacionalni in za evropsko rešitev spora. Je res, da je prebivalstvo, ki govori italijanski jezik, v večini, toda o-no živi le v mestih, ki so jezikov-bo | ni otoki v nepretrgani slovanski
zemlji na vzhodni obali Jadrana in popolnoma ločeni od Italije. Zato ni Pariška konferenca dala lega ozemlja niti Italiji in niti Jugoslaviji, ampak je ustanovila STO kot most sprave med italijanskim in jugoslovanskimi narodi; : toda tudi zato, da bo imela Srednja ,Ev-. ropa in Podonavje skozi svoboden in neodvisen Trst svobodno in ve--nadzorovano pot v daljni ■'•svet. Trst z vsem STO-jem mora ostat1 samostojen, kajti Trst je ključ do, Srednje Evrope, ali še več,* je tud: ključ do ravnovesja na Jadranskem in Jonskem morju. Trst v rokah Italije ali Jugoslavije bi postal večen kamen prepira meti tema državama. Kdor tega ne vidi, je politični otrok.
Zato je v korist vsega prebivalstva STO-ja, da ostane to ozemlje samostojno, pod zaščito Združenih narodov. Samo samostojno STO ■bo moglo s svobodno trgovinsko in finančno politiko odpreti vrata inozemskemu kapitalu, industriji in 'trgovini; bo moglo s preureditvijo svoje notranje uprave odstraniti zajedavski birokratizem, znižati ogromne upravne stroške, zvišati plače in s tem tudi storilnost svojega delavstva in uradni-štva ter tako tudi konkurenčno.; tržaške industrije in ladjedelnic. Se nikoli ni Trst in STO moglo zaživeti samostojnega svobodnega gospodarskega življenja, ker mu •tega niso dovolili trgovski in fi nančni spoTazumi z Rimom od marca 1948. Poskusa s STO-jem in,
(Konec na 2. strani)
VODA NA MOSKOVSKI MLIN
Pritlihaoa politika ueiihih sil
Dve vojski z istim orožjem si stojita nasproti od Karavank do Jadrana. Naj bo to slika evropske ..skupnosti", za katero se Zahod zavzema?
TAJNIŠTVO SDZ vabi na politični sestanek, ki bo v nedeljo, 18. oktobra ob 10.30 v zvezinih prostorih v Machiavellijevi ulici 22-H.
Na sporedu je poročilo in razprava o položaju v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem.
Zaradi aktualnosti in važnosti računamo z obilno udeležbo!
jaške dolžnosti in ni dolžno pokorščine nobeni izven STO-ja stoječi oblasti ali državi.
Teh od prebivalstva STO-ja pridobljenih pravic (.diritlfi aeguisi-ti’) ni mogoče po mednarodnem pravu uničiti brez izrecnega pristanka prebivalstva STO-ja!
Zato je vsakdo, ki je za ohranitev in obstoj STOja, na zakoniti poti. On ni revolucionar, ampak borec za pravico in legalnost.
To stališče ostane edino pravo in zakonito vse dotlej, dokler bodo imele mednarodne svobodno in veljavno sklenjene pogodbe svojo pravno mož in avtoriteto; vse dotlej, dokler bo pravo — ostalo pra vo in dokler ne bodo pričele civilizirane države same rušiti pravnih temeljev mednarodnega soži-
Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Združenih držav, Chšpperfield, je po svojem potovanju po Evropi pred par dnevi dejal: .»Zunanjepolitični ugled Združenih držav in zaupanje vanje nista bila v Evropi nikdar tako nizka kakor sedaj.«
To so težke besede, težke za državo, ki jo je usoda poklicala, da vodii svobodni svet. Videti je namreč, da Združenim državam manjka ljudi, ki bi bili izvežbani v zunanji politiki ter bi znali pravilno oceniti ne samo materialno, temveč tudi moralno iin s tem idejno ter psihološko plat 'raznih svojih ukrepov in odločitev. Tak je vsaj vtis, do katerega prihajajo danes Tržačani, posebno še tržaški Slovenci, jugoslovanski narodi, večina Evrope, a tudi dober del ostalega sveta.
Kar se je zgodilo s Trstom, ni malenkost. Združene države in demokratični svet imajo proti sebi komunistični blok, ki se zvesto drži svoje nove religije. Kjer gazi načela, ki so nam sveta, jih gazi zaradi tega, ker njemu pač nič ne pomenijo. V 'zasledovanju svojih koristi in uresničevanju svojih načrtov pa je dosleden. Množice, kate/e se pridobiva samo z zaupanjem v iskrenost načel, ki naj jim. ustvarijo boljšo bodočnost, bo torej svobodni svet lahko pridobil samo, če jim bo dokazal, da jim prinaša res nekaj, kar je plemenitejše, bolj človekoljubno in bolj moralno, kakor pa tisto, kar mu nudi komunizem. Zato pa ni do volj poznavanje svetega pisma in prisostvovanje cerkvenim obre dom, kar je vse tako drago nekaterim sedanjim sivolasim državnikom zahodnega sveta, temveč je predvsem potrebno ravnanje po načelih, ki izgovorjena sicer lepo zvene, a se izpremene v žalostno farso, če vidimo, da služijo samo za propagando. Taka Politika ni ne modra, ne koristna, temveč škodljiva ih po svojih posledicah skrajno nevarna. To je osnova.
'Poglejmo zdaj naš tržaški primer. Vse od Roosevelta so posebno Združene države vso svojo politiko naslonile na Združene narode. S tem so močno razširile območje svojega vpliva ter so si
močno razširile območje svojega vpliva ter so si močno povečale svoj ugled. Bile so dosledne ter so celo vkljub koristim svojih velikih zaveznikov n. pr. zagovarjale osvoboditev raznih kolonialnih narodov, ne glede na to, da so nato včasih nastopile posledice, ki so bile vse prej kakor ugodne, tako iza prizadete narode, kakor za o-stali svet. A svetovni javnosti je prav to ugajalo, saj so videle, da gredo Združene države za načeli, ne oziraje se na razne sebične koristi. Verjetno tudi na Koreji Združene države ne bi imele toliko zaveznikov in ne bi uživale enoduš-ne podpore skoro vsega sveta, če ne bi odšle tja kot opolnomočenec Združenih narodov.
Ali je vse 'to pozabljeno? Nastopanje Združenih držav in Velike Britanije v ‘tržaškem vprašanju popolnoma opravičuje takšno vprašanje. Obe državi sta s še vedno veljavno Mirovno pogodbo dobili mandat za začasno upravo področja A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljata pod nadzorstvom Varnostnega sveta. Kar na lepem pa se svoji nalogi odrečeta in poklonita upravo svojega dela Svobodnega tržaškega ozemlja eni izmed držav, ki se za posest tega predela prepirata. Vse to mimo Varnostnega sveta in kakor da Mirovne pogodbe sploh ne bi bilo. Pri tem pa še zahtevata od prizadetih, da morajo verjeti v pravičnost njunega koraka! Kdo naj vendar potem še veruje takim partnerjem? Na osnovi česa paj. zahtevata, da jima posebno majhni narodi zaupajo? Francija se že danes boji, da bodo nekega dne napravili nekaj podobnega s Posarjem, Cehi in Poljaki, pa si tudi na tržaškem primeru ogledajo, kaj se bo zgodilo z njihovimi ozemlji, za katera se prepirajo z Nemčijo. Je to politika pridobivanja in vnašanja reda v nered? Z njo se namreč dosega prav nasprotno.
Toda najlepše je šele to, da skušajo to nezakonitost in kršitev mednarodnih-' obveznosti prikazati kot zakonito. Britanska agencij^ »Reuter« je namreč napisala, da bi italijanske čete prišle na področje A kot mandatarke sil Atlantskega
Izvršilni odbor Slovenske demo-kratske zveze za STO si je svest azburjehja, ki' Se fe z vso pravico polastilo Slovencev in Hrvatov tega Ozemlja po sklepu Združenih držav irt Velikč Britanije, da mz-kosata STO in izročita področje A Italiji, ne da bi se bili fploh zmenili za pristanek tukajšnjega prebivalstva in za točne določbe mirovne pogodbe, ki so še vedno v polni moči.
Toda: britsko- ameriški sklep je naletel na ogorčen odpor v svetu. Posebno jugoslovanski narodi so uspešno podprli s svojim žilavim odporom našo borbo za STO. Tu-
;/J 'r--'
di Sovjetska zveza je obsodila sklep, da se izroči področje A Italiji in razkosa^ STO 'er predlaga imenovanje guvernerja Varnostne* mu svetu.
Ko so nam odvzeli možnost, da bi vas danes na protestnem zboru na Garibaldijevem trgu pomirili, vam s tem priporočamo, da ohranite mirne živce in hladno kri, hkrati pa odločnost in vztrajnost v borbi za STO, čigar usoda se le dni odloča.
Na naši strani je pravica in moralna moč, ki je jačja kot brutalna sila krivice!
Zato mirno čakajte rešitve in znajte, da bi samo blaznež mogel dopustiti, da pride na STO-ju do, oboroženega konflikta le zato, da se izroči Italiji proti jasnim določbam mirovne pogodbe področje A STO-ja.
V Trstu, 14. oktobra 1953.
Izvršilni odbor SDZ za STO
pakta in zato bi bil vsak napad nanje napad proti Atlantski skupnosti! Toda majhni ljudje, ne a-meriški ali britanski ministri, se vprašujejo:	ali ni bil Atlantski
pakt sklenjen prav zato, da brani zakonitost in svobodo? Kakšen naj bo njegov ugled, ko ga' skušajo postavljati v obrambo nezakonitosti? Ali ne dajejo z vsem tem najboljšo in popolnoma dokazljivo snov moskovski propagandi? Ne pozabimo namreč, da ministri odhajajo in jih je malo, majhnih ljudi pa je veliko in ostanejo.
Veliko govorijo o evropski skupnosti in neprestano priporočajo svetu, da je treba posamezna vprašanja rešiti na široki evropski o-snovi. Tudi glede tega je tržaški primer poučen. Namesto da bi to vprašanje rešili na omenjeni način, se »veliki«, ki bi morali biti majhnim za vzgled, enostavno naveličajo in vržejo pač kos mesa tistemu, ki je najbolj vztrajno kričal. Namesto da z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja postavijo stalen jez med dva nacionalizma, ki se na tem delu Evrope neprestano tareta, so najzahtevnejšemu izmed njih popustili. Ali ni to vabljiv vzgled, ne samo za italijanske, temveč tudi za nemške desničarje? Kdo naj potem še veruje v takšno evropsko »skupnost«, v kateri bodo močnejši, z blagoslovom tistih, ki si žele na tuj račun, kupiti njihovo prijateljstvo, enostavno 'trgali slabotnejše? Tudi to je voda na moskovski mlin.
Od Karavank do Jadrana si danes stojita nasproti dve armadi, oboroženi z istim orožjem in postavljeni na noge, vsaj v precejš nji meri, z istim denarjem. Naj bo to prva sliika tiste Evrope, kakršno ustvarja sedanja pritlikava politika »velikih« sil? Vsi, ki so za resnični mir in svobodo, si žele, da bi to bil le zadnji opomin in primer, kako se ne sme delati. V nasprotnem primeru bodo Velika Britaniia in Združene države zapravile velik del tistega moralne ga kapitala, na katerega sta do da-n°s še lahko računali, kaiti pri re sevanju tržaškega vprašania ne gre danes samo za usodo tega koščka zemlje, temveč za veliko, ve-liKo ve?!...
