uuuuuu.po/torimo./ï T:: TnilÜllMl Hl^'T -: j lt.. Súi.tJáAj t Rtäca [Hl ¿díllíjl Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 Tretja stran Težave zaradi suše v kmetijstvu in energetiki V Sloveniji ni bilo omembe vrednih padavin že od konca lanskega oktobra. Padavinski primanjkljaj traja torej že pet mesecev. V noči s sobote na nedeljo je sicer deževalo, vendar je v večjem delu države padlo manj kot 10 mm dežja. Razmere so najslabše v Prekmurju in na Obali, a tudi pri nas so razmere zaskrbljujoče. Količinsko stanje podzemnih voda je nizko. Suša se odraža na vseh nenamakanih kmetijskih površinah. Ob suši cvetoče sadno drevje in vinsko trto je ponekod prizadela še pozeba. Vremenska prognoza v prihodnjih dneh obeta delno izboljšanje razmer glede vlažnosti tal v zahodni in osrednji Sloveniji, najmanj padavin pa je predvidenih v severovzhodnem delu države. Agencija RS za okolje zaradi neugodnih razmer poziva vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda. Zaradi suše in nizkega vodostaja rek je nižja tudi proizvodnja hidroelektrarn. Kot so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne, so njihove hidroelektrarne v prvih treh mesecih letos proizvedle 40 odstotkov manj električne energije kot lani v tem času. Zaradi nižjega vodostaja reke Save beležijo nekoliko slabši izkoristek tudi v Nuklearni elektrarni Krško. V Sloveniji se ustrezna raven preskrbe z električno energijo ob slabih hidroloških razmerah, kakršne beležimo v zadnjih mesecih, zagotavlja z višjo proizvodnjo v termoelektrarnah in z uvozom električne energije iz sosednjih držav. Izbira za eno ali drugo možnost je odvisna od cen električne energije na veleprodajnih trgih in od variabilnih stroškov posameznih proizvodnih enot v Sloveniji. Gradnja nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, ki bo dolgoročno zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, medtem napreduje v skladu s planom. Višina hladilnega stolpa, ki bo visok 162 metrov, je že presegla 100 metrov, napreduje tudi gradnja kotlovnice, strojnice in južnega stolpa. Vodstvo TEŠ načrtuje, da bodo letos zaključena gradbena dela na hladilnem stolpu in napravi za razžvepljevanje dimnih plinov. Trenutno dela na gradbišču nekaj več kot 400 delavcev, njihovo število pa se bo bistveno povečalo v drugi polovici leta. V največji konici naj bi tako na gradbišču bloka 6 delalo od 1.500 do 1.800 delavcev, nekateri izmed njih bodo zagotovo nastanjeni tudi v Zgornji Savinjski dolini. IZ VSEBINE: 14 ^_J Tema tedna: Se sušno obdobje končuje?...............................4 Upravna enota Mozirje: Letos še krajevni uradi, kaj pa potem?...........5 BSH Hišni aparati Nazarje: Izjemni poslovni rezultati in visok nivo vlaganj.............................6 Salezijanec Janez Potočnik: Prevzel bo vodenje inšpektorije v Ljubljani........................................11 Limonada Slovenika: Spletke in komični zapleti..................................11 Zagorje: Pozlačeni pevci iz Nazarij in Ljubnega.........13 Matevž Lenarčič: Uspešno preko strehe sveta............................22 Kinološko društvo ZSD: V teku sta začetni in nadaljevalni tečaj........22 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 14, 6. april 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 15, 6. april 2012 ID Tema tedna SE SUSNO OBDOBJE KONČUJE? Vode ljudem ne primanjkuje, rastline sušo že občutijo Ze meseci so minili, odkar je Slovenijo zajelo zadnje izdatnejše deževje, na Agenciji RS za okolje padavinski primanjkljaj beležijo že štiri mesece. Suša resno ogroža kmetijske površine, v marsikateri občini se že spopadajo s pomanjkanjem pitne vode. Zgornja Savinjska dolina večjih težav z oskrbo pitne vode še ne doživlja, za kar gre zahvala izdatnim vodnim virom, večje pomanjkanje vlage pa že čutijo posevki žit in travniške površine. Sedanje stanje že zamika prvo košnjo, prve večje padavine, ki jih pričakujemo ravno v teh dneh, bodo posledice suše morda vsaj malo omilile. OSKRBA S PITNO VODO NORMALNA Zgornjesavinjčani smo, kar se tiče oskrbe s pitno vodo, lahko zadovoljni, saj živimo v vodnatem okolju. Vodovodni sistem Letošč, s katerim upravlja Komunala Mozirje, je zelo izdaten in oskrbuje prebivalce občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, delno tudi Ljubno, Gornji Grad in Šmartno ob Paki. Dovolj izdatni so tudi vodovodni sistemi pod upravljanjem Komunale Gornji Grad. Kot je povedal direktor mozirske komunale, Andrej Ermenc, oskrba z vodo iz Letošča kljub suši ni okrnjena, »poleg tega v tem času poraba vode ni nadpovprečna, saj še ni posevkov in vrtov, ki bi jih ljudje zalivali. Večjo skrb, kot je pomanjkanje pitne vode, nam povzroča stanje vodovodnih omrežij, cevi so stare in na več mestih puščajo. Trenutno smo s popravili angažirani v Šmartnem ob Dreti, popravila so potrebna v večini ob- čin. V pozitivnem smislu bi lahko izpostavil občino Ljubno, kjer so pred nekaj leti veliko vložili v zamenjavo vodovodnega omrežja. Do takrat so bile pogoste težave s preskrbo pitne vode, po ureditvi omrežja teh težav na območju občine Ljubno ni več«. KMETIJSKE POVRŠINE NUJNO POTREBUJEJO PADAVINE V nasprotju z ljudmi, ki posledic suše ne čutimo, je v naravi stanje drugačno. Sploh kmetijske površine nujno potrebujejo padavine. Kot je povedala Štefka Goltnik, koordinatorka mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, na njivah najbolj čutijo pomanjkanje vlage žita, še posebno tista, ki so posejana na lahkih, peščenih tleh. »Prejšnji teden sva s sodelavko pregledali kar nekaj posevkov žit. Nekateri so v precej slabem stanju, saj se zaradi pomanjkanja vlage slabo razraščajo. To vpliva Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje: »Za kakovost vode v sušnem obdobju ni treba skrbeti, saj na mikrobiološko in kemijsko stanje pitne vode ne vpliva suša, ampak padavine, predvsem kratki in izdatni nalivi, ki povzročajo naglo spiranje gornjih plasti zemljine na prispevnih območjih zajetij. V teh primerih voda na vodnih virih pogosto zakali in jo je potrebno izločiti iz uporabe.« Štefka Goltnik, Kmetijsko svetovalna služba Mozirje: »Tudi travinje čuti pomanjkanje vlage. Trave imajo namreč plitev koreninski sistem. Zaradi zmrzali je ruša ponekod izgubila stik s tlemi, zaradi tega je travna ruša rumena. Na takih površinah priporočamo valjanje travnikov. Tudi lansko pomlad je bilo malo padavin in je bil prvi odkos krme na travinju manjši, tako da nekateri kmetje že čutijo pomanjkanje krme. Sušno obdobje v tem času zamika prvo pašo oziroma zgodnjo košnjo. V kolikor v začetku aprila ne bo dežja, bo pridelek prvega odkosa zopet slabši, ta pa je bistvenega pomena pri pridelku krme na travinju. Ostali odkosi, tudi če jih je več, težko nadomestijo izpad prve košnje. Tudi na travinju svetujemo gnojenje z gnojevko in mineralnimi gnojili šele pred padavinami. Gnojila namreč v sušnih razmerah ne delujejo.« Pogled z Zgornjega Pobrežja na strugo Savinje, desno se vidi samo še prod, nizek tok reke pa je v ozadju. (Foto: IS) na končni pridelek žit. Žita bi bilo potrebno dognojevati, vendar dognojevanje z mineralnimi gnojili zaradi suše ne priporočamo. Treba je spremljati napoved padavin in pred padavinami posevke po-gnojiti. Žitu na njivi konkurirajo še pleveli, vendar kemično zatiranje plevelov zaradi sušnih razmer tudi ni priporočljivo,« svetuje Štefka Goltnik. V tako sušnem obdobju pride po njenem v poštev le brananje po- sevkov z lažjimi klinastimi branami ali česali, kar prepreči tudi dodatno izhlapevanje vlage iz tal. Ostale kulture, ki so že v zemlji ali bodo v kratkem, bodo seveda potrebovale vlago za rast. Občasno deževje, ki ga meteorologi napovedujejo za dneve ob izidu članka, bo vsaj delno omililo nastalo škodo ter poskrbelo za boljše rastne pogoje kulturam, ki jih kmetovalci sejejo v tem obdobju. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 C Aktualno UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Letos še krajevni uradi, kaj pa potem? Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je na nedavnem kolegiju županom podala poročilo o poslovanju krajevnih uradov. Predvsem je opozorila na to, da naj občani posameznih občin koristijo usluge, ki jih nudijo krajevni uradi, saj je njihova učinkovitost povezana z obstojem le-teh. Pristojno ministrstvo za notranje zadeve je načelnike UE obvestilo o racionalizaciji dela ter o možnostih zapiranja krajevnih uradov, ki ne dosegajo določenega števila opravljenih nalog, ki so vezane na prisotnost strank glede na število opravljenih ur. V okviru UE Mozirje deluje šest krajevnih uradov, ki strankam enkrat tedensko omogočajo urejanje številnih upravnih zadev (za- menjava osebnih dokumentov, oddaja vloge za gradbeno dovoljenje, urejanje matičnih zadev in zadev v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča, e-zemljiška knjiga in še mnoge druge zadeve). Poslovni čas na posameznih uradih je že sedaj skrajšan na minimum, je pa prilagojen potrebam in številu rešenih upravnih zadev, je povedala Ciga-letova. Občine so do letošnjega leta pokrivale vse stroške uradov razen telefonskih, odslej plačujejo tudi te. Kljub temu nekateri uradi, kjer je število rešenih upravnih zadev zelo majhno, ne opravičujejo delovanja. To so na UE ugotovili ob opravljeni analizi del za posamezni urad. Najtežje bo opravičiti delovanje v Nazarjah in na Rečici ob Savinji, je po- Milena Cigale priporoča občanom, da čim več upravnih zadev urejajo v domačem kraju. (Foto: ŠS) vedala načelnica. »Kljub temu da občine nudijo brezplačno uporabo prostorov in krijejo druge stroške, da po površini spada UE Mozirje med največje in da v letošnjem letu pričakujejo precej več strank zaradi menjave osebnih dokumentov, je delovanje nekaterih uradov v prihodnjem letu vprašljivo,« je zaključila Cigaletova. Glede na to, da tudi zaprtje le-teh ne bi bistveno vplivalo na racionalno in ekonomično poslovanje, se v letošnjem letu za stranke ne bo nič spremenilo. Kako bo v prihodnje, je pa glede na državno zategovanje pasov na vseh področjih še vprašanje. Občanom zato priporoča, da čim več zadev urejajo v domačem kraju ter tako pripomorejo k obstoju uradov. Prav tako je pomembno, da občani za menjavo osebnih dokumentov poskrbijo pravočasno, je dodala Cigaletova. Štefka Sem ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE RS, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE Karierno središče tudi na uradu v Mozirju Zadnji podatki, ki so jih predstavili na velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje, kažejo, da je bilo dogajanje na trgu dela in v sami službi v letošnjem letu zelo živahno. Brezposelnost se je na območju šestih upravnih enot, ki jih služba pokriva, precej zmanjšala. Odstotek zaposlitev pa je bil v primerjavi z lanskim letom višji. V Velenju so uvedli novost v uradih za zaposlovanje, to so karierna središča. GIBANJE BREZPOSELNOSTI Letos se je v prvih dveh mesecih na zavod prijavilo 1.315 brezposelnih oseb, kar je skoraj 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Iztek pogodbe o delu za določen čas je bil najpogostejši razlog, da so se te osebe oglasile na zavodu. Nekaj iskalcev je delo izgubilo zaradi poslovnih razlogov, kot so prisilne poravnave ali prenehanje poslovanja. Nekaj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Iz evidenc brezposelnih se je v prvih dveh letošnjih mesecih odjavilo 1.226 oseb, od tega se jih je 852 zaposlilo. Direktor območne službe Robert Rajšter je povedal, da večjih prilivov nezaposlenih zaradi morebitnih stečajev ne pričakujejo, prav tako pa ne pričakujejo večjih potreb po zaposlenih od enega samega zaposlovalca, čeprav računajo, da bo nekaj prostih delovnih mest pri izgradnji 6. bloka TEŠ. poselnih invalidnih oseb. V Sloveniji je brezposelnih okoli 15 odstotkov invalidnih iskalcev službe, v OS Velenje pa nekaj manj kot 20 odstotkov. NABOR POTREB PO DELAVCIH Največje povpraševanje je po zi- Robert Rajšter in Sabina Tomlje sta predstavila gibanje zaposlovanja in karierno središče. (Foto: Marija Lebar) STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB V primerjavi z decembrom 2011 se je struktura brezposelnih spremenila. Zmanjšal se je delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov starih nad 50 let, manj je mladih do 26. leta starosti, manj iskalcev prve zaposlitve, prav tako je nižji delež žensk. Povečal pa se je delež brez- darjih, strugarjih, voznikih težkih tovornjakov, elektroinštalaterjih, natakarjih in po delavcih za preprosta dela v predelovalni dejavnosti. Robert Rajšter: »Februarja letos je bilo prijavljenih potreb po delavcih za 14,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zaposlovalci kažejo dokajšnjo mero previdnosti pri napovedi zaposlovanja. Zaposlova- nje na Koroškem bo precej odvisno tudi od gospodarskih razmer v Avstriji. Najbrž pa bo potrebno spremeniti tudi migracijske tokove. Navajeni smo hoditi na delo iz obrobja v večje kraje, morda pa bo potrebno tudi obratno ali pa iskati delo v sosednjih regijah.« KARIERNO SREDIŠČE Novost je predstavila pomočnica direktorja Sabina Tomlje. Kari-erno središče je prostor, kjer lahko brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve najde marsikak nasvet in odgovor na svoje dileme. Pomagajo mu pripraviti karierni načrt, napisati prošnjo in življenjepis, svetujejo glede razgovorov z delodajalci. Svetovalci so tam na voljo vedno v času uradnih ur, ni se treba prehodno prijaviti ali čakati na narok. Ta oblika je nezaposlenim v naši dolini na voljo tudi na mozirskem uradu za zaposlovanje. V takšnem središču organizirajo tudi krajše modularne delavnice za brezposelne in srečanja z delodajalci. Te oblike so še posebej učinkovite pri »svežih« brezposelnih, ki so še posebej motivirani, da si čim prej poiščejo novo zaposlitev. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 ID Gospodarstvo, Organizacije BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Izjemni poslovni rezultati in visok nivo vlaganj V BSH Hišni aparati Nazarje so zadovoljni z lanskimi rezultati. Od leve: Boštjan Gorjup, Gerald Schmidt in Peter Eisermann. (Foto: Marija Lebar) V Ljubljani so v svojih prostorih predstavniki BSH Hišnih aparatov Nazarje govorili o poslovanju podjetja v preteklem poslovnem letu. Predstavila sta se nova direktorja, spregovorili pa so tudi o delovanju matične tovarne, zlasti na območju, ki ga v podjetju označujejo kot Adriatic East. Direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup je povedal, da so v letu 2011 v Nazarjah proizvedli 7 milijonov aparatov, to pomeni pol milijona več kot v letu poprej. Ustvarili so nekaj čez 337 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot 22 odstotkov višja realizacija kot v predhodnem letu. Čeprav vsako leto povečujejo prihodke, je lanski rezultat nad pričakovanji. Čisti dohodek je znašal 31 milijonov evrov. Tolikšen rezultat gre pripisati proizvodnji aparatov, ki imajo večjo dodano vrednost in se na trgu uvrščajo v višji kakovostni in cenovni razred. S takšnimi dosežki se uvrščajo med deset največjih slovenskih izvoznikov. STROKOVNI KADRI IN VISOKA VLAGANJA Visoka je bila tudi dodana vrednost na zaposlenega, saj je v BSH Hišni aparati znašala okoli 70.000 evrov na zaposlenega, med tem ko je povprečje v Sloveniji okoli 29.000 evrov. V podjetju dela okoli 1.200 zaposlenih, nekaj tudi za določen čas. Lani so na novo zaposlili 72 sodelavcev, med njimi 30 visoko strokovnih profilov. Čeprav je z zagotavljanjem tehničnega kadra nekaj težav, je v družbi zaposlenih kar 156 inženirjev, je povedal Gorjup in poudaril, da je tudi to ključ do uspešnega poslovanja, saj nenehno spodbujajo inovacije in razvoj pa tudi izboljšave že obstoječih proizvodov. »Lani smo za stroške razvoja namenili okoli osem milijonov evrov, za variante serijskih proizvodov dva in v opremo 11 milijonov evrov. S tem smo presegli zavezo, ki smo jo dali državi, ko nam je ta namenila nepovratna sredstva za novo proizvodno halo in linijo, da bomo vsako leto za investicije namenili 20 milijonov sredstev,« je povedal Gorjup. KAKO LETOS IN V PRIHODNJE? Na področju kavnih avtomatov in aparatov za pripravo hrane vidijo še veliko priložnosti. Njihova strateška usmeritev je zato prav v tem segmentu proizvodnje. Pri tem bodo še naprej stremeli za tem, da so njihovi proizvodi prijazni tako za uporabnika kot za okolje. V lanskem letu so glede na leto 2010 z izboljšavami uspeli zmanjšati porabo energije za 20 in vode za 11 odstotkov. Z odprtjem nove proizvodne linije kavnih avtomatov načrtujejo v tekočem