Kako naj bi sc postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav. Po vstavi so dobili vsi avstrijanski narodi edine narodske pravice; tedej tudi to, de se k vsacimu govori v njegovim jeziku, in de se on v njegovim jeziku posluša. Vse postave in mnoge oznanila in ukazi vla-darstva, čeravno iz nemškiga prestavljeni, morajo tedej, kadar se ljudstvu v njegovim jeziku oznanijo , za-nj v tem jeziku veljavnost izvirne besede ali pervo-pisa (Urtexf) imeti. To je po mojih mislih podlaga, na ktero naj se kakdsti in lastnosti prestavljanja opirajo, de bo pre-stavljavec svoji nalogi vstregel, in de bo vedil, kako gre prestavljati, de bo prav. Ker bomo pa zdej od dne do dne več postav in oznanil v domačim jeziku dobivali, naj mi bo pripušeno, iz svoje mnogoverstne skušnje in vedne dotike s prostim ljudstvam nektere svete razglasiti, kterih se ne prederznem iz nobeniga druziga vzroka naznaniti, kakor iz čistiga rodoljubja. Mislim tudi, de je ravno zdej ta reč tako imenitna, de zasluži od več strani pretresena biti. Naj nam pa naši protivniki zavoljo tega nikar ne očitajo, de je slovenski jezik premalo omikan, in de iz tega nasiga pomenkovanja in prevdarjenja vidi, de Slovenci nismo v stanu, vse po slovensko povedati, kar Nemec v nemškim, Lah v laškim jeziku i. t. d. pove. Nespametno bi bilo se bahati, de je naš jezik na enaki stopnji, kakor so drugi že toliko let v mnogih vednostih izobraževani jeziki — pa na ravnost jo vunder rečemo, de, če bi toliko p tuj i h besedi na posodo vzeli, kakor jih Nemci imajo, si ne bomo ravno veliko navskriž. Tedaj le lepo prijazno in pravično v vsih rečeh, dragi prijatli! in vsih razpertij bo konec. De je Slovencam njih jezik že gladko in lično tekel, ko je bil nemški še ves okorin , se sleherni lahko prepriča, ako na priliko v današnjim listu stran 98. natisnjene gojzdne po stave od leta 1771 bere. Po mojih mislih zamore ta prestava tudi današnjim presfavljavcam dober izgled biti, kako naj bi se iz dostikrat silno zapleteni ga nemškiga pervopfsa v slovensko prestavljalo prosto, kratko, lahko, umevno. Dalje pa se mora pomisliti, de tako mnogover-stne reči v kakoršni si bodi jezik prestavljati, ni igrača, ampak je imenitna reč. Postave pridejo od mnogih postavodaj in sicer v tako različnih rečeh: ali jetedejvstanu en sam človek vse te vednosti imeti? Nikakor ne! Prestavljavec ni gola masina, ki besede iz eni-ga jezika v druziga nosi, ampak on mora biti dostikrat tomačnik ali razlagavec (Comentator}, posebno takrat, kader je treba novih besed iskati ali clo kovati. Tu je treba, pomen tiste reči na tanjko razumeti, ktera se ima pristaviti. Če tedej mnogoverstne opravila prestavljavca prav prevdarimo, ga ne bomo le najetiga rokodelca imenovali. Po mojih mislih mora prestavljavec tri lastnosti imeti: 1) de p op ol nam a razume, kar prestavlja, 2") de v duhu narodoviga jezika in lahko razumljivo prestavlja in 3) de brez slovniskih pogreš-kov prestavlja. Noben človek samo te ž nima teh treh lastnost, torej nihče ni v stanu, samo tež tako prestavljati, de svojo nalogo popolnama dopolne, naj bo Slovan, ali Lah, ali kdor koli si bodi. (Konec sledi.) - 99 - — 103 — Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav. (Konec.) Perva nar potrebniši lastnostprestavljavca je, de popolna m a razume, kar prestavlja, sicer prestavljena reč dostikrat ni resnična in krivi ukazi in krive postave pridejo na dan. Ker pa postave in ukazi mnogoverstne reci zadevajo, ki zdej v politiške, zdej v sodniške , zdej v kmetijske, zdej v obertniške, zdej v cerkvene, zdej v zdravniške zadeve segajo, vsak sam lahko presodi 5 de ena glava sama ne more zadostiti vsimu temu ; de je tedej potreba, de se prestavljavec vedno z več možmi posvetuje, ki so popolnama zvedeni v tako različnih rečeh, ali, kar je še boljši, de se prestavljanje izroči posebnimu odboru (Comite), ki se za to postavi in kije za gotovost ali resničnost porok. Druga potreba je, de se prestavlja v duhu narodovima jezika in lahko razumlj i vo. Častiti domorodci! ki