Prirodopisno-natoroznansko polje.        I
f^' .                          S 6 v a.                                     M
6va ima v Slovencih mnogo imen.    Pravijo jej velika sova, sovjak, vir, velika liharica in bubuj, (nem.ški: Uhu, grosse Ohreule; latinski: Bubo maximns, Strix bubo).  Uhariea meri v dolgost 30—60 cm, v širokost z razprostrtimi pcroti pa skoraj 2 metra.  Glava njenaje zelo velika.  Rudečkaato-rumcue svetlc  ot-i  so  velike  in  leže globoko  vdrte   sredi  peniatega  venca. Na glavi  ima  tudi  dva pernata čopa,  katera leliko premika.   Perje je zelo raebko in rahlo, po hrbtu tenino-rnjavo, a po trebuhu bolj rumenkasto, pro-gasto iu valovito.  Kljun je kratek, zakrivljen iu večinoma s perjem porasten. Tudi noge in eelo prsti,  katerih jednega lehko naprej ali nazaj obrue,  so z rachkiin perjeni gosto porasteni.
Sova je ponočna ptica in živi po gozdih,  vzlasti rada med kakimi raz-valinami, kjer se po dnevi lehko skrjva v duplinah.  Da-si tudi po duevi vidi, vender ne rnore iti na lov, ker jo svetloba preveč v oči^bode. ,,Cez dan iz luknje veu ne smem, Lu6 slabo mojim de o6em,"              (Siritar.)
pravi sova saina o sebi.
Po dnevi  sedi v kakfij  luknji ali razpoki,  prisluškava vsak najmanjši glas in neprenehonia pazi in  gleda  na vse,  kar se godi okolo njo.   Nekaj časa miži, potem široko odpre oči ter udarja in piha s kljunom, da človeka, opazujoeega jo, kar z6aa obhaja.    Promišljujo morda svoj žalosten stan: nCez dan iz Jukiije ven ne smem, Luč slabo raojim de očem; ^^^k                         Po noči pa je malo paše.
^^^^B'                        Trdo je res življenje naše!
^^^^K                         Dii! včasi, vrag mi vzerni pcrje!
^B^^                          Spat morala sem brez večerje!"         (Sintar.)
^^      Gorje pa sovi,  ako jo  opazijo druge ptice, recirao: vrabci,  ščinkovci, Soje ali celo vrane iu krokarji.    Druga za drago se zaganjajo v njo,  vpijejo
in razgrajajo vse navskriž, kljujejo in mrcvarijo ubogo siroto, da je vsa raz-mršena in krvava. Ubožica se ne more nikakor braniti tolikim sovražnikom, ker na vsak najmanjši migljaj razsrdi jili še lmje tako, da jo popuste ali mrtvo ali pa smrtno utrujeno.
Kadar se pa uležo mrak na zemljo iu se driige ptice podajo k počitku,
I   tedaj se osrži stiva in si misli:
I                                     ,,Noč bodi! pravim — pa je noč.
^^^^_>                       Zdaj se zaeenja naša moe.
^^^^H                       Pred nami v strah u vso. se križa;                                  1
V                                   Lo. liitro! kje je kaj drobiža?"           (StrUar.)
¦            Vesela se spusli  iz svojega skrivališča v sladkej  nadi,  da dobi mnogo
I   plena, ranogo slastne pečenke.
[            Leti zelo nizko,  lahno in tiho.   Poda se na polje,  kjer pobira pridno
I  poljske miši, krte, hroste in druge kvarljive živalice; včasih napadn eelo zajea
I  ali mlado srno.    Gorje tudi ptičku,  ako jej pride v kroinplje.    Po njem je!
I Brez usmiljenja ga zadavi iu požre, maščujoča se nad njim radi zaničevanja,
I   katerega je morala po dnevi prestati.
I                                     ,,Sova se huduje,
I                                     S kljunom ptici sivo perje ruje."       (Fr. Cegnar.)
I           Perje,  dlako  in večje  kosti  pogoltnenih  živali mefe v malih kopah iz
I želodca nazaj.
I           Sova je toraj bo]j  koristna  nego  li  kvarljiva,  ker pokonfa zelo veliko
miši, rovk in druzega kvarljivega mrčo.sa.   Včasih pograbi sevoda tudi kakega
Iptička ali zajea; a pomisliti moramo, da si išče samo po noči živfiža ter na drug naein tuili mnogo koristi.                                                                          I
Volika sova malo no vso noč vpije svoj enakoraerni - žalostai glas: ,,buj, bu, buj"' iu nPo tamoti zli duhovi                                                 I
Se  glasijo  SOl'i."                    (Fr.   Oegnar.)
Ako človek v tihej noči oponaša njen glas, začno se mu kar h krati oglažati sove na vseh straneh in se rau bližati. StraSno kričaje ga obletavajo in se jezuo zaletnjc.jo va-nj. Najbolje je baje ob takcj priložnosti vreči se na tla in ležati tiho tako dolgo, da se to ponočne vladarice porazgube.
Sova si dela gnezdo v kakej votlini. na kakem drevesu ali pa se vseli celo v gnezdo kake druge ptice. Samica znese dva ali tri bela jajea v luk-njasto gnezdo ali celo na tla. Mladiči so zelo grdi. Stari skrbe za nje prav po očetovski.
Sova se lie di lehko ukrotiti, ia ako je tudi ukročena ima vedno še svojo projšno divjost na sebi. Vedno je togotna in plaba. Ako jih je več vkupe, se eelo pobijejo in pojedo. Nekateri lovei jih love zato, da jih po dne?i razpostavijo in privabijo s tem druge ptice, katere potena lebko postreljajo.
Manjša od uharice je pfigasta sova ali rartvaški ptič (ScbJeiereule, Todteneule, — Strix flainraea, Strix ulula). Ta je mej vsemi sovami še naj-bolj prijazua in najlepša. Leta tudi po dnevi okrog in se pridruži rada drugim ptičem. Zaradi pokončevanja raiši, krtov in druzega kvarljivega mrčesa je tudi ta sova zelo koristna.                                                                       J. B.