“ '" " bpatstua in podpore
V težkih dneh, ki jih doživljamo tržaški Slovenci, so največja opora glasovi in novice, ki prihajajo iz Jugoslavije. Prve nam z živo besedo prinaša radio, druge pa tudi časopisje. Da, posebno radijski' a-parati. Ni je slovenske družine, ki ne bi te dni dober del svojega časa preživela zbrana okrog radijskega sprejemnika.
Val ogorčenja, ki je zajel Jugoslavijo ob novici, da so Anglo -Američani sklenili izročiti Italiji ne samo mesto Trst, temveč tudi njegovo popolnoma slovensko okolico, in to brez vsakih jamstev za. slovensko manjšino, je presegel vsa pričakovanja!. Slovenci in z njimi tudi vsi jugoslovanski narodi ne morejo razumeti, da postopajo tako zavezniki, katerim so že dvakrat stali ob strani v naj* hujših trenutkih njihove novejše zgodovine.
V skrbi za bodočnost tržaških Slovencev je pri vseh narodih Ju* goslavije, brez razlike, od Triglava do Balkana, završalo tako, da se tega ne more primerjati niti z zgodovinskim. 27. marcem, ko so si jugoslovanski narodi, sredi poražene Evrope, sami upali dvigniti glavo proti zmagoviti Nemčiji in Italiji. Izpregovorilo je srce. Nil isti črti so se Znašli Slovenci, Sr-bi, Hrvati, Makedonci in Črnogorci.’ Niso ostali samo pri besedah, Zahtevali so dejanja, ki naj vplivajo na to, da se naša usoda iz-premeni ali vsaj omili. Tržaški Slovenci ne moremo storiti druge* ga, kakor da se vsem, prav vsem zahvalimo in zapišemo globoko v svoje srce spomin na to pomoč, ki je nikdar ne bomo mogli povrniti, čeprav nas živo preveva želja, da bi se jim lahko vsaj deloma oddolžili. '
Glasovi solidarnosti iiz Jugoslavije so bili enodušni, med njimi ni bilo političnih razlik in prav zato se jim enodušno zahvaljujejo tudi tržaški Slovenci. Pri tem se zavedamo, da so nam, jugoslovanski narodi edina sigurna opora, pa naj gredo stvari dobro ali zlo, naj bo* mo samostojni ali pa potisnjeni v okvir drugorodne države.
Kri nikdar ne zataji, vsa druga zavezništva so minljiva. To po zadnji dogodki pokazali tudi tistim, ki so morda še dvomili. Zato smo prepričani, da nas jugoslo* vanski bratje ne bodo zapustili in da bodo; ne glede na potek dogodkov, bdeli nad nami in da bo naš dobrobit njihov cilj, prav tako kot je nam njihova sreča naše veselje.
Naše stališče je nespremenjeno!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Trstom še nikoli niso napratMli; zato se poskus ni mogel niti ponesrečiti. Le v samostojnem Trstu na STO-ju bo mogoče zvišati življenjsko raven. Samo pet let časa svobodnega življenja dajte STO-ju in Trstu ter dokazali bomo vserfiu svetu svojo visoko življenjsko zmožnost!
Tega se Tržačani globoko zavedajo. Ali ste videli razpoloženje Tržačanov po objavi sklepa o izroditvi Trsta in področja A Italiji ter področja B Jugoslaviji? Popar-jeftčisl iri zaskrbljenost se je polastila tržaškega prebivalstva. Ni bilo veselja, vriskanja, rajanja po tržaških ulicah, ampak potrtost. Strah pred črno bodočnostjo pod Italijo s stalno ogromno brezposelnostjo, s težkim ip dragim birokratskim aparatom ter težkimi davčnimi hreiheni. Mnogi, ki ; so glasovali pri upravnih volitvah za iredentist IČfte stfanke.sa se ustra-šill Italije;, ko. »o. žuli, da bo res prišla v Ti-st. > Ali se izplača itaK*-! janskemu narodu izgtfbiti za ved;-no italijanska mesta na podrftčju B ter žrtvovati/.tam svoje narodne! postojanke in svoje brate samo zato, da italijanski karabinjer za-; menja v trstu civilnega , policista’1 Alt ne Bo v SlO-jua- italijansko prebivalstvo v večini? Afi- iie bq iitteid na STO-ju vse riarbdnostne pravice in svoboščine v polni meri Wr 5e ve* kOt pod Italijo? Ali bo morda italijansko prebivalstvo izpostavljeno v STO-ju kakemu zapostavljanju ali diskriminaciji? Ne! Zakaj potem hočeta Rim in iredenta delitev STO-ja med Italijo in Jugoslavijo^ In prdv to delitev pomeni sprejem ameriškega in britanskega sklepa od 8. oktobra.
Tito zahteva vse področje B !h področje A, razen rriesta Tršta. On je proti STO-ju in je za njegovo delitev med Jugoslavijo in Italijo po gornjem ključu. Če »prejmejo tako delitev, se bo po-rtiitil. Če' n6, bd vkorakal na področje A istočasno i Italijo. In kaj bo Sledilo iz tega? Ali ffllšltte. di .bodo zahodne velesile dovolil« n* boražen spopad na STO-ju, to je na meji med Zahodom in železno zaveso zato, da dado Italiji področje A s kršenjem mirovne pogodbe, ki noSi hjihove podpise? A-li ste Vi Italijani prepričani, da je res v korist 47 milijonov Italijanov, izzvati a Jugoslavijo v tem .trenutku sVetovrie napetost! obfcf-i-ožen Sjjbpad zaradi kaj nad 200 tisoč Italijansko gdvorečih Tržačanov S protizakonito zasedbo jjoilfočja A iSTO-ja? Kajti da nimata Amerika in Velika Britanija pravice razpolagati s STO-jem in z njegovima področjema, je prav tako aksiom (pravna dogma), kakor da nima zaupni upravitelj pravice samovoljno razkosati in razdati v dar zaupanega premožen ■n ja!
Tolažiti se z 'Upanjem, da so Titove ponovne izjave pravi bluf, more samo oni, ki ne pozna Tita. Tito ne more nazaj, ker on pozna jugoslovanske narode.
Iz te zbornice naj gre moj svarilni glas, toda obenem tudi poziv predvsem Ameriki in Veliki Brtaniji ter potem Italiji in Jugoslaviji ter končno Varnostnemu svetu in vsem Združenim narodom, naj v korist pravice in miru spoštujejo mirovno pogodbo z I-italijo in ohranijo STO ter končno, po šestih letih, imenujejo guvernerja temu tako težko preizkuše-
nemu STO-ju, da lahko zaživi svoje svobodno življenje.
Toda če bi Varnostni svet smatral za potrebno, da čuje glas prebivalstva, predno imenuje guvernerja, potem naj za 'to vpraša prebivalstvo vsega STO-ja in naj mu da možnost, da se izreče, z vsem: potrebnimi jamstvi za svobodno glasovanje, ali je za ohranitev vsega STO-ja ali ne. In šele potem, če bi se ljudstvo izreklo’ proti STO-ju, bi bilo treba iskati drugih rešitev.«
Dr. Agneletto se je izjavil proti rešoluciji za Italijo, predloženi -.id upravnega OdbOra. Ker pa ni mogel glasovati za kominformističhd in druge resolucije, ’e predloži1 lastno resolucijo. Ta se glasi:
» Tržaški občinski svet, ugotavljajoč kršitev mirovne pogodbe z Italijo po velesilah,, ki upravljata področje STO-ja:	. v,
y,Za S k r b l j e n zaradi posledic, ki, so zaradi tega dejstva nastale za varnoSt področja spričo neposredne nevarnosti oboroženega spopada;
protestira proti enostranskemu Sklepu o prepustitvi uprave.	področja	ftdlfjaltski vlad!
brfz predhodnega pooblastila Varnostnega sveta:
zahteva, naj Varnosthi svet
Združenih narodov napravi takojšnje korake, da prepreči oborožen spopad, in naj z največjo. nujnostjo uveljavi .mirovno pogodbo, ki dolcia zedinjenje obeh področij, A in B, ter imenovanje guvernerja.
V	primeru, da bi Varnostni svet sma,tral to za potrebno, pristane, da bi se dalo prebivalstvu obeh področij STO-ja možnost, da se s svobodnim plebiscitom izreče za ali proti ohranitvi STO-ja.«
Ža to resolucijo dr. J. Agneletta se je izjavilo vseh osem občinskih svetovalcev Fronte za neodvisnost Tržaškega blOka iri Slovansko-itti-lijanske ljudske jrbnte.
Misihho, da je odveč omeniti, da ji iredentistična večina izglasovala resolucijo, ki jo je ' predložit dr Gregoretti. y-
HErcSeno vpraSanje
Eden tetned jj^^lMjn&j|ih francoskih dneVfffts^? -»Lfe. ■ Monde«, prinaša V SvOji številki t dne 10. oktobra uvodnik pod gorhjiiri naslovom, ki pravi med drugim: Odločitev Velike Britanije in Združenih držav, da izročijo cono A STO 'Italijanom fri da Umaknejo svoje čete iz tega področja, So v Italiji Sfirejeii z zadoščenjem, v Jugoslaviji pa z največjem ogorčenjem: London in Washiftgton še
nadejata, da bo vrnitev Trsta Italiji segrela italijanska .atlantska čustva’ in porušila zapreke, ki so si jih Italijani sami postavili na pot za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
V	nadaljnjem se list sprašuje, a-li ni tako postopanje nedopustno pojfuščanje zahodnih sil? Ali niso zahodne velesile kapitulirale pred strahom odgovornosti zgolj na dr-žen pritisk Italijanov v zadnjih tednih, saj je povsem jasno, da je ta pritisk izhajal iz golih nacionalističnih pobud in se je izkazal v toliko nasilnejši, v kolikor so se večala na apeninskem polotoku čedalje težja gospodarska: in socialna vprašanja, ki jih je z vsakim dftem težje reševati? Resnična rešitev, ki bi odgovarjala novim časom, rešitev, ki bi,: obšla iredefi-.tistična stremljenja in ki bi_ resno računala z u$o3o evropskega “težaškega pristanišča in«štal^obenerA učinkovito zajamčira!|pšawšce vseB Tržačanov, pa naj pripadajo kateri koli narodnosti, in pospešila i-skreno sodelovanje med Italijan?' in Jugoslovani, je tista rešitev.,. kS jo predvideva Mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947.	'
Članek zaključuje s poziVom T-taliji, da svoje odnose s slovensko manjšino v Trstu čiiiiprej revidira.
Razkol med našimi hominfarmisti
Glavna propagandna delavnost KP STO je bila od preloma Tita z Moskvo na Vidov dan 1948. leta osredotočena v pobijanju titovstva z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tako je ukazal Kremelj ,da .bi Tito ne naSfei ffied priprežfiiki morebitnega posnemalca. Vsa prividna borba KiP za STO je bila samo del splošne protititovske propagandne strategije. V teh protltitovskih naporih je KP iskala zaveznike tako med slovenskimi kakor italijanskimi političnimi skupinami in obsojala ter -zmerjala in klevetala vse tiste, ki so svoje politično delo posvečali naporom za ohranitev in brezpogojno uresničenje STO.