letu povečanje proizvodnje teh naprav za 32 odstotkov. Kaj več o številkah za letos je po Gor-jupovih besedah še prezgodaj govoriti. Vsekakor bodo širili tržni delež tako v Sloveniji kot v ostali Jadranski regiji. SKUPINA BSH Poleg Boštjana Gorjupa od jeseni dalje vodita slovenski BSH še Peter Eisermann, direktor področja tehnike, in Gerald Schmidt, generalni direktor BSH Slovenija. Slednja sta predstavila delovanje celotne skupine BSH, ki ima že več kot stoletno tradicijo in sodi med vodilne svetovne proizvajalce hišnih aparatov. Njihova usmeritev je proizvodnja okolju prijaznih in energetsko varčnih hišnih naprav. V Sloveniji želijo povečati svoj tržni delež še s proizvodi bele tehnike, kot so pralni, sušilni in pomivalni stroji ter hladilne naprave in vgradne pečice. Veliko pričakujejo tudi od trgov na Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. V teh državah je BSH v zadnjem času ustanovil tudi svoje podružnice. Marija Lebar ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KO MOZIRJE Izrazili željo po pomladitvi članstva Člani mozirske krajevne organizacije zgornjesavinjskega borčevskega združenja so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednica Stanislava Boro-však je udeležencem izrazila svojo veliko željo, da bi se v njihove vrste včlanilo več mladih. »Kako to doseči, je drugo vprašanje, saj mladi ob celodnevnih službah nimajo časa za dejavnosti društev. Če pa že, so te bolj usmerjene v krepitev psihofizičnih sposobnosti, s katerimi premagujejo vsakdanje delovne preizkušnje,« pravi Borovšakova, in dodaja, da »imamo veliko znanja in izkušenj, pomanjkanje fizičnih mo- či pa bi morali nadoknaditi mladi«. V preteklem letu se je članstvo po naravni poti zmanjšalo. Organizacija je imela ob koncu leta 141 članov, prizadevnih in aktivnih, ki se številčno udeležujejo različnih prireditev in druženj. Največji, ki ju vsako leto sami organizirajo, sta proslava ob dnevu boja proti okupatorju in ob dnevu spomina na mrtve. Množična udeležba je bila na srečanju v Mozirskem gaju. Dober je bil tudi odziv na izlet, na katerem so se podali na ogled partizanske bolnice Franja. Letos načrtujejo obisk pokopališča v Gradcu, saj je na njem pokopanih veliko Mozirja- nov in okolišanov. Njihova osnovna dejavnost, poleg osveščanja in spominjanja ljudi na vrednote NOB, je skrb za spomenike, obeležja in grobišča. V ta namen občina nakazuje določena sredstva, ki jih člani organizacije namensko uporabijo za obnovo teh pomnikov časa. Benjamin Kanjir Stanislava Borovšak: »Imamo veliko znanja in izkušenj, pomanjkanje fizičnih moči pa bi morali nadoknaditi mladi.« (Foto: BK) 6 Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Politika, Iz občin, Oglasi DESUS, OBMOČNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Težnja k socialno naravnani državi V petek, 22. marca, je bila v Mozirju 11. letna skupščina Območnega odbora stranke DeSUS za Zgornjo Savinjsko dolino, na kateri so pregledali rezultate enoletnega dela in začrtali načrte za letošnje leto. Zbora so se udeležili člani iz šestih krajevnih organizacij, kot gostje pa predsedniki društev upokojencev z območja nekdanje skupne občine Mozirje. Zbor je pričel predsednik območne organizacije Peter Habjan, ki je obenem zastopal svet stranke. Delovno predsedstvo je vodil Janez Štiglic, ki je brez zapletov pripeljal zbor do zadnje točke dnevnega reda. Iz obsežnega poročila predsednika in poročil o stanju financ ter nadzornega odbora je bilo podano dovolj gradiva za celovito presojo delovanja organizacije. Sprejeli so tudi program Nagrajenci na skupščini območnega odbora (Foto: SP) OBČINSKI SVET MOZIRJE Točka manj na dnevnem redu Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta je bila na dnevnem redu druga obravnava odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje. Točka je bila z dnevnega reda umaknjena na predlog župana. Tik pred sejo je županja občine Nazarje Majda Podkrižnik mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku predlagala začasno ustavitev vseh aktivnosti pri sprejemanju navedenega odloka. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Darilo stanovalcem doma starejših dela za leto 2012. V široki razpravi je bilo opozorjeno na potrebo, da stranka še nadalje ohranja vrednote NOB, spregovorili so še o zamujenih priložnostih razvoja doline v smeri lesarstva. Iz poročila verifikacijske komisije je bilo moč razbrati, da se stranka na našem območju otepa z manjšim upadom članstva. Program dela območne organizacije je zasnovan na smernicah programa dela stranke in pridobivanju novih članov. Poudarjeno je bilo, da stranka še naprej ohranja usmeritev zaščite socialne naravnanosti države. Na zboru sta prejela pohvale za vestno delo Jožica Vratanar in Viktor Praznik, republiško bronasto plaketo pa je dobil Janez Štiglic. SP Predstavnica varovancev doma starejših se je zahvalila Mateji Brlec Suhodolnik (levo) za obisk in prijetno urico. (Foto: Marija Šukalo) Center starejših Gornji Grad je predzadnji četrtek v marcu gostil ljudske pevke Lipa iz Šmartne-ga ob Dreti in članice Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki Zgornje Savinjske doline. Slednje so obiskale starostnike že četrto leto zapovrstjo. Medtem ko so pevke ob harmonikarjih Roku Prašnikarju in Klemenu Lamprečniku pripravile prijeten glasbeni program različnih zvrsti, so članice zveze starostnikom podarile kulinarične dobrote. Obiskovalce prireditve je nagovorila njihova predsednica Mateja Brlec Suhodolnik in se jim zahvalila, saj je prepričana, da prav v tem okolju obiskovalci črpajo izkušnje vseh, ki tam živijo. »Če vam s tem obiskom spremenimo kak trenu- tek in vam ga polepšamo, pa vam uspe, da nam vi dajete energijo, s katero se lahko lažje spopadamo v vsakdanjem življenju,« je med drugim izpostavila Brlec-Suhodolniko-va, prepričana, da čeprav »na življenju ni mašne, je življenje darilo«. Direktorica Francka Voler je v zahvali poudarila, da so nastopajoči in obiskovalke z dobrotami dodobra »začinili« dan, da jim bo dober okus ostal dolgo. Prav tako bo dolgo »dišalo« po prijetnem doživetju. »V šopek vsega lepega pripenjam najlepše želje za nas vse. Da bi trenutki, ki nam veliko pomenijo, držali drug drugega za roko in se nikoli ne izpustili,« pa so bile želje direktorice Volerjeve ob zaključku druženja. Marija Šukalo Tudi ostale župane je Podkri-žnikova obvestila, da je do tega prišlo zaradi pridobljenega naknadnega strokovnega mnenja k odloku o ustanovitvi Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje. O nadaljevanju postopka se bodo župani s pomočjo pravnega strokovnjaka dogovorili na skupnem sestanku v prvi polovici aprila. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 7 Iz občin, Organizacije, Oglasi OBČINSKI SVET MOZIRJE Tokrat pohvala občinski upravi za dobro pripravljeno gradivo Najpomembnejša točka zadnje seje mozirskega občinskega sveta je bil sprejem zaključnega računa občine. Le-tega so svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. Uvodoma je župan Ivan Suhoveršnik povedal, da so bili prihodki manjši od predvidenih zaradi manjših prihodkov s strani države, neuspelih razpisov in neizvedene prodaje zemljišč. Sredstva so iz teh razlogov v zaključnem računu manjša kot v planiranem proračunu. Župan je tudi omenil, da je bilo skoraj 42 odstotkov celotnega proračuna namenjenih investicijam v šolstvu, izgradnji in investicijskemu vzdrževanju cest, izgradnji vodovodov in kanalizacije ter urejanju prostora. Predsednik nadzornega sveta občine Peter Širko je pohvalil kakovostno pripravo gradiva. Gradivu je bilo tokrat dodano podrobno poročilo o investicijah na podlagi javnih razpisov, stanju dolgoročnih obveznosti, kratkoročnih terjatev do kupcev, kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev in dolgoroč- ne finančne obveznosti. Zaključni račun so obravnavali vsi odbori, odbor za gospodarstvo in proračun se je predvsem poglobil v terjatve, primerjal je stanje med septembrom in decembrom ter ugotavljal, ali se občina drži sklepov o zmanjševanju kratkoročnih terjatev. V planu sprejetem v decembru so določili, za koliko se naj vsako četrtletje zmanjša dolg do dobaviteljev. Realizacija ni bila po planu, so pa ugotovili, da se stanje le izboljšuje. Dolgoročne