Vam je prestavljanje v slovenski jezik izročeno, prav živo Vas prosim: prestavljajte v duhu slovenskiga jezika, de bo, kar je le moč, prosto ljudstvo razumelo, kar bere. Se ve, de ljudstvu neznanih reči ne morete vselej z razumljivo besedo povedati, ke'r prestavljavec ni sveti duh, de bi za-mogel glavo prostih ljudi tako razsvetliti, de bi vsako reč zapopadli, ktero le omikan človek razume; ali — razun tacih težko razumljivih reči — prestavljajte saj vse drugo z lahko razumljivo besedo. Dostikrat se zamore marsiktera reč, ki je prostimu Nemcu nerazumljiva, po slovensko lahko umevno dopovedati; postavim: ^absolute S ti mmenmehrheit" , — kteri prosti Nemec razume kaj hoče ta beseda reči? Stavim, de nobeden. Ce pa mi po slovensko rečemo ;,čezpo-lovičnica" (čezpolovična večina glasov), se bo tudi prost Slovenec v nji kmalo znajdel. — Prestavljajte po domače! Razdelite dolge in zapletene nemške stavke (Satze) v kratke; kratek stavek je lahko razumljiv in je v duhu slovenskiga jezika. Prosim Vas, de naj bo to Vaše nar poglavitni si delo, de razkosite dolge stavke, ki v nemškim dostikrat nimajo ne konca ne kraja. Ne stavite slovenskih besed po p tuje, de praviga Slovenca ušesa bole; ne deržite se sužno samostavnih imen (Hauptvvorter), de bi jih vedno le spet v imena prestavljali; to ne gre po slovensko, in naredi pisanje okorno in težko razumljivo. Zdej, ko velja v vradnih rečehvsakimu narodu njegov jezik za izvirno besedo ali pravopis,je to že clo lahko, in je tudi dolžnost, k vsakimu narodu v duhu njegovi ga jezika govoriti. Dokler te enakopravnosti nismo imeli, zna biti de se je mogel prestavljavec bolj terdo po pervopfsu ravnati — zdej pa so te verige odpadle in svobodni prestavljavec naj se posluži te svobode v prid svojiga naroda , de ne bo tožil, de tako ??učeno" prestavljamo, de nas nihče ne razume. — Se nekaj moram zastran lahke umljivosti pristaviti, česar me je že večkrat skušnja učila. Ne okrajšujte nobene besede, ampak v nar manjših rečeh celo zapišite. Vem de so kmetje „c. k. poglavarstvo" brali, in de niso vedili: kaj de „c. k." pomeni. Mislite se sami sebe prostima kmeta in povejte: ali bi se tudi Vam taka ne godila? Kaj — postavim — ve prost človek, če bere „sušea 1. 1." de „1. 1." pomeni „lanjskiga leta". Nikar tudi tacih majhnih reči v nemar ne pušajte , posebno zdej o per-vim času! Ena sama majhna reč, ki je prosti bravec ne razume, ga dostikrat moti v celim sostavku. Tretja potreba je , de presta vljavec brez si ovni ških pogreškov prestavlja. Za to je treba, de je prestavljavec popolnama znajden v slovenski slovnici. Natisi postav in ukazov se bojo shranili, in naši nasledniki bojo tudi iz teh sodili omiko slovenskima jezika, kakor mi dan današnji, ako stare bukve v roke vzamemo, po njih sodimo omiko svojih sprednikov. Sicer pa se čisti jezik že sploh od vsaciga omikaniga človeka tirja. To sim si namenil, slovenskim prestavljavcam v imenu prostiga ljudstva, za ktero so ja tudi postave in ukazi natisnjeni, na serce položiti, ker iz lastne skušnje vem, kaj želijo in terjajo prosti bravci, kterih je saj zdej še veliko več, kakor omikanih, — in če bi tudi vsi omikani bili, nam nikdar ni pozabiti, de za Slovence moramo pisati v duhu slovenskiga jezika. *) Dr. B, *) Ko je bil pricijoci sostavek še spisan, smo v »Slovenii« brali, de za perviga prestavljavca deržavnih postav za vse Slovence je ucenik slovanskima slovstva na Dunaji gop. Dr. Miklošič izvoljen, in gosp. Dolenc, c. k. pravdosrednik na Dunaji je njemu kot preglednik pridružen. Slišali pa» smo tudi, de gosp. Malavaši c, sedanji prestavljavec c k. ilirskiga poglavarstva, ima nalogo, nektere deržavne postave prestaviti, ki se bojo na Dunaj v pregled in natis poslale. V zgorej imenovanim naznanilu »Slovenije« tudi beremo , de slovenska beseda teh postav, bo za vse Slovence veljala, kar tudi nemore drugae biti vkljub vsim tistim novincam, ki edini stari jezik Slovencov po sili hočejo razdeliti vkrajnski, koroški, štajarski, g oriški in istri-ianski!!! Pisatelj.