Vidalijeva komunistična stranka se je morala pod odločnim pritiskom, tržaškega delavstva — hočeš, nočeš — prilagoditi j vsaj navidezno zagovarjanju $TO. Če bi vodtSvo tega storilo,' bi komu-riizem v Tis tu kaj hitro skopnel, 'fega Se je Vlttor'* V!8s|H"<r polnem zavedal. Račtinal ga je, da bo prav z monopolizacijo zahtevke po uresničitvi mirovni pogodbe (saj se je ta monopolizacija v glavnem Skladala s protititovslto fjbrbo, ker So titovci tržaškim Slovencem postregli s pogoj-nffjj STO samo med volitvami)., sypjd pristašS čim tesneje priklenil na KPJ. Ko bo (o delo opravil, mu pa? ne bo težko s »partijsko disciplino« obračati »poslušno komunlstičito rajo« po
VESTI z GORIŠKEGA
Zahodni oeleslli na strani hrlolce!
Od pamtiveka velja pravilo, da predstavlja enostranska kršitev sklenjene pogodbe grobo krivico, ki ne more ostati brez posledic.
Mirovne pogodbe se pač sklepajo na svojstven način, ki je v mednarodnem pravu dobil značaj pra-viia. Kdor je vojno izgubil, >ziasii ko gre za napadalca, mora pristali ■na tisto Mirovno pogodbo, ki mu jo 'zmagovalec narekuje! tako je ravnala Italija z Avstrijo po prvi svetovni vojni, tako so zavezniki ravnali z Italijo po drugi svetovni vojni!
Gotovo pa je, da .bi Italija, ki je bila napadalka, drugače ravnala, če bi v drugi svetbvni vojni zmagala. Ona bi si namreč kratko in malo polastila vseh zasedenih o-zeiilelj rn ne bi gledala samo na one, kjer po njenem naciohalištič-nefh pofilepu prebiva tudi eh sam Italijan! Saj sirio videli, da ni niti počakala, da bi se vojna končala, in si je raje takoj leta 1941 priključila dober del Slovenije!
Zmagoviti zavezniki so po drugi svetovni vojni v Evropi ravnali z Italijo, kot da bi hoteli popraviti krivice, ki so se Jugoslovanom dogodile po prvi svetovni vojni, ko je Italija zasedla stoodstotno slovanske kraje, kjer Italijanov nikoli niti bilo ni! In so prisodili Jugoslaviji toliko Italijanov, kolikor so Slovanov pustili v Italiji, ker so smatrali, da točno določene narodnostne črte ni moči potegniti! Znano je namreč, da so Angleži in Amerikanci, v poznanju prilik in razmer, še največ pa zgodovinskega razvoja teh krajev, precej nazaj! Za miselnost ljudstva teh krajev so tudi docela nedostopni in se pustijo vplivati, kaže, tudi ustrahovati od laških šovinistov, namesto da bi poslušali pravični glas naroda, recimo tudi o-
0 čem razmišljajo Tržačani?
Iredentistični tržaški tisk se tolaži, da so Tržačani v teh drfeh dokazali svetu neverjeten čut dostojanstva. Nobenih izgredov, nobenih manifestacij! Drugačnega izgovora za zaskrbljenost in globoko razočaranje ta tisk v resnci ni mogel spraviti ria svetlo.
In vendar so vzroki tega tržaškega »dostojanstva« popolnoma drugačni. Tržačani prav dobro vedo, saj io vendar razgledani ljudje s treznim pogledom in z zelo majhnim razumevanjem za frazar-jenje in sentimentalnost ter prav v teh dneh resno razmišljajo o Statističnih številkah, ki bi se u-veljavile z vso krutostjo v trenutku, ko bi zadnji zavezniški vojak zapustil tržaško mesto.
Ta statistik* pravi med drugim tudi to-le:
Zaposlenje in s tem košček kruha bi izgubilo:
1385 delavcev, zaposlenih pri ameriških vojaških ustanovah,
756 delavcev, zaposlenih pri ameriških podpornih organizacija,
1942 delavcev, zaposlenih pri • britanskih vojaških ustanovah,
371 delavcev, zaposlenih pri drugih britanskih organizacijah,
3712 nameščencev pri ZVU in 7000 stražnikov civilne policije
15166 novih brezposelnih ali približno 40 tisoč lačnih USit.
Na plačah vojaštva, ki se v celoti potrošijo v našem mestu, bi odpadlo letno pri Američanih najmanj 20 milijonov dolarjev ali 12 milijard in 600 milijonov lir: pri Angležih pa 2 milijona funtov šter-lingov ali tri in pol milijarde lir. Skupno nad šestnajst milijard lir ali na vsakega prebivalca letne nad 57 tisoč lir.
Tržačani vedo, da bi morali zapreti najmanj polovico tržaških barov, bufetov in gostilniških o-bratov; vedo, da bi propadlo nešteto trgovin in industrijskih •> bratovališč; vedo, da bi zemljišča in stavbe izgubile najmanj 50 odstotkov vrednosti; vedo, da bi premnogi morali zopet s trebuhom za kruhom.
O tem razmišljajo Tržačani, in to je njihovo »dostojanstvo«.
O tem seveda pač ne razmišljajo plačanci in agenti rimske vlade...
itn -T-;.rtr r . Tj ir r
be na tem Ozemjju živeči plemeni, ki pred prihodom Italije v te	kraje,	kar se je	zgodilo šele	leta	1918,	nista bili	sprti in v	o*
strem boju! Mar menijo Amerikan-ce in Angleži, da je ''"TO in sploh ves svet kaka njihova koionija, ko tako barantajo z narodi ifi kraji?
Svobodno tržaško ozemlje so u-stvarili tudi S privoljenjem Italije, ki sploh nikoli upala ni, da bi do drugi svetovni vojni od Julijske krajine mogla kaj obdržati!
Mirovna pogodba je torej pogodba, ki jo	je treba	spoštovati, in	ki
je	nihče	fte more	enostransko	Kr-
šiti, zlasti ne v primeru Svobodnega .tržaškega ozemlja, kjer je, Jugoslavija neposredno zaiferesi-rana! •
Anglija in Amerika pogasili najsvetejša pravila pravičnosti
Ko je v prvi svetovni vojni Nemčija kršila nevtralnost Belgije, na katero je sama s svojim podpisom pristala, sta Anglija in Amerika zahrumeli in se z vsem svetom stavili na stran Belgije proti nemški grobi in oboroženi kršitvi sklenjene mednarodno veljavne pogodbe!
Po drugi svetovni vojni sta Anglija in Amerika sprejeli poverilo Varnostnega sveta OZN iza začasno upravljanje področja A Svobodnega tržaškega ozemlja, dokler ne bi prišlo do imenovanja guvernerja!
Kar naenkrat pa so Amerika, Anglija in Francija 20. marca 1948 predlagale, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje vrne Italiji.
Do tu je bil predlog, ki ni še nobena pogodba, in velja, kolikor pač velja vsak drug predlog!
Proti predlogu so se izjavili tako Jugoslavija kot Sovjetska zveza in velik del prizadetega prebivalstva v Trstu.
(Mirovna pogodba pravi, da :;e njena določila morejo spremeniti le v okviru OZN, zato je povsem logično, da bi Amerika in Anglija morale poverilo za upravljanje področja A vrniti Organizaciji ■združenih narodov in staviti predlog, da se upravljanje poveri Italiji. Na tem mestu, ki je edino pristojno za take zadeve, bi o vprašanju razpravljali zakonito in ga tako ali tako tudi rešili.
Toda Amerika in Anglija sta se preko te zakonitosti odločili, da področje A prepustita Italiji, kot da bi področje A bilo njihova last! Bolj grobe kršitve Mirovne pogodbe si sploh niti misliti ni mogoče!
Ples najemnikov iz Pevme, Osldvja in ientmaura
Slovenski najemniki zemlje ustanove »Ente Tre Venezie« iz Pevme in okolice priredijo v nedeljo 18. t. m. ples v dvorani pri »Zlatem pajku«, na Verdijevem 'korzu št. 1 v Gorici, zzačetkom ob 8. uri ■zvečer.
Vabljeni vsi!
Cisti dobiček pa pojde v kritje-, stroškov, ki jih imajo v pravdi z omenjeno ustanovo!
i. i
Po podpiSU Mifovrie pogodbe, ki je stopila v Veljavo leta 1947, je edinole ljudstvo STO-ja upravičeno odločati o Svoji lisOdi in o usodi svOje državite.
To ljudstvo, ki ga ne tvorijo niti istrski ezuli niti prišleci z itali-jariskega juga, bi se prav gotovo odloeilb za svobodo! In tega se Italija boji, z hjo pa tudi Amerika in Anglija!
Amerika in Anglija sta s svojim nastopom Ogromno izgubili ha ii-gledu ne le v slovanskem svestii, ampak v Vsem svetli, kjer še brti iskrica vere v svetost pogodbe in zakona j	,
V	ostalem pa mi Slovani- poudarjamo, da hočeta Amerika in Anglija prezirati trpljenje in krivice, ki SmO jih Slovani pod Italijo utrpeli, ih ni izgleda, d* se bo naš položaj glede tega kaj izboljšal! Če je komu treba krivico popraviti, smo to Slovani. Mirna rešitev vseh sporov med Italijo in Jugoslavijo je zaželena, vendar na temelju pravičnosti, saj si niti italijansko ljudstvo ne želi sovraštva in sporov!
Na Svobodnem tržaškem ozemlju bi oba naroda bila suverena in bi lahko živela v medsebojnem .razumevanju in spoštovanju!
Seja pokrajinskega sveti
V	ponedeljek 12. t. m. je bila Seja goriškega pokrajinskega 3ve-' ta, na kateri so med najvažnejšimi točkami dheVnega reda odobrili pomoč v zriesku 100 tisoč lir konzorciju za obrambo pred točo, 270 tisoč lir za pomoč po toči in nevihti oŠkodovarilfh kmetovalcem v Tržiču, Ronkih in Starancanu. Slednjič so sklenili, da se tako i-mericvani Šcelbov dodatek pokrajinskih uradnikov poviša za 17 odstotkov!
Organizacija ZN
Tajništvo OZN je te dni potrdi-
lo	prejem spomenice slovenskih županov ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev, katere besedilo smo priobčili v »Demokraciji« od preteklega tedna.
izpiti za davčne izterjevalce
11. novembra t. 1. bodo v Gorici izpiti za davčne izterjevalce. Kdor se hoče udeležiti teh izpitov, mora vložiti prošnjo do 31. oktobra.
Središča za delo
Vlada je nakazala goriški pokrajini skoro 38 milijonov lir za razna delovna središča, v katerih bo zaposlenih kakih 50 brezposel nih.
Prosti pas in Sovodnje
Na seji sovodenjskega občinskega sveta, ki je bila v torek 6. t. m., sta naša svetovalca gg. Peter Tomšič in Venceslav Cernic zahtevala od župana pojasnila glede prispevkov od prostega pasu (»zona fran-ca«), do katerih ima pravico tudi občina Sovodnje, ki je vključena v prosti pas, kot goriška, ki prejema kakih 130 milijonov lir prispevkov na leto. Občini Sovodnje pa nočejo dati niti vinarja!
V	njihovo veliko začudenje je namesto župana začel zadevo tolmačiti občinski tajnik, ki ga še vedno držijo v Sovodnjah, čeprav ne obvlada slovenščine in ima stalno mesto nekje blizu Padove. Ta tajnik je torej dejal, da »ratifikacija« prostega pasu vključuje Gorico v prosti pas, ne pa tudi So-; vodnje.