obveznosti občine se poravnavajo v skladu z amortizacijskimi načrti. Odbor se je strinjal s sprejemom zaključnega računa, je pa sprejel sklep, da občinska uprava zmanjša odstopanja od planiranega zmanjševanja kratkoročnih obveznosti. Prav tako bo v aprilu ponovno pregledal stanje občinskih financ. Kot že nekajkrat je bila občinska uprava opozorjena, naj se poda v nove investicije šele, ko so zanje zagotovljena sredstva. Štefka Sem Jure Repenšek je omenil, da je prepričan, da lahko racionalizacija na različnih področjih veliko prinese. Prepričan je, da je rezerv veliko, le poiskati jih je treba. Za številne storitve bi lahko iskali ugodnejše ponudbe, prav tako ne bo možno vsega narediti s krediti. Predlagal je, da naj občinska uprava pripravi načrt racionalizacije poslovanja in išče rezerve pri sebi in drugje, ne le pri kulturi in športu, katerim so zmanjšali sredstva. Peter Habjan je predlagal, naj bodo rezervna sredstva namenjena za izjemne in nujne primere. Dejal je, da pogreša sredstva za spodbujanje gospodarstva. OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji intimni fc m.....m c 'i VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno za šolsko leto 2012/2013 Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Ljubno ob Savinji -www,osljubno.si. Prednostno bomo upoštevali vloge, ki bodo prispele v času razpisa. Prispele vloge po razpisu bomo upoštevali le, če bodo to dovoljevale prostorske zmogljivosti vrtca. DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Visok obisk potrdil pravo usmeritev društva Članstvo društva Zgornjesavinj-ski starodobniki je v šestih letih obstoja preseglo državne meje. Po besedah predsednika Iva Sovinška na redni skupščini so lahko ponosni na prehojeno pot. Usmeritve, ki so si jih zadali, vsako leto nadgrajujejo in stremijo k temu, da društvo nudi svojim članom »zatočišče za sprostitev in iskanje pozitivne energije za vsakdanje delo«, kot je v uvodniku letošnjega Biltena 7 zapisal Sovinšek. Člani se razen redkih izjem največ ukvarjajo s starimi motornimi vozili, oldtimerji. Udeležujejo se srečanj s starodobnimi vozili, iščejo nove poti in informacije do sta-rodobne tehnike na sejmih, predvsem pa s pristnimi odnosi med prijatelji na srečanjih, ki jih prirejajo podobna društva in klubi po domovini in tujini. Prav na mednarodno srečanje starodobnih vozil, ki ga društvo organizira vsako leto v mesecu juniju na Ljubnem, so še posebno ponosni, saj takrat med številnimi udeleženci poskrbijo tudi za promocijo Zgornje Savinjske doline. Tokratne skupščine društva se je na zadovoljstvo vseh prisotnih udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev staro-dobnih vozil Janez Uratnik. S svojo Po besedah predsednika Iva Sovinška so lahko Zgornjesavinjski starodobniki ponosni na prehojeno šestletno pot. (Foto: Franjo Atelšek) prisotnostjo je potrdil pravo usmeritev društva, ki deluje pod okriljem in v skladu z usmeritvami omenjene organizacije in je združena v mednarodno organizacijo zvez in društev starodobnih vozil FIVA. Prijetno druženje so tako izkoristili za strokovno izmenjavo mnenj. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Gospodarstvo, Organizacije MEDNARODNO OCENJEVANJE SMUČIŠČ SKIAREATEST Tri prestižna priznanja za Golte Zimsko-letni turistični center Golte se je v zimski sezoni 2011/2012 pridružil mednarodnemu ocenjevanju smučišč Skiareatest. Postal Golte je zmagovalec Skiareatesta v urejenosti smučarskih prog ter prejemnik zlata za priljubljeni alpski hotel in restavracijo hotela Golte. Upravljavec leta 2012 je Ernest Kovač. je zmagovalec v kategoriji urejenosti smučarskih prog ter prejemnik zlatega priznanja za priljubljeni alpski hotel in restavracijo hotela Golte. Upravljavcem leta 2011, direktorjem centrov Obereggen v Dolomitih ter Zillertal in Wildschönauer na Tirolskem, se je pridružil direktor centra Golte Ernest Kovač, ki je prejel laskavi naziv upravljavec leta 2012. V zimski sezoni 2011/2012 je potekalo ocenjevanje 28 smučišč iz različnih regij. Ocenjevalno komisijo je navdušila edinstvena ponudba v Evropi »z žičnice naravnost v hotel«, s katero na Golteh omogočajo gostom neoviran prehod iz smučišča do ekološko prijaznega hotela. Osvojili so 5,7 točk od možnih 6. PV DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Krepijo medgeneracijsko sodelovanje V preteklem letu so se v nazar-skem upokojenskem društvu po besedah predsednice Vere Pečnik veselili pridobitve dveh računalnikov, ki sta jim omogočila priključitev na internet. K temu koraku sta pripomogla tudi brezplačno računalniško opismenjevanje v projektu Simbioza in nadaljevalni brezplačni tečaj računalništva. Veliko energije in aktivnosti so vložili v projekte Sadovi družbe in Starejši za starejše. Pri omenjenih aktivnostih krepijo tako medgeneracij-sko sodelovanje kot pomagajo ti- stim, ki so pomoči potrebni ali samo osamljeni. Odšli so na dve ekskurziji, se sproščali na pikniku ter se udeležili srečanj upokojencev na Pokljuki. Ob zaključku leta so se po-veselili na novoletnem srečanju. Tiste pa, ki se ga niso mogli udeležiti, so obiskali na domu ali v domovih starejših občanov in jim izročili priložnostna darila. »Naše društvo je obogateno s kakovostnim kulturnim programom, ki ga zavzeto pripravlja naša Anica Škotnik, posebej pa še Vera Pečnik je izpostavila, da so vložili veliko energije v projekte Sadovi družbe in Starejši za starejše. (Foto: MŠ) moramo omeniti naše ročnodel-ke, ki jih vodi Ida Kotnik in so dobile lani tudi občinsko priznanje,« je med drugim izpostavila Pečni-kova na občnem zboru društva. Poleg pregleda dela so si na njem zadali tudi smernice za delo v tekočem letu. K ustaljenim nalogam so začrtali tudi ustanovitev pevskega zbora, druženje v knjižnici ob knjigi pod naslovom Knjiga je življenje, življenje je knjiga. Želijo si šahovske sekcije in tudi plesnega tečaja. Marija Šukalo TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Društvo bo odslej vodil Iztok Kolenc Dosedanji predsednik gornje-grajskega turističnega društva Kristjan Kramer je prepričan, da bo njegov naslednik Iztok Kolenc dobro nadaljeval začeto delo. Sedanje vodstvo je namreč skupaj s čebelarji oživilo praznovanje Čebelarskega praznika in skrbelo za odmevne koncerte v gornjegrajski katedrali. V preteklem letu so po besedah Kramerja poleg najbolj odmevnega turističnega dogodka v kraju organizirali dva koncerta v katedrali, promovirali občino na sejmu Turizem in prosti čas. Pripravili so pu-stovanje, miklavževanje, dva ora-torija, ocenjevanje urejenosti okolja in še kaj. Skozi vse leto se je zapletalo s podpisom pogodbe, s katero so želeli urediti možnost ogledov katedrale. Kramer upa, da bo odslej katedrala kot največji biser Iztoku Kolencu ne manjka izkušenj na področju turizma. (Foto: ŠS) Gornjega Grada dostopna obiskovalcem. Omenil je veliko prostovoljnega dela, ki so ga člani društva vložili v vse dogodke v kraju. Omenil je še, da bo zaradi pomanjkanja financ program dela letos skromnejši. Odpovedali so se organizaciji koncertov, ostale redne aktivnosti pa bodo izvedli. Največ pozornosti bodo namenili Čebelarskemu prazniku. Iztok Kolenc se je zahvalil za zaupano vlogo in dejal, da že dolgo let dela v turizmu. Prav izkušnje naj bi mu pomagale k razcvetu turizma v gornjegrajski občini. Medena kraljica Eva Černe-všek je omenila, da je za njo pestro leto. Župan Stanko Ogradi je dejal, da je potrebno ob organizaciji Čebelarskega praznika k sodelovanju povabiti čim več ljudi, ki bodo predstavili različna opravila nekoč in danes. Glede tega, da katedrala ni odprta in si turisti tako rekoč ne morejo ogledati notranjosti, je to velika škoda za kraj. Menil je, da so naravne danosti občine velike, le izkoristiti jih bo treba. Predsednik društva upokojencev Toni Rifelj je menil, da je potrebno povezati vsa društva v kraju, kajti vsi lahko nekaj doprinesejo k razvoju turizma. Posebej je izpostavil upokojenske izlete, na tem področju bi lahko dobro promovirali občino. Ob zaključku dogodka je Kramer podelil priznanja za vzorno urejeno okolje. Prejeli so ga stanovalci stavbe na Attemsovem trgu 15 ter enota Vrtca Gornji Grad. Gornjegrajska Komunala je prejela priznanje za božično-novoletno okrasitev kraja. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 9 Oglasi Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, objavlja na osnovi 20. in 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/10), 35. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/11), Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih prodaje poslovnih prostorov stavb in drugih delov stavb (Uradne objave št. 6/02) ter sklepa Občinskega sveta Občine Mozirje z dne 27.03.2012 JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJSKO-POSLOVNIH PROSTOROV V MOZIRJU, NA TRGU 12 I. Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, tel. 03/839 33 12, e-mail: janez.janko@mozirje.si II. Predmet prodaje in izklicna vrednost: Stanovanjsko-poslovni prostori v pritličju večstanovanjske stavbe v Mozirju, Na trgu 12, ki stoji na parc. št. 7/8 k.o. 920-Mozirje, ID znak 9207/8-0 in sicer: - poslovno-stanovanjski prostor v izmeri 21,18 m/2, ID znak 920-296-7, - poslovno-stanovanjski prostor v izmeri 17,49 m/2, ID znak 920-296-12, - poslovno-stanovanjski prostor v izmeri 26,01 m/2, ID znak 920-296-13, - skupni prostor v izmeri 19,32 m/2, ID znak 920-296-14. Predmet prodaje je prost ter ni obremenjen z nobenimi stvarnimi in drugimi pravicami tretjih oseb. Vsi prostori se prodajajo kot celota. Izhodiščna cena je 33.600,00 EUR, brez davka od prometa nepremičnin. III. Vrsta pravnega posla: prodaja poslovno-stanovanjskega prostora IV. Pogoji prodaje: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije in v roku podajo pravilne ponudbe. 2. Nakup po načelu videno-kupljeno. 3. Ponudnik mora do zaključka postopka zbiranja ponudb plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene na transakcijski račun Občine Mozirje št. 01279-0100018729 pri Uradu za javna plačila Žalec. Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, se varščina brez obresti vrne najkasneje v 15 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika. Uspelemu ponudniku (kupcu) se varščina vračuna v kupnino. 4. Ponudba za nakup mora vsebovati naslednje sestavine: - podatke o kupcu; - navedbo nepremičnine, ki je predmet ponudbe; - višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izklicne; - dokazilo o vplačani varščini; - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta za fizične osebe, izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziroma izpisek iz poslovnega registra za s.p., ki ne sme biti starejši od 30 dni; - davčno številko oz. ID štev. za DDV; - pisno izjavo, da ponudnik sprejema vse razpisne pogoje; - številko transakcijskega računa ponudnika za vrnitev plačane varščine. Ponudba se šteje za popolno, če vsebuje vse zgoraj navedene sestavine. 5. Rok vezanosti na ponudbo: do dneva sklenitve prodajne pogodbe z izbranim ponudnikom. V. Postopek zbiranja ponudb in kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika: Prodajna pogodba bo sklenjena s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino, ki je predmet razpisa, oziroma v primeru, da bo ponudnik samo eden, vsaj ceno, ki je enaka izhodiščni ceni in izpolnjuje vse pogoje prodaje. Kolikor bo med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudnikov, lahko Komisija za oceno ponudb: - pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali - opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali - opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh od datuma odpiranja ponudb. O najugodnejšem ponudniku bo odločila Komisija za oceno ponudb. Odločitev komisije je dokončna. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba v 15 dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino in velja, da je kupec odstopil od pogodbe. Celotno kupnino mora izbrani ponudnik oz. kupec poravnati v 8 dneh od sklenitve pogodbe na TRR Občine Mozirje št. 01279-0100018729 pri Uradu za javna plačila Žalec. Rok plačila kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Če kupec ne poravna kupnine na način in v roku določenem v pogodbi, se šteje prodajna pogodba za razdrto brez izvedbe posebnega postopka. Po plačilu celotne kupnine in poravnavi vseh stroškov bo Občina Mozirje izdala pisno dovolilo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na ime izbranega ponudnika. DDV in stroški sestave pogodbe, notarskih storitev, davek od prometa z nepremičninami, stroški izvedbe pogodbe v zemljiško knjigo in ostali stroški v zvezi s prodajo in prenosom lastninske pravice bremenijo kupca. VI. Ostale določbe Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe. Občina Mozirje lahko brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do sklenitve pravnega posla prekine oz. ustavi postopek prodaje, ne da bi za to navedla razloge. Pogoji iz javnega razpisa so sestavni del pogodbe o prodaji nepremičnin. VII. Rok, naslov in informacije za predložitev ponudbe: Ponudba mora biti dostavljena na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, z oznako »Ponudba za nakup stanovanjsko-po-slovnega prostora v Mozirju, Na trgu 12 - ne odpiraj«. Na ovojnici mora biti naveden naslov oz. ime ponudnika. Pravočasne bodo ponudbe, ki bodo prispele v zaprti ovojnici na zgornji naslov do vključno dne 16. 4. 2012 do 12.00 ure. Javno odpiranje ponudb bo dne 16. 4. 2012 ob 13.00 uri v prostorih Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oz. pisnim pooblastilom ponudnika. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na tel. št. 03/898 33 12 (Janez JANKO). Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. OBČINA MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK, župan Mozirje, dne 2. 4. 2012 10 Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Ljudje in dogodki, Kultura SALEZIJANEC JANEZ POTOČNIK Prevzel bo vodenje inšpektorije v Ljubljani Vrhovni predstojnik salezijan-cev Pascual Chavez je mag. Janeza Potočnika iz Florjana pri Gornjem Gradu imenoval za novega inšpektorja Salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda -Ljubljana. Vodenje inšpektorije bo Potočnik prevzel na praznik Marije Pomočnice, 24. maja, v Ljubljani na Rakovniku. Potočnik bo do takrat še opravljal dolžnosti ravnatelja salezijanske skupnosti Ljubljana Rakovnik. Sale-zijanec je od leta 1977, kot duhovnik pa v letošnjem letu obhaja srebrni jubilej duhovniškega posvečenja. Srebrno mašo bo 8. julija daroval v katedrali svetega Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Ob tem jubileju bomo tudi objavili pogovor z njim. V 25 letih duhovništva je opravljal različne službe. Prva duhovniška leta je posvetil duhovnim vajam za ministrante v Želimljem. Bil je urednik revije Ministrant in Salezijanskega vestnika, vodil je projekt Oratorij Slovenija. Od leta Janez Potočnik bo novi inšpektor inšpektorije sv. Cirila in Metoda. 2005 je tudi direktor Zavoda Sa-lesianum, ki z različnimi organizacijskimi enotami skrbi za vzgojo in izobraževanje mladih. Na ravni Salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda - Ljubljana je v različnih službah sodeloval pri vodenju in animiranju inšpektorije. Deloval je kot magister novincev, inšpektorjev vikar, svetovalec v inšpek-torialnem svetu, inšpektorjev delegat za misijone, za salezijansko mladinsko pastoralo, za duhovne poklice. V različnih redovnih skupnostih ljubljanske salezijanske inšpektorije je opravljal službo namestnika ravnatelja, nato pa večkrat službo ravnatelja - predstojnika redovne skupnosti. Red salezi-jancev je ustanovil Janez Bosko, po vsem svetu pa delujejo na področju vzgoje mladih. Štefka Sem GLEDALIŠKA IGRA LIMONADA SLOVENIKA Spletke in komični zapleti V mozirskem kulturnem domu so tretjo nedeljo v marcu gostovali gledališčniki KUD Zarja Trnovlje -Celje. Mozirskemu občinstvu so se predstavili z gledališko igro Vinka Moderndorferja Limonada Slove-nika. Režija in scenografija je delo Cvetke Jovan Jekl. Satirična komedija je postavljena v predvolilni čas. Ko dve povsem izenačeni stranki iščeta političnega predsednika in najbolj primernega kandidata, ga najdeta v slepem Vasiliju. Uspešen doktor ekonomije se namreč po dvajsetih letih bivanja v Ameriki vrne v Slovenijo, da bi raziskoval vzhodnoevropsko gospodarstvo. V dveh urah spletk, zahrbtnih udarcev in komičnih zapletov občinstvo lahko le ugiba, čigav sploh bo. Dobra igralska zasedba gledalcem skozi komedijo sporoča, da smo Slovenci razdeljeni