Tako tolmačenje tega važnega vprašanja se nam zdi nekoliko samovoljno, ker nam je znano, da so zakon od 1. decembra 1948, št. 1438, objavili v uradnem listu št. 298 od 28. dec. 1948, s čimer je postal pravomočen ter stopil v .veljavo. Zakon kot tak ne potrebuje nobene »ratifikacije« več in je polnomočen!
Kaj se za tajnikovimi besedami skriva, nam je uganka! Kaže, da se tajnik in župan obotavljata glede odločnega nastopa v korist občine, posebno ker je tajnik dejal, da je treba prositi Rim za vključitev Sovodenj v prosti pas, ko je po zakonu od 1. dec. 1948, št. 1438, v prosti pas že vključena! Toliko bolj se nam tako tolmačenje te zadeve in predlagani način njene rešitve zdita čudna, ker vemo, da se je goriška prefektura nekoč že izjavila o upravičenosti Sovodenj do prispevkov od prostega pasu!
Izvedeli smo, da se imenovana
dva svetovalca nista z izjavami tajnika zadovoljila in da hočeta spraviti vso zadevo na jasno, da odkrijeta morebitne odgovornosti
v	tem vprašanju.
V	ostalem je občinski svet raz pravljal o bolj drobnih zadevah. Vprašanje letnega prispevka J2 tisoč lir za priznanje cerkve Rupa Peč pa je bilo odloženo na prihodnjo sejo!
mili volji. Medtem ko so se maloštevilni komunistični zaslužkarji slovenskega porekla koračili kot edin propovedniki in zagovorniki STO, so Vidali in njegovi italijanski komunistični gospodarji v £-tallji čedalje očitneje prehajali na italijansko aneksionistično linijo. Prav tako, kakor so komunistični revolucionarni užitkarji poskušali na STO monopolizirati zase borbo za STO, so njihovi komunistični bratci v Italiji monopolizirali zahtevo po priključitvi celotnega o-zemlja Italiji.
Ta nesramna dialektična dvojna igra kominformistov, ki s d jo sproti razkrivale vse stranke za samostojnost Trsta, je dosegla svoj višek v TogliattijeVim uradnim in javnim pobratenjem z neofašiStl in monarhisti v rimskem parlamenta
Tržaško delavstvo je končriri vso to zvodhiiško-delo komlnfofifristdv spregledaio Ih' prav v zadnjih dneh je izbruhnil razkol, ko je Pa-jetta rta, vrat na nos prihitel v Trst, da ha licu mesta fžvede to, kar je Togliatti javilo izpovedal. TU je Pajetta naletel na upravičen odpor slovenskih pristašev, katerim so se pridružili tud! številni italijanski tovariši. Zmagalo je 'seveda vodstvo,-kakot j^ pač to vedno primer pfl komunistih. Tržaški delavci pa niso brezoblične lutke, ki jih komunistična hierarhija obrača po mili volji.
Pristaši na deželi so se z Jedkimi izjemami pridružili protestom proti vličenju Italijanov v Trst. Njim so se pridružili v Zgoniku in Nabrežini tudi krajevni- komunistični voditelji. -Doilhski župah, Lovrlha, pa r »e je iz oportunističnih rafclogov izneveril tej analogiji...:	SloVeriska skupinica okrog
»Dela* je menda Ostala V precepu.
V	ta Tazkol, ki še še ni v celoti izoblikoval, je udaril sovjetski protest $roti' izročitvi Trsta Italiji ih koiiMj riekij ur za tetti je Višinski 'tržaško vprašanje :f>6štavii prfed Varnosthi Svet ’s jfoHkretnim jiredlogbm b iiheridvahju guver-nerja. •	■ - ' ■
Togliatti in Pajetta sia prejela zatišničd, ki jd bosta verjetno le težko prebolela. Bratenje z neofa-šisti ih monarhisti je v komunističnem Svetli zločin in izdajS. Ta zaušnica pd se bo razširila tiidi v Dolino, Milje iri šemarSikani. Morda je Moskva, ki - se je edina to’ je treba priznati' — zavzela za spoštovanje mifovrie pogodbe, imela txrl tem- svttjt'--posebnp ra-čiirie. Dejstvo je, da je Moskva izjemoma enkrat dala prav tistim, ki so se Že od prVega dne uveljavljanja mirovne pogodbe postavili na stra-n SfO iri zavrgla tiste, ki so tržaške delovne množice vodili za nos z namenom, da jih zasužnjijo zopet italijanskemu imjjeria-lizmu, pa čeprav so na svoje rdeče prapore naslikali srp in kladivo.
Moskva je dala prav rdeči zasta-
vi	s helebardo, dala je prav pravici in nedotakljivosti podpisanih pogodb.
Dvomimo, da bi se kdo mogel temu upreti. Moskva je dala prav borcem za STO: sedaj vedo tržaški delavci,, .kje je njihovo mesto: v vrstah tistih, ki so ostali zvesti STO-ju tudi ob času največje preizkušnje!
Zato vsi v vrste za neodvisnost, katerih sestavni del za Slovence je Slovenska demokratska zveza!
Natečaj za službo
Do 10. novembra t. 1. je čas, vložiti prošnjo za sprejem k izpitom za službo pri pokrajinskih zakladnih uradih, ki jo razpisuje zakladno-ministrstvo z odlokom od 10. avgusta 1953, objavljenem v »U-radnem listu« štv. 208 od 11. septembra.
Pokopališča
Goriški župan sporoča, da je treba do 28. t. m. opraviti vsa more bitna popravila in očistiti grobove na mestnem pokopališču kakor tudi na drugih pokopališčih goriške občine.
Po tem roku ne bo dovoljeno nobeno delo na omenjenih pokopališčih.
Novo vino
Goriški župan je razglasil prepoved točenja novega vina do 24 ■t. m.
Za dvolastnike
Dvolastniki, ki imajo gozdove na jugoslovanskem ozemlju, morajo do 30. t. m. vložiti prošnjo za sečnjo. Prošnje je treba napraviti na posebnih .tiskovinah, ki so naprodaj na odboru v Šempetru.
Široki in ozhi vialHi
In kakšno jamstvo zahtevajo danes za to, da bo Italija s tem zadovoljna? Samo italijansko obvezo, da se je odrekla področju B.
V	zameno za podpis 21 držav, za mednarodno jamstvo nedotakljivosti tega ozemlja, za mednarodni mejnik, ki naj bi enkrat za vselej preprečil iredentizmom ob Jadranu, da bi pljuskali enkrat sem, enkrat tja, se torej Jugoslavija, ob stalno rastoči moči nedavno poražene Italije, zadovolji z njenim podpisom in z mejami, za katere dobro ve, da ne morejo biti drugega kakor sporne! Pri tem pa rušijo mirovno pogodbo in s lem dejansko odpirajo vprašanje vseh meja V Slovenskem Primorju in Istri.
Mislimo, da so to upoštevanja vredni argumenti, katere bi tudi tovariš Kraigher moral dobro premisliti, predno je znova uporabil svojo priljubljeno besedo »izdajal ci«, s katero nas je obkladal tudi takrat, ko je še paševal v Trstu in smo se mu predrznili reči, d'i greši, v trenutkih, ko je res grobo grešil. Danes se to ponavlja....
Sicer pa, kdo je sploh podpisal mirovno pogodbo?
Mi v tem trenutku ne gremo tako daleč, da bi vsakogar, ki ne soglaša' z nami, proglasili za izdajalca. Zavedamo se namreč, da obstojajo prav o velikih stvareh lahko različna mišljenja. Toda tako. kakor v prvih letih, zastopamo tudi danes predvsem hotenje naših ljudi, gledamo na sporno tržaško vprašanje s širših vidikov in kljub vsem izpadom smo preprtčani, da smo še vedno na pravi poti.
N e enakost in njene posledice
Neka uradna italijanska vest vsebuje trditev, da vlada na področju A popolna enakopravnost med Italijani in Slovenci. Ta enakopravnosti prihaja, sodeč po Italijanih, do svojega najmočnejšega izraza v šolstvu. Oglejmo' si torej zadevo nekoliko bliže.
Preteklega petka je izšel »Gior-nale di Trieste« z radostno ugotovitvijo, da se slovenske šole raz-plinjajo, medtem ko je število u-čencev v italijanskih šolah v stalnem porastu. To .proslavlja »Gior-nale di Trieste«. To p? smatramo za najzgovornejši dokaz dejstva, da v nasprotju z izjavo italijanske vlade enakopravnosti med Italijani in nami na področju A ni. Italijani bodo to našo trditev zanikali ali pobijali, češ da ni bilo nobenega nezakonitega pritiska ha slovenske starše, da hi svojo deco vpisali v italijanske šole; -tUdi an-glo-atoeriška oblastva .ne poznajo dejstev, ki naj..bi izpričala italijansko nezakonitost.
Vendar pa ta formalna pravilnost še ni dokaz. V Aoški dolini so po knjigi. Julesa Brocherela »Le patois et la langue francaise en Val le d'Aoste« po 1, 1860 opazili upadanje šteViia učencev na francoskih šolah. Po nekaj letih so francoske šole mbrali zapreti in nihče s francoske strani ni mogel dokazati, .da bi bili z italijanske strani izvajali neposreden pritisk. Toda bijo bi zelo pogrešeno misliti, -da pritiska ni bilo. Predno še namreč starši odločijo, da syoje otroke vpišejo v to ali drugo šolo, pač razmišljajo o Stvari in se posvetujejo. Nasveta pa navadno - i-ščejo pri bližjih ali daljnjih znancih, če posameznik nima merila, rili lastne izkušnje.
Na tem področju in prav, na tem področju neka dejstva govore zelo zgovoren... jezik. Nekatera mesta podeljujejo samo 1 jMdem »izpričanega poštenja«, Drugih . važnih služb pa sploh ne dajo ljudem, ki imajo slovenske šole. V Trstu tozadevno baje obstoja tih dogovor — ali v nekih, -naših krogih vsaj tako mislijo — da imajo Italijani med seboj tak dogovor. Pa -naj te predpostavke bodo točne ali netočne, staršem to ni .vseeno. Zanje je važno in je neprecenljiva prednost, če jim .otrok že od začetka šolanja ima dva jezika, materinega slovenskega to italijanskega, ter da more. ,na dal je v s t i„?,, učenj e m kakega drugega slovanskega jezika. Toda kljub tem nedvomnim prednostim jih prevzema skrb za neposredno bodočnost svojih otrok. Leta minevajo, prihaja starost in prej ali slej pričakujejo, da se bo pomladek postavil na lastne noge, kajti nekoč utegne nastopiti dan ko utegnejo. sami starši, gmotno zaviseti od njega.
Kaj čuda torej, če v takih , prilikah tudi. brez neposrednega italijanskega pritiska popuste v 'svoji rodoljubnosti in če za svoje otroke izberejo tisto pot, ki se jim zd' najprikladnejša za življenjski u-speh. Pri nas se torej pojavlja isti primer -kot v Aoški dolini; starši, ki so zaskrbljeni za usodo svojih otrok, v vedno večjem številu iste izročajo učiteljem, ki sovražijo njihovo narodnost in ki bodo vse svoje sile uporabili v to, da bi ta pomladek preželi s prezirom do naroda, kateremu pripadajo.
Tisto, kar »Giornale di Trieste« tako nedostojno proslavlja, je prav uspeh posrednega pritiska, tihega pritiska, ki ga Italijani izvajajo na starše slovenske krvi. Upadanje števila otrok na slovenskih šolah je zanje očitrli znak zmage te italijanske podzemne propagande. In ker imajo — hočeš, nočeš — Italijani na področju znaten delež stvarne sile in ker so vse banke, delavske zbornice, velika podjetja in glavna oblastva pretežno v njihovih rokah, tako da nam morejo odvzemati delovne knjižice ter z njimi dovoljenje za delo in zaposlitev. Nam morejo celo odvzemati državljanstvo.
Ker Italijani to svojo stvarno in pravno pretežnost očitno i-zko-riščajo v to, da bi nas Slovence izrinili, izhaja iz vsega tega, da v teoriji more obstojati enakopravnost Italijanov in Slovencev, medtem ko v stvari in dejansko te ni. In je ni’ prav zaradi tega, ker je Italijani nikakor nočejo dopustiti. Kajti, če bi jo dopustili, če ne bi gledali na to, kdo in kam vpisuje v šolo svoje otroke, če bi dopustili Slovencem vse one pravice, ki si jih sami laste, ko -bi bila razpoložljiva mesta enako odprta enim in drugim, tedaj bi mogli res govoriti o enakopravnosti. Toda to enakopravnost prav Italijani preprečujejo. Ce torej italijanska vlada trdi, da enakopravnost med I-talijani in Slovenci na področju A obstoja, tedaj ona s to svojo trditvijo zavestno izraža neresnico.
Toda italijanske oblasti ne preže samo na šolsko -deco, one posredno pritiskajo tudi na šolnike. Za naše šolnike je že velika prednost, če jih uvrs-te v seznam italijanskih državnih uslužbencev. Kaj-
ti če ga uvrs-te v ta seznam, tedaj, ve, da ga v primeru, če bi Trst res padel pod Italijo, ne bodo odpustili. Tudi tu imamo posla s posrednim pritiskom Odnosno posameznik ni izpostavljen neposrednemu pritisku. Vendar pa ta ve, kaj ga čaka, če se vnaprej proti temu ne zavaruje. In zato se dogaja, da se tudi v vrstah uradnikov in šolnikov pojavlja težnja, da si »urede svoj položaj«.
Skratka v teoriji je enakopravnost, v praksi pa bi bilo za naše ljudi zelo' tvegano, če bi se sklicevali ha to enakopravnost. Na področju A torej vlada zakon sile v smislti izreka: »Jačji tlači«.
Drugo dejstvo, italijanskega pot rhirjevanjd Onih, ki bi se dali pomirita je. sklicevanje na biagtojl& to ha šifpka jaiifšiva italijanske uj stave. Ali -prav te dnu. smo d6Žh veli, da So zaprl} dva časnikarja, ker sta še pregrešila proti italTjari-skemu zakoniku tako. da jih vsa ustavna jamstva niso mogla rešiti iz položaja. Tistim pa, k'i SO proti temu protestirali, šd rekli, da gre to za jjoščbne zakOnč, ki jih' Ustava ni razveljavila. Tako bi bij svojčas padel tudi dr. Avgust' Sfiligoj skoraj v. hesrečo, ker "je bil tudi v 'njegovem priinčru Vojni zakon jačji od iustave.'Tako še doga'? nam tudi' glede 'napisov in poslovnega jezika v slovenskih občinah samo zato, ker so zakoni, ki jih je izdal fašizem, še vedno v veljavi. Načelo rimskega prava, da kasnejši zakon ukinja prejšnjega, Če je z njim v protislovju (»poste-aior lex derogat priori«) torej ne veljaš če gre za posebne zakone, za zakone na našo škodo. Narodna enakopravnost, kakor jo zatrjuje italijanska vlada, velja torej v teoriji, toda v praksi velja še vedno protislovenska zakonodaja iz fašističnih časov.
Vsi ti pojavi pa kažejo, kako i-talijariška vlada teži ža tem, da v teoriji prizna, v praksi pa odgodi ali celo izigrava ostvaritev enakopravnosti. Njihova trditev, da enakopravnost obstoja, hoče le doseči, da bi uveljavljenje enakopravnosti tudi za bodočnost preprečili. Italijanom je očitno na tem, da bi pod krinko enakopravnosti opravičili in do kraia izvedli svojo nasilno politiko, svojo politiko iztrebitve slovenskega življa na področju A.
Nasproti temu prizadevanju pod okriljem enakopravnosti ne sme mo ostati pasivni in ne smemo o-stati brez pomoči!
Po eni strani je neobhodno potrebno, da ne opozorimo na -to le anglo-ameriške oblasti, ampak da
opozorimo na to izigravanje ena- smisla za sodelovanje na -tem o-
kopravnosti tudi javnost. Razen tega pa obstoja še neko drugo sredstvo: prav tiste ukinitve razredov na naših osnovnih šolah na področju A bi mogle priti do izvršitve tudi na področju B.
Z italijanske strani redno ob vsakem začetku šole prične gonja proti našim šolam. Ali res moramo biti vedno predmet italijanske gonje in sovraštva? Ali je morda prav, da nas vedno preganjajo,
pri tem pa nas — domorodce ...........
označujejo še kot pritepence in nekulturne ljudi?
Ce so namreč do trenutka objave nesrečne izjave 20. marca 1948 mogli pričakovati sposobnost Italije, da bas poveže in naveže na zahodno Evropo, danes spričo o-čitnega italijanskega pomanjkanja
V.	-J	n;	,	_________________
mejenem prostoru sebi tudi jahod-ni svet ne more dovoliti več razkošja ovekovečenja italijansko -jugoslovanskega sovraštva, ki ga je po svoji neumnosti Izzvalo duhovno in posvetno vodstvo tukajšnjega italijanstva.
Ljudje, ki se svoje zgodovinske naloge ne zavedajo in ki so s svojo nebrzdano ne,umerjenostjo pokazali -popolno pomanjkanje političnih koncepcij, so s tem izgubili vsako pravico na to, da bi si prisvojili oblast na kraju, -tolikšne evropske pomembnosti, kot je Trst. Niso se hoteli obnašati razumno. Od njihove neizmerne prenapetosti,, pa nima nihče, najmanj pa I-talija, nobene koristi.
Casi plantažnega suženjstva so namreč minili.
...........,	1‘f
Mazzini Italijanom
» A voi, uomini nati in Italia, Dib assegrtava, quasl predili-gendovi, la Patria meglio definita d’Europa. In altre terre segnate con'limiti piu incerti o toterrof-ti, posspno dnsorgefe huestioni, che il v črto pačifičo di tutti scioglierh uh giornp, ma ohe hanno costato e eosteranno forse ancora lagritne e šanghe: šulla vostra, no. Dio v'ha steso intorno ltoee di confini štiblfmi, Ihnegabili: da un lato i piu alti monti d’Europa, 1’Alpi; dalfaltro II Mare, 1’immenso mare. Aprite un compasso:	collegate una punta al
nord dellTtalia, š-u ^arrria; appuntate Bahra agli sbocchl del Va-ro e segnate con essa, hella direzione delle Aipi, un senficerchio: quella punta che andra, ččftnpitd Tl'semičercfiio. a cadčre' shfli sbOCChi dellTsonžo, aVf& ščgnato' la frontierd Che Dio Vi dava. 'Sino a quella frontiera si parla, stotende la vostra Itogua; pltre quella, non avete diritti. «
(»I diritti delVuomo«, str. 57, izd. Šansoni, Firenze, l. 1943.)
ONI IN MI
Tržaški župan Bartoli, ki so ga izvolili begunci in volivci, ki so jih pripeljali iz Italije, je zbral o-krog sebe ha tiskovni konferenci nekoliko zastopnikov domačega ih tujega tisika z namenom, da jim sporoči današnje stališče iredentistov glede na razvoj dogodkov na oni strani, to je na vzhodni strani meje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Njegove zaključne besede so bile, da se ni bati Tita, ki je le navaden hlastač, in da ga bodo, če bi se mu res zahotelo napasti italijansko vojsko, že zavezniške sile spametovale še predno bo napravil kakšno nepopravljivo škodo.
Ko so ga nekateri časnikarji vprašali, kako stoje stvari s.Slovenci in 'Hrvati odnosno Šrpi v krajih, ki -bi imeli priti pod italijansko upravo, je zagotavljal prisotnim, da se Slovencem ne god: nobena krivica, kar še pa Srbov in' Hrvatov tiče, da njihov jezik v Trstu poznajo toliko kolikor jezik črncev Ma-u-Mau. Imeli smo ž‘e' prilike za Ugotovitev, da zna Bartoli' postati duhovit to — če se čuti varnega — zelo korajžen. Toda to njegova duhovitost, ki more— če smo iskreni — biti tudi žhak notranje napetosti, je v današnjem-trenUtku v nekakem neskladnem nasprotju z resnostjo položaja'. Njegovo prepričanje o neresnosti -jugoslovanskih izjav in ukrepov nd-goVSrja morda bolj Mesiji po umiritvi kot pa pravemu poznavanju nasprotnika. Iz njega, razen pritajenega Strahu, namreč govori jezik nepri-tajenega Sovraštva, tistega sovraštva, pomešanega z ogor-
TeČaj angleškega jezika SFM
Danes, v petek, ob 18.30 uri prične pouk angleškega jezika v prostorih Slovenske prosvetne matice v ulici Machiavelli 22-11.
Vsi prijavljene! in tudi ostali, ki se še niso prijavili, naj bodo ob tej uri na določenem mestu, ne glede na to, kateri tečaj bodo posedali.
Vest o predaji Trsta italijanski upravi je povsem nepričakovano prišla v četrtek Š. oktobra. Nepričakovano -predvsem zato, ker je zadnji Pellov predlog o plebiscitu, (ki naj bi se ga udeležile osebe, rojene pred novembrom 1918. leta, izzval dojem italijanskega popuščanja. Ali za to ponudbo se je dalo slutiti ameriške prste, saj je Pella naglaševal, da s tem nikakor ne misli vezati, -kakor je bil že zapretil, italijanskega sodelovanja v atlantski zvezi z bodočo usodo Tr-
Tbda daljnji razenj** je vedno bolj utemeljeval domnevo, da Pel-lova dalekosežna ponudba plebiscita ni nič drugega kot manever. In res je bil -ta manever vsaj za zdaj v -toliko kronan z uspehom, v kolikor je prevzem oblasti po Italiji moral biti samo še vprašanje nekaj tednov ali celo dni.
Da se bosta zaradi tega »uspeha« veselila i- Pella i gospa Luce, se ie zdelo povsem verjetno. Italijanski listi so bili polni hvale za gospo Luce, češ da je ona s svojim osebnim vplivom popolnoma obrnila razpoloženje ameriškega zunanjega ministra, in sicer’ na škodo, Tita in jugoslovanskega stališča.
Dokazi za to so precej jasni, da
Glas naših mladih
Naš up in naša nada, naš mladi dijaški naraščaj, na katerega gledamo s tolikšnim ponosom, ker bo moral kmalu prevzeti iiz naših rok težko breme borbe za našo pravično stvar, je poslal področnemu poveljniku naslednjo protestno, spomenico:
Poveljniku cone A STO
Gen. Siru T. J. WINTERTONU.
»Dijaki slovenskih srednjih šol v Trstu najodločneje protestiramo proti samovoljni in nasilni odločitvi, da se uprava naše cone izroči vladi republike Italije.