ne samo v politiki, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Marija Šukalo Učenci GS Nazarje in Laszlo Baranyay Na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju je že osmo leto zapored potekal Mednarodni klavirski seminar prof. Laszla Baranyaya, pianista mednarodnega ugleda ter izjemnega predavatelja, ki od leta 1973 poučuje na Akademiji Fe-renz Liszt v Budimpešti. Za svojo koncertno dejavnost je leta 1992 dobil najvišje madžarsko državno odlikovanje Ferenz Liszt. Milanka Črešnik, prof. klavirja na Glasbeni šoli Nazarje, sem se že petič udeležila tega seminarja, letos prvič z dvema perspektivnima učencema naše glasbene šole, Majo Čerček ter Ja-nom Jurjevcem, ki sta uspešno nastopila na zaključnem koncertu udeležencev. Tovrstni seminarji so izvrstna nadgradnja znanja in pridobivanje novih izkušenj za učence. Oba sta z veseljem opisala vtise iz seminarja. Najprej vtisi Maje Čerček, učenke 3. razreda klavirja: »Na klavirskem seminarju je bilo zelo zanimivo. Profesor Baranyay mi je vse razložil in popravil moje napake. Ko sem doma vadila, sem se skušala spomniti vseh njegovih nasvetov. Na prvi uri me je skrbelo, da bi naredila kakšno napako, na drugi pa sem že igrala odločneje. Po koncertu smo vsi udeleženci dobili diplomo. Ta že visi v moji sobi s klavirjem. Spoznala sem del Velenjske glasbene šole, druge otroke in nove učitelje. Semi- nar, predvsem pa nastop, mi bosta za vedno ostala v spominu.« Jan Jurjevec pa je takole opisal podoživetje seminarja: »Sem Jan Jurjovec in obiskujem 5. razred klavirja pri prof. Milanki Črešnik na Glasbeni šoli Nazarje. Letos sem se že drugič uspešno udeležil klavirskega seminarja prof. L. Ba-ranyaya. Seminar je potekal na velenjski glasbeni šoli v angleškem jeziku, seveda pa mi je pri prevajanju pomagala učiteljica. Nad semi- narjem sem navdušen, saj dobim od profesorja same koristne napotke, ki nadgrajujejo moje dosedanje znanje. Seminar se je sklenil z zaključnim koncertom udeležencev v torek, 31. januarja, v Veliki dvorani Glasbene šole Velenje, kjer sem igral Variacije na rusko narodno pesem I. Berkoviča. Bilo je odlično. Upam, da se tega koristnega predavanja udeležim še naslednje leto.« Milanka Črešnik Udeleženci mednarodnega klavirskega seminarja prof. Laszla Baranyaya Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Zgodovina in narodopisje Prva slovenska založba (4) Mohorjeva je učila Slovence brati, pisati in peti - F. S. Finžgar Piše: Aleksander Videčnik PRVI TEDNI V STAVNICI MOHORJEVE V CELJU Počasi sem dojemal stavčno omaro in njeno razporeditev. Med tem časom so me naučili delati z ročno stiskalnico Guttemberg, ki se stala v stavnici, saj smo mi »novi« morali delati krtačne odtise za korekture in metiranje. Zelo previdno sem se loteval tega dela, ker je pač bila nevarnost, da ob površnem ravnanju zgrmi stavek na tla in potem je to ne le blamaža, ampak sramota, če stavcu pade stavek na tla ... Stari stavci so v takem primeru svetovali, da se kar zraven uležeš, češ kup spada na kup ... SPREJEMNI IZPIT Po treh tednih so me iz uprave obvestili, da moram na sprejemni izpit v Ljubljano. Ti so bili na Grafiki. Vsebina je bila znanje slovenščine in spretnost risanja. Ko sem prvič stal pred ogromno palačo Grafike sem kar strmel v velik grafični emblem, ki je bil na pročelju. Nekoliko sem že imel treme, ko sem se dvigal v zgodnje nadstropje, kjer so na nas novince čakali izkušeni strokovnjaki, tako jezikoslovci kot grafični. Moram poudariti, da smo se kmalu umirili in preverjanje našega znanja v že omenjenih veščinah se je pričelo. Lepi spomini! Popoldne sem se vračal z vlakom v Celje nekako zadovoljen s seboj. Prvi preizkus je bil za mano, in to uspešen. STISKALNICA GUTTEMBERG V NAŠI STAVNICI Potem so dnevi tekli v običajnem ritmu. Počasi sem spoznaval še eno posebnost stavnice - k nam so prihajali ugledni pisci in avtorji raznih poljudnih in tudi znanstvenih del. Nekako smo bili najbolj navajeni urednika F. S. Finžgar-ja. To je bil dokaj strog, toda do kraja korekten gospod. Le redko je dvignil glas, če pa že, je bilo upravičeno. Znano je bilo, da je Mohorjeva imela odlične avtorje različnih del, bodisi strokovnih (znanstvenih) ali pa poljudnih vsebin. Še danes mi je ostalo v spominu srečevanje z gospodi tistega časa. Naj jih nekaj naštejem - Ksaver Meško, dr. Andrej Gosar, dr. Jože Pogačnik, Vinko Moedendorfer, dr. Vinko Korošec, dr. Pavel Strmčnik, Stanko Cajnkar, Janez Jalen, Franc Bevk, Anton So-vre, dr. Anton Trstenjak, France Stele in Janko Orožen. Seveda je bilo raznih avtorjev veliko več, toda spomin z leti opeša. ŠOLANJE POKLICA Vsako leto smo bili vsi vajenci grafične stroke do tri tedne na usposabljanju na Grafiki v Ljubljani. Veliko smo se novega naučili, rediti lepo tiskovino, ne da bi se posebej potrudil. Takšen trud je bil pohvaljen, kar je pomenilo notranje zadovoljstvo. Naj tu še poudarim, da je medsebojno tovarištvo v grafičnem poklicu bila tradicija, o kateri so starejši vedeli povedati veliko, saj so nekateri delali v tujini in se tako usposabljali, izkušnje so nam radi posredovali. VSE VEČJE POZNAVANJE STAVKA Vsak stavec v Mohorjevi tiskarni je stal v tako imenovani »gasi«. Delovno mesto je moralo obsegati stavčne regale, operativno mizo in še regal za odlaganje gotovega stavka. Moj kot je bil na samem začetku stavnice. Prvi v vrsti številnih ostalih. Na koncu stavnice sta nega. Iz meseca v mesec sem lažje delal in pazil, da je bilo v stavku malo korektur. Začetek ni bil posebej zahteven, bil sem v pomoč za kakšna dela meterjev oziroma drugih stavcev. DOBRO DELOVNO VZDUŠJE V stavnici smo imeli na koncu prostora umivalnik, kjer smo si po koncu dela umivali roke. Naj mimogrede omenim, da smo imeli roke od svinčevega prahu popolnoma črne. Zato so imeli na voljo posebne vrste milo. Ko je prišel med nas Janez Kleč iz Kranja, smo pričeli med umivanjem peti, tako je nastal »stavčni kvartet«: Miro Zupančič, Marjan Herman, Janez Kleč in moja malenkost. Vsi smo bili zbo- Pogled na stavnico Mohorjeve tiskarne v Celju (Fotodokumentacija Venclja Feranta iz Žalca) saj Celje ni imelo grafičnega oddelka na obrtni šoli, pa tudi sicer tedaj v Sloveniji še ni bilo grafične šole. Za nas je bilo srečanje z vrstniki iz vse Slovenije izredno doživetje. Kmalu smo postali prijatelji in si drug drugemu pomagali, če je bilo potrebno. Veliko poudarka je bilo na oblikovanju stavka - akciden-ca, kot smo temu rekli v stavnici. V naši stavnici je bil pravi mojster v oblikovanju stavka Marjan Herman, sicer izredno tovariško razpoložen in pripravljen pomagati z nasveti. Tedaj pač ni bilo mogoče na- bila stavna stroja in korektor. Spoznavanje stavčne omare je potekalo postopno in ne enostavno. Na regalu smo imeli vedno črke, ki so bile določene za tiskovino oziroma knjigo. Verzalke (velike črke) so bile razporejene povsem v zgornjem delu omare. Če omenim neko podrobnost - v slovenskem jeziku smo največkrat uporabljali črko »e«. Sicer pa so bila na voljo razna polnila, linije pa tudi drugi sestavni deli ročnega stavka. Vse hitreje mi je šlo od rok stavljenje, seveda še daleč ne, da bi bil kaj poseb- rovski pevci in zato smo tudi lepo in ubrano peli. To je bil najlepši zaključek delovnega dne. Naš ravnatelj dr. Fran Kotnik je rad postal pred vrati in poslušal naše petje, nič čudnega, saj bil Korošec z dušo in telesom. Če je bilo kakšno interno slavje v stavnici, je bila vedno na sporedu tudi naša pesem . Takšen tovariški odnos se je seveda povsod občutil, kar je nam vsem olajšalo tudi mrzlično dokončanje kakšnega velikega dela, kjer smo morali vsi sodelovati. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Kultura, Oglasi 23. REVIJA PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2012 Pozlačeni pevci iz Nazarij in Ljubnega Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je zadnji teden v marcu v Zagorju ob Savi pripravil Revijo otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi 2012. Na njej je nastopilo 1.500 pevcev najboljših slovenskih otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. Med tistimi, ki so navdušili žirijo, so bili tudi Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber in Otroški pevski zbor Ljubno ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika. Nazarčani so z izvedbo zahtevnega programa navdušili žirijo, ki je mladinskemu pevskemu zboru prisodila 95,7, otroškemu pa 95,3 točke, s tem pa tudi zlati priznanji z odli- ja povzdignili med najboljše. Sicer pa pravijo, da jim petje pomeni veliko več kot samo tekmovanje. To je celoletni maraton od septembrskega nezvenečega začetka preko sodelovanja na koncertu Potujoča muzika ter ponovole-tnega koncerta do trenutka, ko so se pokazali v polni pevski kondiciji. Starejši otroški zbor, s pevci od 3. do 5. razreda, je na tem tekmovanju sodeloval prvič in s tem izpolnil dolgoletno skrito željo, da bi se postavili ob bok starejšim kolegom. Lani so na regijskem tekmovanju presenetili vse, še najbolj pa sami sebe, saj so po točkah prehiteli celo njihov mladin- Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje sta postala najboljša na 23. reviji pevskih zborov v Zagorju. (Foto: Marija Sukalo) ko. Poleg tega je nazarski otroški zbor prejel priznanje za najboljši otroški zbor tekmovanja, mladinski pa priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe in za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa na reviji ter tako postal najboljši zbor 23. Revije Zagorje ob Savi. Priznanji si je prislužila tudi njihova zborovodkinja Katja Gruber, in sicer za najbolj prepričljivo izvedo celotnega nastopa na reviji in prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe. Mladinski pevski zbor je namreč izvedel skladbo Johna Leavitta Festival Sanctus. S priznanjem za najboljšega korepetitorja se letos lahko pohvali Anton Acman, ki je ob klavirju spremljal tako Ljubence kot Nazarčane. Mladinski zbor nazarske osnovne šole je le ena od petih skupin, ki delujejo na šoli, a njegovi dosežki so ime kra- ski zbor. Zborovodkinja Katja Gruber jih zelo rada pohvali, da je njihovo veselje do petja neusahljivo in da so na vajah zelo marljivi. Ljubenci so osvojili nekaj več kot 88 točk in za to prejeli zlato priznanje. Tega so si zaslužili s trdim delom skozi vse leto. Pevci in pevke od tretjega do petega razreda svoje glasove pilijo po pouku. Poznajo jih v domačem kraju kakor tudi širše. S svojim zborovodjem Venišnikom so nepogrešljivi tako na šolskih kot občinskih prireditvah. Slišati jih bo moč tudi na medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v naši dolini. Fotogalerijo in videe z revije si lahko ogledate na www. savinjske.com (geslo: re23za). Marija Šukalo O C : tj :=, o > "5 * S : (O _ CD .<9 "C N a5 > > "co £ 2 E D) __O (D C % ° C (O o -= £5 >n > p > (O o .b S C TJ C © n O (D > r > O CO C 0£L ££ OZ £0 CO i Q) .CO^ (D t (O -- O — CD O £ -- E -O — CD iS "O > ~ co cc £= £ s- CO CO O) > -Q C/) 08Z OS OZ £0 I Ljubenski pevci so iz Zagorja prinesli zlato priznanje. (Foto: Marija Sukalo) g Savinjskenovice št.14,6. april 2012 13 Ljudje in dogodki LJUBNO OB SAVINJI, REČICA OB SAVINJI Ljubenske potice kot pred 100 leti Cvetna nedelja na Ljubnem ob Savinji je bila praznična kot vedno v zadnjih letih. Številni domačini so se s svojimi poticami udeležili blagoslova prinesenih simbolov pred tamkajšnjo farno cerkvijo sv. Elizabete. Števili obiskovalci od blizu in daleč pa so si prišli ogledat to etnografsko posebnost Ljubnega. Ministranta s kozolcem in lovsko prežo (Foto: Franjo Atelšek) Pristnost in izpovednost potic je namreč poleg flosarije zaščitni znak kraja ob Savinji. Lju-benci so navdušili marsikaterega obiskovalca z domišljijo, ki veje iz njihovih unikatnih izdelkov -potic. Na ogled so bila različna domača orodja, kmečki in gozdarski pripomočki v starih in no- vih izvedbah, nabožni predmeti, živali, glasbila in seveda številne klasične butarice. Vsem je skupno to, da so izdelani iz materialov, ki so darovi narave v tem času. Pristnost pač, ki se je na Ljubnem ohranila že več kot sto let, kar dokazuje tudi lična razstava fotografij skozi različna obdobja cvetnonedeljskih potic, med katerimi je bila najstarejša iz leta 1912. Na Rečici ob Savinji je med številnimi snopi letos ponovno izstopalo delo Hermana Pokleke, ki je iz vrbovih šib izdelal gospodarsko poslopje. V cerkvi svetega Kancijana je ob asistenci dia-kona Stanka Čeplaka blagoslov opravil dr. Drago Ocvirk. Več fotografij si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: lj100pot). Franjo Atelšek, Marija Šukalo Tudi glasbila so bila med ljubenskimi poticami. (Foto: Franjo Atelšek) Na Rečici ob Savinji so verniki občudovali butaro v obliki gospodarskega poslopja, ki jo je iz šib spletel Herman Pokleka. (Foto: Marija Šukalo) LJUBENSKE POTICE Dediščina kraja v oddaji Na lepše Cvetno nedeljo in dan pred tem so ustvarjalci oddaje Na lepše preživeli na Ljubnem in njegovi okolici. Turistična oddaja, ki jo za nacionalno televizijo pripravlja Marjana Grčman, prikazuje številne slovenske turistične zanimivosti. Gr-čmanova je za snemanje izdelave potic izbrala Fašunovo hišo na Ljubnem. S svojo ekipo je obiskala še zasebno zbirko potic Alojza Atelška, v nedeljo pa so za oddajo posneli blagoslov pred cerkvijo. Televizijska ekipa je obiskala še Tirske peči. Do plezališča jih je popeljal Bernard Štiglic, tam so se srečali s plezalci. Za koordinacijo pri snemanju oddaje je poskrbela vodja ljubenskega TlC-a Helena Žerovnik. Termin oddaje je ob četrtkih zvečer, ponovitev pa si lahko ogledate v soboto, 7. aprila, ob 21.30 na drugem programu TV Slovenija ali na spletni strani RTV Slovenija v arhivu oddaj. Štefka Sem Izdelovalci potic so med drugim izdelali krtačo za lase, rožni venec, traktor, sekiro . (Foto: Štefka Sem) 4 Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Ljudje in dogodki, Čestitke VRTEC LJUBNO OB SAVINJI VRTEC BOČNA, SKUPINA PIKAPOLONICE Mali sončki polepšali dan staršem Otroci svojo ljubezen do staršev najlažje izkažejo s pesmijo in plesom. Najmanjši s preprostimi nastopi, večji že s pravo predstavo. Otroci iz ljubenskega vrtca vsako pomlad v goste povabijo svoje najbližje in jim ob prazniku mamic in družine pripravijo za starše nepozaben nastop. Športna dvorana je bila tudi zadnjo sredo v marcu napolnjena do zadnjega kotička. Vzgojiteljice in pomočnice so z malčki pripravile zani- Srečanje babic z vnučki miv program, ki ga je povezovala Tina Marovt. Bogat izbor plesnih točk, deklamacij in zapetih pesmi posvečenih mamam in očetom so dopolnili s pozdravom pomladi. Obiskovalci prireditve, ki so ob nastopih uživali in vsako točko pospremili z glasnim aplavzom, so hkrati spregledali vse majhne ali velike napake. Naklonjenost, ki so jo otroci s prikupnimi točkami pokazali staršem, je bila namreč obojestranska. Štefka Sem Pikapolonice so zaplesale z babicami in jim pripravile prijeten popoldanski program. (Fotodokumentacija Vrtca Bočna) Babice in dedki so vez med pre- anketirali in tako spoznali, kakšne Mladi korenjaki so se prelevili v pomladne rožice. (Foto: Štefka Sem) teklostjo in sedanjostjo ter bogat vir zgodb. Vezi, ki se tkejo med vnuki in starimi starši, so trajne in nepozabne. Ob prezaposlenosti staršev so babice in dedki dodatni podporni steber v družini. Ob njih postajajo vnuki bolj odrasli, oni pa bolj mladostni. Prav zato so v boč-kem vrtcu ob dnevu žena povabili v vrtec babice. Pokazali so jim delček tega, kar počnejo v vrtcu. Predstavili so jim slikanico Pri dedku in babici, ki so jo prebirali za Ciciba-novo bralno značko. Otroci so jih so bile igrače nekoč v primerjavi z današnjimi. Skupaj so zaplesali ples - Rdeče češnje rada jem. Ugotovili so, da so babice v odlični kondiciji. Ob čaju in polni mizi priboljškov, ki so jih prinesle, so še zapeli in po-kramljali. S tem srečanjem so jim polepšali dan žena, saj so babice dodatni vir ljubezni, ki je ni v življenju nikoli preveč. To so potrdili tudi otroci, ki so se stisnili v njihova varna naročja. Minka Vrtar MATERINSKI DAN V LEPI NJIVI Predstavili pravljice, ki so si jih izmislili sami Učiteljice in učenci podružnične osnovne šole ter člani kulturnega društva iz Lepe Njive so združili moči in materam ter ženam pripravili lep poznomarčevski večer. Z ganljivimi besedami o materah je nastop pospremil član KD Robert Stropnik, svoj kamenček v mozaik večera pa so pridali še domači glasbeniki Up n' downs. Enajst učencev od prvega do četrtega razreda premore leponji-vska šola in prav vsi so se postavili na oder ter predstavili