Ta enostranski in krivični sklep je posledica dosedanjega nepravilnega upravljanja anglo-ameriškega področja s podrejanjem važnih delov javne uprave italijanskim vplivom, z uveljavljanjem protislovenskih fašističnih in drugih zakonov, z zapostavljanjem in podrejanjem slovenskega šolstva italijanskim šolskim organom, z načrtnim odrivanjem slovenskih nameščencev in z nenehnim izpodkopavanjem gospodarskih temeljev slovenskega prebivalstva.
Slovenski dijaki odklanjajo omenjeni enostranski sklep, ker ta vzpostavlja slovensko prebivalstvo cone A, zlasti pa mladino, nevarnosti, da se bodo izvrševali nad njimi enaki poskusi' raznarodovanja in zatiranja, kakršni se izvršujejo vsa leta nad slovenskim prebivalstvom v Italiji.
Pridružujemo se strnjenemu in odločnemu odporu vseh tržaških Slovencev, kajti zavedamo se, da gre za kršitev določb mirovne pogodbe, za teptanje načel ustanovne listine OZN in za uvajanje brez-
pravja v mednarodne odnose, zlasti pa za zlorabo zaupanja, odločnosti in obveznosti, svečano sprejetih ob podpisu mirovne pogodbe.
Čutimo, da ni mogoče priznati izvršenega dejstva, ki mu je izvor sila in nepravičnost, da ni mogo če pozabiti na naše oropane pravice in na vse trpljenje, ki ga je naš narod prestal pod Italijo, na desettisoče mrtvih in požganih domov.
Ogorčeni zaradi krivic, ki še zmeraj trajajo, in zaradi najnovejšega poskusa, da se te krivice še povečajo, zahtevamo, da se krivični enostranski sklep prekliče in se slovenskemu prebivalstvu anglo-ameriškega področja omogoči popolna enakopravnost z italijanskim prebivalstvom in uživanje vseh pravic v smislu listine OZN. « (slede podpisi)
Krojni tečaj SOB
-Slovensko dobrodelno društvo v Trstu organizira -tudi letos, na splošno željo članic, krojni tečaj. Vpisovanje je dnevno od 16. do. 18. ure v ulici Machiavelli 22-11, tel. 62-75.
»Klic Triglava«
»Klic Tri-glava« prične -z novembrom objavljati F. Erjavčevo študijsko razpravo »Nastanek slovenskih političnih strank«. Naročnina za »Klic Triglava« znaša 2.000 lir (oz. 3.50 dolarjev) in jo je mogoče vplačati pri upravi »Demokracije« v Trstu, ali pa naj se naročniki izven Trsta in Italije obrnejo na upravo »Klica Triglava«: 53 Bucks Hill, Chapel End, Nuneaton, War-toicks, Anglija.
bi mogli molče preko njih. Sodeč po teh, je gospa Luce sicer naredila Veliko pogreško, ko se je maja vmešala v volitve v korist "demokristjanov, toda kasneje je »kazala budno občutljivost zd naša ft j. italijanska) vprašanja«. Njena poročila zuhanjefnu ministrstvu so bila »popolna, jasna to dobro o brazložena«. Od nje se resda ni moglo pričakovati, da bi 'sama s svojimi sredstvi po italijanskih željah reševala vprašanje -Svobodnega tržaškega ozemlja. »Vendar pa' —« to tako pravi ,Giornale di Trte-strč’ od četrtka — .imamo jamstvo, da so njena' 'poročila nudila točno ogledalo italijanskega duševnega razpoloženja dn so jasno očrtala, jadranski prepir nasproti nedvomno vešči nasprotnikovi propagandi, iki ji je uspevalo spretno potvarjati . statistične in zgodovinske podatke ter z njimi zavajati v zmoto slabo obveščene tujce«. Zato — zaključuje »Giornale di Trieste« — je prisotnost takega ameriškega veleposlanika v Rimu ne samo -koristna, ampak tudi potrebna, 'ker pomeni dragoceno jamstvo za italijansko bodočnost. Zato bi bilo po -»Giornalu di Trieste« samo zaželeno, da bi njena prisotnost v Rimu omogočila še nadaljnji povoljni razvoj jadranskih prilik.
Ce je torej vzvišeno nad vsak dvom, da sta -Pella in gospa Luce zaenkrat izvojevala ostvaritev svoje neposredne namere (in spričo tega mi gotovo -nismo pristojni, da bi presojali, če in do katere mere take pobude -posla n iške dejavnosti, v prilog iredentistični politiki odgovarjajo ameriškim koristim), ni tako vzvišeno nad vsak dvom, da bi 'ta »ostvaritev« pomenila res korak naprej v smeri dokončne ureditve Evrope.
Ni namreč brez pomena, če to namerno spremembo z neprikrito škodoželjnostjo spremljajo prav s komunistične strani, kar prihaja jasno do -iz-raza .iz Togliattijevega zadržanja do Pel-love izjave od 6 oktobra. Komunistom, a pod temi je seveda razumeti pristaše Sovjetske zveze, je glede bodočega razvoja podonavskih prilik nedvomno mnogo do tega, da bi A meričani opustili vojaško oporišče, v Trstu, in sicer iz -podobnih razlogov, kakor jim je bilo svojčas veliko do tega, da so Američani dvignili roke od Cang-kajškove Kitajske. Gpu-stitev Trsta pa nima samo strateškega pomena, ampak ima tudi mnogo dalekosežnih moralnih posledic.
Ni s tem samo usodno -zadeta pravna veljavnost Mirovne pogodbe, ampak s predajo Trsta Italijanom je tudi dokazano, s -kakšno ■lahkoto morejo Angloameričani strmoglaviti pravni red, na kate rem bi morala biti zasnovana bodočnost in pa predvsem varnost, Evrope. Kajti ne moremo si zamisliti, da bi bila ameriškim državnikom mogla uiti važnost Svobodnega tržaškega ozemlja kot jez prot.i ozemeljskim težnjam z italijanske ali jugoslovanske strani ter dalje kot samostojna zveza Podonavja in Jadrana in s tem kot bistveni pogoj za politični in gospodarski obstoj Avstrije.
Iz načina, -kako Italijani že najavljajo svoje nadaljnje ozemeljske težnje, ža katere seveda patre-, bujejo prisotnost ameriškega veleposlanika, ki naj z največjo popolnostjo, jasnostjo to obrazložitvijo obvešča Belo hišo tako, da bi ovrgel razlage jugoslovanskega na sprotovanja, moramo vedeti, da je bil s predajo Trsta ta jez porušen.
In v zvezi s tem nam že nizajo sezname bodočih italijanskih napa dov, ki bi se časovno — in če predznaki nas ne varajo — morali raz-, povrstiti po ekvinokcialnih razma kih. Sest mesecev bi namreč potrebovala, da se italijanska uprava v Trstu učvrsti ter upravljanje Tržačanov in zahodnjakov razvije do določenega konca. V marcu bi naj pa — seveda s predhodnimi -pripravami neredov na področj-u B — nastopila nova protijugoslovanska ofenziva. Temu cilju je name njena zahteva, da bi se moral o-hrani-ti svoboden promet med področji A in B. Onim 40 tisoč Italijanom, toliko jih našteje namreč »Giornale di Trieste«, je treba zavarovati pravico do -samoodločbe, ono isto pravico do samoodločbe, ki za nas glede slovenskih občin področja A in slovenskih vasi tržaške občine sploh ne prihaja v poštev....
Ves ta razvoj bo imel pa kot neizbežno posledico novo usmeritev jugoslovanske politike. Jugoslaviji postaja vse jasneje, da je nova smer današnje ameriške -pol,tike izrazito protislovanska. Kjer koli se namreč križajo slovanski z neslovanskimi narodnimi koristmi, najdemo Američane brez izjeme na strani slovanskih nasprotnikov, pa naj si bodo to že Nemci ali Italijani, in -to vedno na škodo Slovanov.
Njihova pripravljenost, da nas obsojajo zato, -ker v obupu, v katerega nas oni tirajo, nimamo druge zaščite, kot da svoje poglede jače obračamo proti Jugoslaviji, moremo primerja-ti le s pripravljenostjo Italijanov, da obsojajo Jugoslovane za 'to, ker v obupu nad anglo-ameriškim protislovanstvom postopoma prihajajo do tega, da spet -preučijo svoje stališče do, Sovjetske zveze.
Posledice ameriškega popuščanja nasproti italijanski nenasitnosti so že -na vidiku. Enako kot je za časa pretekle vojne italijanska nenasitnost privedla do tega, da je Sovjetska zveza prispela v jadranske vode, preti današnja italijanska nenasitnost, da z notranjim pod-ko-pavanjem Jugoslavije naše kraje odpre kominformi-stični propagandi to s tem uravnava pot povratku Sovjetske zveze na Jadran in s tem sovjetizaciji same Italije.
C-urzio Malaparte, iki je to naslu--til, najavlja potrebo Italije, da se zbliža z Nemčijo: ponavljanje osi, med Hitlerjem in Mussolinijem. Res lepe vidike za bodočnost Evrope!
Zavezniki so z ostvaritvijo in u-trdltvJjo Svobodnega tržaškega o-zemlja imeli nenadomestljivo sredstvo za odpravo italijansko - jugoslovanskega spora. Oni se temu sredstvu -lahkomiselno odrekajo,
(Konec na 4. strani)
čenjem posestnikov sužnjev, ki je vedno navdahnjevala proti nam propadlo istrsko gospodo.-
Teda če pravijo, da ljubezen »lepi, ne slepi nič v tolikšni meri, kolikor sovraštvo, povezano s prepričanjem večvrednosti nasproti preziranemu nasprotniku. To izhaja jasno iz izjave o neutemeljenem jugoslovanskem hlastanju in o vzporejanju srbo-hrvaškega jezika z jezikam mau-mau.
S podobnimi občutki kot istrski begunci nasproti Jugoslaviji so se svojčas ponašali francoski emigranti nasproti jakobinski domovini. In s podobnim zaupanjem v zaveznike. Saj se Bartoli hvali, da bodo že zavezniki spametovali Jugoslovane! On torej Zanesljivo računa s teto, da bodo Anglo-Ameri-čani tako naivni, da se bodo dali čelo pobijati za pohlepne zahteve tukajšnjega irederttfzirta. Toda Odmirati za Trst se «* da niti samemu BartoHju', čer naj sodima p® njegovih osefento psilifcs!!- c v-" Toda ufnirati >SSši- Trst hi tisto, kar 'je bilo umiranje za Gdansk! Kajti umiranje zW' Gdansk je pomenilo iti v borbo za stvar svobode Poljske proti nemškemu zavojevalcu. Nasprotno bi pa' umiranje za Trst pomenilo žrtvovati svojo krt zd račun tlačitelja in proti volji in želji Samih Tržačanov. -Na#, še: glede tega ne varajo nč Anglo-Američanl in ne Barto-lijevi pristaši, kajti vest o prihodu Italije v Trst tukaj niti pri samih Italijanih ni izzvala najmanjšega navdušenja. Nasprotno, vse je zajela nepopisna potlačenost, saj to pomeni Vrnitev lačnih let in Vrnitev gospodarskega propadanja Trsta, Zato so zaštaVe razvijali le >zeio neradi to ne brež trdega nagovarjanja, združenega z grožnjami.
Na to pa, da bi Tržačani postavili svoje bataljone za obrambo o-grožene tržaške domovine, ni Bartoli niti V snu pomislil, dobro vedoč, kako bi tak morebitni njegov poziv v Trstu izpadel. In tudi srednješolska mladina je s svojo pone-deljsko manifestacijo nudila izraz dejstva, da tukajšnjemu iredentizmu manjka vsaka prodorna sposobnost.
Nobenega dvoma ni, da bo Bartoli v svoji nemoči svoje poglede še bolj jokavo 'kot kdaj koli prej obračal na italijansko domovino. Prav v teh pogledih na aaveznike in materinsko zemljo tiči pa bistvo tukajšnjega ttalijahskega iredentizma ter obenem največja razlika med našim in njihovim pojmovanjem dolžnosti do domovine.
Medtem ko so se namreč italijanski .iredentisti navadili, da izčrpavajo Italijo in da si z italijanske strani dajo plačati na vse mogoče načine svoje nacionalistične potrebe in svoje protislovenske zahteve, nam gotovo nihče ne more reči, da smo tako nesramno in tako brezvestno izrabljali svojo domovino. Za razliko z italijanskimi iredentisti, ki žive od podpor in od subvencij, se mi borimo ta-
Vljudno prosimo vse naše naročnike, naj nam takoj javijo vsako nerodnost -v dostavljanju našega lista po pošti. Dogaja se, da v nekaterih krajih našega podeželja poštni uradi ne dostavljajo v redu in sploh tudi ne dostavijo našega lista naslovljencem. To je potrebno enkrat za vselej preprečiti, kajti pošta je dolžna vršiti svojo dolžnost v redu.
Uprava
ko rekoč goloroki za svoje pravice in ne za -pooblastilo za tlačenje, se borimo za demokratično enakost in ne za neenakost, ki je potrebna za ohranitev neke umetno vzdrževane klike. Medtem ko bi se mi z globokim nemirom bali, da naša uboga in junaška domovina ne bi prelivala krvi, se oni ne sramujejo raztrobiti kot svoj podvig žrtvovanje najlepše italijanske mladine na pokopališču v 'Sredpolju.
In mi, goli in prezirani siromaki, ki smo v vojni dali vse, ne da bi zahtevali nagrado, na katero o-ni zro z višine svoje prazne domišljavosti in moralne osamljenosti, prav mi smo v svoji stiski doživeli, da nas je domovina, ne da bi jo šele klicali, podprla v naši borbi za sveto stvar v zaščito dane besede in svetosti javnih obvez.
Bartoli si je dovolil o nas govoriti s prezirom. Prihodnji dnevi ga pa utegnejo privesti do tega, da bo še razmišljal o svojih besedah.
Toda vseeno je, če bo Bartoli o tem razmišljal ali ne, svet bo pa drugače mislil o nas, ko bo uvidel, do kakšnih posledic lahko dovede lahkomiselna zavezniška u-služnost do harlektaov, ki so vajeni prežati le na moč nasprotnikovih sil in da se v zadnjem trenutku vržejo v naročje verjetnemu zmagovalcu.
V tem je razlika med nami in njimi: mi smo namreč borci, oni pa le bedni roparji.
V E Str s TRZA S K H G A
Razkrinkano vodstvo UP
Zavajanja in laži italijanske K P in njene tržaške podružnice so končno razkrinkane in zato bo zdaj borba jasnejša in učinkovitejša
Vsem Tržačanom so še v svežem spominu orjaški letaki tržaške komunistične partije, razne »javne debate«, številni hrupni »množični sestanki« in zlasti kričavi napisi v komunističnem tisku, kar naj bi vse dokazovalo, 'kako vneti in »EDINI« zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja so prav komunistični zaslužkarji in revolucionarni užitkarji.
Vsi iskreni, odkritosrčni in dosledni zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja so svoje dvome o poštenosti in resnicoljubnosti komunističnih agentov pogostokrat razkrinkovali, ne na podlagi sumničenj in slabe jvere, pač pa na o~ snovi številnih izjav komunističnih kolovodij na našem ozemlju in v Italiji, ki so bile, v obraz tržaškim komunističnim zaslužkarjem.
Sedaj je krinka padla. Pplmiro Togliatti in vsi poslanci. italijanske komunistične partije so. se solidarizirali z iredentističnimi, italijanskimi imperialisti na najvišjem mestu ljudskega zastopstva, v italijanskem parlamentu. Palmiro Togliatti in njegova druščina so s svojimi podpisi potrdili naslednjo izjavo:
»Zbornica poziva vlado, naj trdno vztraja v akciji, ki je uperjena za uresničitev potrebnih pogojev, ki naj na 'učinkovit način zajamči pravice Italije do Trsta in celotnega ozemlja ter poskrbi, da se vrne materi domovini to ozemlje in njegovo prebivalstvo.«
Sedaj je krinka padla. Palmiro razume, zakaj so komunistični zaslužkarji na vsa usta kričali, naj se iz našega ozemlja umaknejo u-pravne oblasti, naj se izvede skupna uprava in s tem odprejo vrata italijanskim karabinjerjem. Satanska dialektična igra tukajšnjega komunističnega vodstva bo v tem trenutku odprla oči tudi zadnjemu komunističnemu zanešenjaku. Medtem ko kremeljski tisk in radijske postaje prav v teh dneh za htevajo popolno spoštovanje Mirovne pogodbe z Italijo, se italijanski komunistični poglavarji objemajo v solidarnosti z neofašisti, monarhisti in vsemi ostalimi Italijanskimi iredentisti.
DELAVCI TRŽAŠKEGA OZEMLJA!
Goljufija, ki je presleparila delavce v Rusiji, na Poljskem, na
Češkoslovaškem, v Bolgariji, n^ Madžarskem, v Romuniji, v Vzhodni Nemčiji, v Albaniji in ki so, vam jo zakrivali ali jo celo spreobračali v krepost, to goljufijo je sedaj potrdil sam Togliatti s svojim podpisom na imperialistični resoluciji italijanskih iredentistov.
TRŽAŠKI DELAVCI!
Borba 'za Svobodno tržaško o-zemlje gre naprej in je v trenutku vašega največjega razočaranja danes lažja, kot je bila kdaj koli. Zavajanja in laži komunistične partije so razkrinkane in zato bo borba ■ jasnejša in učinkovitejša. Tržaški delavci, danes lahko presodite, kje je vaše mesto in katera je vašg osvobodilna zastava. Tržaški delavci vedo, da pomeni triko-lora v Trstu bedo, siromaštvo in brezposelnost; pomeni ustvaritev
V	kratkem izide »Družinska pratika«, ki je bila svojčas zelo priljubljena pri naših ljudeh.
takega področja, v katerem lahko uspeva komunizem, ki sta mu lakota in siromaštvo pognojena nji-va.
Tržaški delavci, pokažite hrbet svojemu izdajniškemu vodstvu in ustvarite si svojo delavsko stranko, ki bo tržaška stranka in vam bo zajamčila boljše življenje, predvsem pa vas ne bo zavajala!
SpoFočilo gen.' '
Urad za obveščevanje javnosti pri ZVU je izdal naslednje sporo-.
čilo:
»Da bi razpršil. ugibanja o možnosti takojšnjega umika ameriških in britanskih sil iz področja A, že-
li	general Wiinterton ponoviti, da bo točen dan objavljen naknadno. 'Priprave za odhod bodo seveda zahtevale nekaj časa.«
Začeli sol
Zupan občine Devin - Nabrežina, Terčon, in župan občine Zgonik. Obad, sta dobila 13. oktobra grozilni pismi, ki ju ie podpisala »Skupina italijanske mladine«.
Ta najavlja slovenskima županoma: »da bo prišla kmalu na o-bisk, in sicer v spremstvu italijanskih vojakov in karabinjerjev. Ta-, krat se bodo pomenili o uporabi slovenskega jezika, ki' mora enkrat zg vselej utihniti!«
V	nadaljevanju pisma je še rečeno, »da sta za mnoge občane že pripravljena vrv in svinec« itd.
Pričakovali smo nekaj takega, in sicer prav ob Wintertonovi napovedi, da bodo AnglonAmeričani Trst izročili Italiji. Vendar je pojav teh grozilnih pisem dosegel pri naših ljudeh prav nasproten učinek, kot so pričakovali »italijanski mladeniči«. Naši ljudje so se strnili in postavili v bran!
ODMEVI V TRSTU
Ze 'zadnjič smo poročali o poraznem vtisu, ki ga je povzročil med vsemi Tržačani, brez razlike na narodnost, angloameriški sklep o izročitvi uprave nad področjem A Italiji in o umiku angloameriške posadke iz Trsta.
To so morali priznati številni i-talijanslki časnikarji, ki so 8. oktobra zvečer privreli v naše mesto. Osupnilo jih je dejstvo, da v mestu ni bilo zastav in da prebivalstvo ni kazalo onega navdušenja za vrnitev v naročje »matere domovine«, kakor so pričakovali v svoji nacionalistični naivnosti.
Toda tega nihče ^si ni upal poročati italijanski javnosti, katero so še dalje zavajali ,z opisovanjem nepopisnega navdušenja, ki se je polastila vsega prebivalstva našega področja ob veseli vesti o ponovnem prihodu Italije na naša tla.
Edinole dopisnik milanskega lista »Corriere della Sera«, Cesco Tomaselli, je imel toliko poguma, da je napisal v številki od 9. oktobra 'tehtno poročilo o mori, ki je legla na tržaško mesto po objavi sporočila generala T. J. Winterto-na o sklepu washingtonske in londonske vlade o Trstu. Tomaselli je tudi napisal, da ni opazil med Tržačani onega navdušenja zaradi povratka Italije, ki si ga je predstavljal, zlasti sodeč po raznih bučnih iredentističnih manifestacijah, ki jim je bil v preteklosti priča v našem mestu.
GLAS NAŠIH OBČIN
Devin-Nabreiina
» Občinski svetovalci občine De-vin-Nabrežina, zbrani na izredni seji dne 10. oktobra 1953, izražajo svojo hvaležnost jugoslovanskim narodom in vladi za podporo, ki nam jo danes nudijo v naši borbi proti ponovnemu zasužnjevanju naše zemlje po Italiji.
Prepričani smo, da boste vložili vse napore za to, da se prepreči u-veljavitev nezakonitega sklepa a-meriške in angleške vlade ter da boste zastavili vse svoje sile v to, da se ohrani in ustvari STO z vsemi jamstvi za njegovo celovitost, kot so jasno predvidena v Mirovni pogodbi. «
Zgonik
» Občinski svet občine Zgonik, zbran na izredni seji dne 11. oktobra 1953,
ugotavlja, da predstavljata sklepa vlad ZDA in Velike Britanije, s katerima se prepušča uprava cone A STO italijanski republiki, protizakonito in samovoljno odločitev, ki grobo tepta določbe Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in odobrene ^d 21 držav, da uničuje s tem pogodbo.o ustvaritvi STO in krši obveznosti, ki izvirajo iz poverjenega jima mandata od strani Varnostnega sveta OZN;
pribija,
da prebivalstvo občine Zgonik te ga sklepa ne more priznati in sprejeti, iker je naperjen proti interesom na STO živečega prebivalstva in ki prinaša težke in pogubono-sne posledice za svetovni mir;
protestira proti nezakonitemu in samovoljnemu sklepu v imenu vseh prebivalcev občine in
odločno zahteva da se ta sklep nemudoma prekliče in da se dokončno uveljavi Mirovna pogodba z Italijo ter ustanovi STO v smislu določb te pogodbe. «
Repentabor
Tudi repentaborski občinski svet je sprejel slično protestno resolucijo in pozval prebivalstvo občine, naj se enotno strne v borbi proti italijanskim priključitvenim načrtom.