pravljice, ki so si jih izmislili in napisali sa- mi. Sledilo je nekaj deklamacij in nato kratka igrica, ki jo je zanje pripravila učiteljica Petra Volk. Govori o deklici, ki rada bere, in ko zaspi, se pravljice med seboj pomešajo. Šolarji so v kratkem prizorč-ku še pokazali, kako je, če dedek bere Savinjske novice, vnučka pa si želi, da bi ji povedal pravljico. Otroci so učiteljicam, ravnateljici Andreji Hramec in kuharici Lojzki Podrižnik podarili sveže cvetice, za obiskovalke pa so pripravili take bolj trajne; sami so jih naredili iz papirja. Zmešnjava pravljic je postregla s humorjem: kraj priganja Sneguljčico v šolo. (Foto: Marija Lebar) Drugi del večera so oblikova- tic razdrli marsikatero »globokou- li člani KD Lepa Njiva. Še posebej je zabaval prizor z dvema vitkima blondinkama, ki sta v skladu s pregovorno pametjo te vrste lepo- mno«. Za zaključek pa še glasba Up n' downsov in druženje ob polnih mizah. Marija Lebar Savinjskenovice št.14,6. april 2012 15 Tematska priloga Čas posta, ko je tudi porok zelo malo, se s praznovanjem velike noči končuje. Marsikatera zaljubljenca se veselita priprav na svojo poroko, a pri tem ne smeta pozabiti, da mednje spadajo tudi administrativni opravki, ki jih niti ni tako malo. Vsaj za kakšen dan bo potrebno postaviti romantiko na stranski tir in se posvetiti birokraciji. A nič strahu, kakšnih večjih obremenitev ni treba pričakovati, sploh če se s celotnim postopkom sklepanja zakonske zveze seznanite tudi s pomočjo naše poročne priloge. CIVILNI OPRAVKI PRED POROKO Čeprav si zaročenca pri odločanju za poroko v večini primerov slikata le romantični del obreda, pred samimi velikim dogodkom mlad par čaka še nekaj administrativnih opravkov. V Sloveniji je veljavna zgolj poroka, ki jo sklene od države pooblaščena oseba, zato je obisk upravne enote nujen. Še nekaj dodatnih priprav pa zahteva tudi cerkvena poroka. POTEK CIVILNE POROKE JE PREPROST Civilno poroko je potrebno prijaviti na upravni enoti, za kar državljani Republike Slovenije potrebujejo veljaven osebni dokument in podatke o pri- čah, torej njihova osebna imena, datume rojstev in naslov stalnega prebivališča. Izvedba civilne poroke je brezplačna, če se odvija v za to predvidenih, uradnih prostorih. Najprej matičar na podlagi listin preveri, če pred njim stojita pravi osebi. Sledi pozdrav prisotnih, nagovor in uradni del obreda. Ta vsebuje slavnostni govor in seznanitev mladoporočencev s pravicami in dolžnostmi. Nazadnje matičar vsakega bodočega zakonca posebej vpraša, ali hoče z drugim skleniti zakonsko zvezo. Sledi še uradna proglasitev za moža in ženo, izmenjava prstanov in podpisi na listino o sklenitvi zakonske zveze. Dokazilo o sklenitvi zakonske zveze zakonca prejmeta v svečani mapi, obred se seveda zaključi s čestitkami in zdravico. 16 Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 ZA POROKO IZVEN URADNI PROSTOROV JE POTREBNO SOGLASJE Vedno več bodočih zakoncev se želi poročiti izven uradnih upravnih prostorov. Na voljo so številne atraktivne lokacije, vendar je v tem primeru potrebno k prijavi poroke priložiti še soglasje za uporabo lokacije za obred poroke (iz upravne enote, pod katero sodi lokacija) ter pisno prošnjo. Po Pravilniku o sklepanju zakonske zveze je določen rok za prijavo 45 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. Če želi par poroko na prostem, je potrebno zagotoviti še nekatere druge pogoje, med njimi nadstrešek za matičarja. Namreč, zahteva upravne enote je, da je izključen vpliv vremenskih razmer in zato zagotovljen primerno opremljen in dovolj velik zaprt prostor v bližini, kamor se v primeru slabega vremena lahko prestavi izvedba obreda. V vsakem primeru pa poroka izven uradnih prostorov za sabo potegne določen strošek, na katerega bodoča zakonca ne smeta pozabiti. Tematska priloga S \ 11 šp,M$mMtm- Rozk iipmirni mrp^-Mst Moftpn 22. kititju lii.i oi'ia-31-Joa HK| | * V—^ Dilovni Zlii - tff", «"iK^ii: ■ fcshtcdoMi i ■ Ztotaritai Hošič! Turistična kmetija Dobrove Aioji Potočnih:, Poljane 13 041 Uf 103 3332 Rečica ob Savinji g 3 £ g259 vi f ol^tur tti c na-k m eti ja-d obro ve, com Savinjskenovice št. 14, 6. april 2012 17 Tematska priloga CERKVENA POROKA - POTRDITEV ZA KATOLIKE Bodoča mladoporočenca se najprej prijavita v izbrani župniji, tam se z duhovnikom dogovorita za datum poroke. Osnova za sklenitev katoliške cerkvene poroke je krst mladoporočencev, sicer pa je treba duhovniku ob prijavi poroke poleg krstnega lista predložiti še samski list. Obvezne so tudi priprave na zakon, ki navadno potekajo v obliki tečaja s predavanji v manjših skupinah skupaj z drugimi pari. POROČNI OBRED S SIMBOLIKO BLAGOSLOVA Zgolj cerkvena poroka s strani države ni priznana, sicer pa navadno sledi opravljeni civilni poroki. Obred lahko poteka med mašo, v tem primeru obred poteka vsaj eno uro. Med obredom morata mladoporočenca odgovoriti na vprašanja o svobodni odločitvi za zakon, o spoštovanju dosmrtne trajnosti zakona in o pripravljenosti sprejeti otroke in jih krščansko vzgajati. Po dogovoru z duhovnikom lahko par nato pove svoji lastni zaobljubi ali pa le odgovarja na vprašanje duhovnika. Sledi še blagoslov prstanov, ki jih mladoporočenca nato podarita en drugemu, si ob tem izrečeta posebni izjavi, prejmeta še poseben blagoslov, ob koncu pa skupaj s pričama podpišeta zapisnik o poroki. PREDPOROČNA PRAVNA VPRAŠANJA Novi Družinski zakonik, ki po referendumu za določeno obdobje ni več aktualen, bi prinesel veliko bolj sodoben način urejanja premoženja med zakoncema. Tako pa v veljavnem slovenskem pravnem sistemu predpo-ročne oziroma ženitne pogodbe še vedno niso dovoljene. Zakoniti premoženjski režim določa nekaj pravil, ki so za bodoče zakonce lahko zanimivi: Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, predstavlja njuno skupno premoženje in se pri tem domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ter premoženje, ki ga pridobi v času njenega trajanja, vendar ne z delom (npr. dedi- — C^Ušče CDAD V-cšcr GOAmiVO, MAp Pck^si *.p. iraln A, Nbskjt Rvzcrvtu i je Zi{ iahljitirtaf družbe Hodnik. kulsu rt>jslnitintrri hirmr. ohbujiitt, ohMitiot. 1'n pmlhodtiem dogomra ntnžHn in ti i t>!> mtipijdh ft-in>scilc si Z(i nic/iiho cisto /trni'.' ifi nepozabno iiiV^Ufi I I »t' iebfon: 03/53^32^0 ščine, darila itd.), je njegovo posebno premoženje. Zakonca lahko prosto razpolagata s premoženjem, ki sta ga pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi s premoženjem, ki sta ga pridobila kasneje, vendar na drug način kot z delom. Zakonca se lahko dogovorita, da postane posebno premoženje del njunega skupnega premoženja. Takšni pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. PRIIMEK - ŽENA MOŽEVEGA, MOŽ ŽENINEGA ... Po tradiciji žena ob poroki prevzame možev priimek, ampak tovrstna tradicija med sodobnimi pari ni več močno zasidrana. Dandanes so mogoče vse kombinacije. Zakonca lahko obdržita vsak svoj priimek, lahko vzameta priimek enega ali drugega, dodata svojemu priimku priimek drugega zakonca ali vzameta priimek drugega in temu dodata svoj priimek. Vsekakor pa je potrebno ob kakršnikoli spremembi priimka zamenjati vse identifikacijske dokumente, kar seveda za sabo potegne določene stroške. ■ 18 Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 Oglasi, Voščila TRGOVINA Z OBLAČILI lEjHŠHif^^^l TRGOVINA Z OBLAflLh . U ._ l f vam pom}a}o Irli Izzci Izpolnil sij-a^.uio. pnlci>:"it SHjO n vse Bhupnj pačljll-j riC iHJEkji. So« d-.iiKi; r3Vlf?rSaVF1;SKjCieS1c4 3331 Nn?i!htt. rbčim- IWuji rad Stanko Osinadi J oUf'H^kMll MHDHI ¡1) [illri» ".lid HpTaTO sam sam tebe imam rada itrn, a a s J; inn Akcija velja od 4. 4. do 3. 5, 2012 ODPIRAMO EEsnir 223,50 EUR Bencinska kosilnica Green Cut EU464TR/GGP samohodna, 55L koš, širina koirije44cm gradbeni materia! r _ vodovod, ogrevanje barve, laki vrtni program jjfe keramika in Br kopalniška oprema eiektro 2,95 EUR Komplet treh čopiče v 25, <10 ¡n 50 mm 23,99 EUR Spektra notranja zidna barva 15 I www.sam.si SAM NAZARJE Lesarska cesta 2 3331 Nazarje te!,; 03/83 92 760 fax: 03/83 92 765 20*20*6 cm siv 1 2,90 E U R /m3 1,90 EUR 20x10,6 12,90 EUR/m* Kremenov pesek suhi, 0,0 - 1,0 mm, 25 kg 4,30 EUR 18,90 EUR Zalivalka Gnojilo 2ta trato p ve, 13 t Plantec 4,5 kg Pravokotni tlakovec