Seja Glavnega odbora SOZ
Seja Glavnega odbora SDZ bo vnedeljo 18. oktobra ob 9.30 v zvezinih prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11.
Zaradi zelo važnih sklepov pozivamo odbornike, naj se seje pol noštevilno udeležijo.
Tajništvo
Spomenica društva ..Pravnih"
Člani društva »Pravnik« v Trstu so na izredni seji 12. oktobra 1953 razpravljali o britsko - ameriškem sklepu glede Trsta in ugotovili, da zahodni velesili, ki upravljata področje A STO-ja kot poobla-ščenki vseh 21 držav, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo, nista imeli pravice, prenesti na Italijo ta svoj mandat.
»Pravnik« nadalje z obžalovanjem ugotavlja, da sta washington-ska in londonska vlada s tem kršili mirovno pogodbo z Italijo in se tako izneverili zaupanju držav, ki so jo podpisale.
Poudarja nato ogorčenost našega ljudstva, ker sta se obe velesili odrekli dolžnostim, ki tudi zanju izhajajo iz mirovne pogodbe, in zahteva, naj svoj sklep od 8. oktobra prekličeta.
Seveda Tomaselli pri tem ni pomislil, da so te iredentistične demonstracije uprizarjali po naših ulicah fašistični bombaši iz Padove in Verone, medtem ko je angloameriški sklep v živo prizadel naj^ bolj življenjske koristi tržaškega delovnega ljudstva.
To se še spominja, kako so nekateri ladostno 1. 1918 pričakovali I-talijo, pa so kmalu morali razočaram ugotoviti: »Credevamo venis-seio gli Italiani, invece e venut,a 1'Italia!«
Da, 1, 1918 je prišla Italija s svo-o revščino, birokracijo, policijo in davčnimi izterjevalci, ki so naše mesto obubožali, njegovo pristaniško gospodarstvo upropastili, našega delovnega človeka spravili od kruh, podeželskega človeka pa sistematično na'boben! In to ne glede na narodnostno preganjanje slovenskega življa!
Močno je odjeknilo na tukajšnje iredentistične kolovodje Tomaselti-jevo pisanje. Zaman so skušali prirediti »spontane« manifestacije Tržačanov za Italijo! Spričo brezbrižnosti Tržačanov jim to nikakor ni uspelo. Počakati so morali na 12. oktober, to je na začetek pouka na višjih srednjih šolah, da so mogli prirediti vsaj skromen pohod po mestu, ki se ga je udeležilo — reci in piši —- preštetih o-semdeset dijakov, ki se niso zavedali, da skrunijo italijansko zastavo, ki so jo vlekli po tržaškem korzu med splošnim nezanimanjem in verjetno med tihim preklinjanjem na račun brezvestnežev, ki so to neizkušeno mladino vrgli na cesto, da vpije in manifestira, prav tako kakor so jo primorali 1. 1940, da je po istih ulicah tragično vpila: »Vogliamo la guerra!«
Se nekaj bi radi zapisali. Očividec nam je povedal, kako so 9. o«-tobra najeti mladinci krožili po tržaških javnih lokalih in po raznih hišah ter delili zastave, da bi jih ».spontano« izobesili v dokaz svoi jega italijanskega čustvovanja. Presenečenim lastnikom so enostavno ukazali: »La metta!«, in to še par-krat grozeče ponovili, da so jih ja le dobro razumeli.... To se je dogajalo, ko je zavezniška civilna policija odstranjevala s . poslopij in drugih prostorov slovenske zastave!
'Naš človek se je kljub silovitemu udarcu hitro znašel in enodu-šno dal izraza svoji zaskrbljenosti, a hkrati volji, da se krivici in nasilju upre. Začeli so izginjati i-talijanaki napisi s slovenskih tal! Trdno smo prepričani, da topot za vedno!
Kri ni voda. In našemu človeku je kri vzkipela!
Žalostno je le ,to, da si moramo iskati pravico in zaščito pred nasiljem in brezpravjem sami, čeprav nas ie Varnostni svet Združenih narodov po koncu krvave druge svetovne vojne, v kateri smo skoro izkrvaveli, postavil pod zaupno upravo naših medvojnih angloameriških, demokratičnih zaveznikov.
desetih razredov na slovenskih šolah področja A STO.
Občinski odbor ugotavlja, da predstavlja omenjeni krivični u-krep višjih šolskih oblasti' kršitev enakopravnosti slovenske šole z italijansko ter zapostavljanje interesov slovenskih šolnikov in u-čencev.
Nadalje ugotavlja, da spada o-menjeni ukrep v vrsto vsega obsojanja vrednih krivic in diskriminacij, ki jih že dalj časa načrt-, no vodijo italijanski funkcionarji na škodo domačega slovenskega prebivalstva.
Občinski odbor čuti zaradi tega dolžnost, da protestira proti takemu krivičnemu ravnanju ter zahteva od Zavezniške vojaške n-prrave pireklic Zgoraj omenjenega ukrepa. «
Uspeh odločnega nastopa vseh tržaških	>ncev se že kaže.
Prosvetni urad - ZVU je delno preklical ukrep o ukinitvi desetih razredov in ponovno vzpostavil ukinjene razrede na osnovni šoli v ulici sv. Frančiška, v ulici Dona-doni in v Barkovljah, delno pa na Katinari, kjer so vzpostavili enega od dveh ukinjenih razredov.
Pilatovo delo
Naročnik nam je poslal naslednji članek, ki je izraz pristnega ogorčenja vsega našega ljudstva.
»Mimo vseh strani angloameri-škega sklepa o Trstu, ki so bile že dovolj obravnane v tisku, ima sklep še eno nič manj važno, četudi bolj prikrito značilnost. Beremo namreč med drugim..,, da si Združene države in Velika Britanija ne nameravata še nadalje nalagati odgovornosti za upravo pod-rečja A’.
,Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega....’
Strah pred zgodovino je bil torej navsezadnje glavni, četudi najbolj prikriti nagib za ta korak. Razume se, da že samo to dovolj jasno govori za .pravico’, ki. sta jo ti dve dria&i v Trstu delili in da navsezadnje le nimata čiste vesti.
Toda ali ni čudno, da Velika Britanija — zibelka parlamentarizma — poleg tega pa še država s tako obsežnim kolonialnim posestvom in tako razpredenimi trgovskimi stiki z različnimi narodi, nima v sebi dovolj sile, da bi vestno upravljala tri sto tisoč ljudi? Tudi dejstvo, da je naše ozemlje v svetovnem ravnotežju Izredno važno, ne bi smelo spraviti v malodušje države, kot je Velika Britanija.
Isto velja tudi za Združene države. naj dodamo samo to, da si
Predavanje SPM
Dne 23. oktobra t. 1. prične SPM svoj letošnji ciklus predavanj.
Otvoritveno predavanje o temi »Komu je Trst dolžan svoj stoletni razmah« bo imel g. prof. dr. An-tun Dabinovič.
Vabimo vse člane in članice, da se predavanja udeleže in da s seboj privedejo tudi svoje prijatelje.
Odbor SPM
je ta država prav v zadnjih par letih pridobila ugled pravičnega in demokratičnega reševalca sporov, ko se je potegovala za pravice tega .in onega zatiranega naroda po vsem svetu.
Ne glede na vse to, pa se obe omenjeni državi ne bosta zlepa mogli oprati madeža, da sta se izkazali nevredni zaupanja, ki sta ga bili deležni s strani Združenih narodov.
Ali ni morda prav to znak, da se njuna vloga velesil nagiba k zatonu?«
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Izšla je v Rimu knjiga pesmi Rafka Vodeba
Kam potujejo oblaki 7
Krasna bibliofilska izdaja, opremljena z izbranimi lesorezi prof. Alekse Ivančeve.
Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu, Sesljanu in Gorici.
	
Mlmji Mmsfoualci podjstnihi kete nudi naj j TEL. 90441 , i	I Deske smreko-| ve, macesnove £ in trdih lesov, trame in par- -pr ugodneje CALEA
	T R S T tfiala Sonnino, .2 *
Glasbena šola SPM
Pouk na Glasbeni šoli je pričel. Obveščamo 'zamudnike, da imajo še možnost naknadnega vpisa. Toda kdor bi se hotel še vpisati, naj pohiti!
Tečaji angleščine
Pod okriljem Zavezniške čitalnice v Trstu se začno brezplačni tečaji angleščine v šoli v ulici S. Francesco 42 v torek, dne 20. oktobra. Tečaji se vršijo vsak torek in petek v naslednjem redu:
od	18.	- 19.	ure	začetniški,
»	19.	- 20.	ure	konverzacijski,
i»	20.	- 21.	ure	nadaljevalni,
»	21.	- 22.	ure	začetniški.
Teh tečajev se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima ,za angleški jezik.
Protest občine Devln-Nabrežfna zapadi zatiranja slov. šolstva
Zaradi ukinitve desetih osnovnošolskih razredov na področju A Svobodnega trž. ozemlja je itrprav-ni odbor devinsko-nabrežinske občine poslal na ZVU naslednjo protestno resolucijo:
» Občinski odbor občine Devin -Nabrežina je na svoji seji dne 6 oktobra 1953 razpravljal o ukinitvi
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohi&tva
Tel. 32
K R M I H Cormons • prov. Gorizia
DARILNE PAKETE '- * ..——.... .
m
po ugodnih cenah pošilja domačfjtprdka
„ALASKA“ lmport-Expofemt
TRST. Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. St. 56-58
Pošiljajosbživila, tehnični predmeti, in zdravila
Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene hajugodnejše Naša dostava najhitrejša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno
Pred novimi spremembami
(Konec s 3. strani)
ker nimajo ne moči in ne uvidevnosti, da bi svojo politiko urejevanja Evrope izvajali dosledno. In za tak uspeh so pač zastonj izgubljali polnih osem let.
In danes nas z cinično ravnodušnostjo, nas, ki smo v toliki meri izmučeni, izročajo novemu suženjstvu, suženjstvu naših najbesnej-■ših sovražnikov kot nagrado za to, ker smo krvaveli za zavezništvo •stvar, medtem ko so se Italijani borili proti njim!
Kako naj po vsem tem pričakujejo še tisto, kar Amerika potre-, buje mnogo 'bolj, kot pa sama sebi prizna, da bi ljudje naše krvi še z zaupanjem zrli na zvezdnato republiko, nam je res zagonetno.
Ce .govora, ki ju je Tito izgovoril v Leskovcu in Skoplju, ne moreta privesti do potrebnega obrata, to je do stvarne presoje stvari, tedaj ne vidimo več možnosti, da bi se izognili krvavemu in za usodo celine naranvost usodnemu spopadu.
Italijanom je bila enoličnost Svobodnega tržaškega ozemlja že dolgočasna. Zato so si želeli spremembe. Na najboljši poti so,, da jim bo bogato ustreženo.
Potne liste in vizume
ter uradne listine, anagrafske izolečke, preoode o in iz tujih jezikoo, ooerooljenje uradnih aktoo, IzppU njeoanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev.
Vse o najkrajšem času in za nizek honorar
Agencija Celeritas
TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404
Interexport - Trst
BREDA RUS-MIKULETIČ A MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ
IMPORT - EXPORT
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje
Pošiljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov:
URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P.O. Box 1219 Skladiftčei Punto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232