401
sovo ustanovo Obresti vživajo sorodniki, oziroma po smrti teh, mladeniči najprej iz obojnega sorodstva, potem kamnogoriški sploh, ki se posvete vedi ali umetnosti.1) Sedaj so tri Langusove dijaške ustanove po 210 gld.
x) Glej »Novice" 1856, 418,  kjer to sporoča izvršitelj oporoke F. Terpinc.
Langusa so pokopali pri sv. Krištofu nekako sredi pokopališča ob desnem obzidju v rodbinsko grobnico.
Nečakinja, Henrika Langus, se je pozneje dalje urila v slikarstvu. Njenih slik se več nahaja po naši domovini. V Benetkah se je pa v zimski dobi prehladila in umrla 19. julija 1. 1876.                                                (Konec.)
JOŽ. BEKŠ:
ROMANČICA.
— Dijaj mi, solnčece zlato, da zadiši mi travica! Vsa že pošla je otavica, krme več nima konjiček moj, kaj naj prežvekuje kravica? -Sijaj mi, sijaj, solnčece !
-  — Saj bi sijalo, a sinko tvoj, ki po cesarskem Dunaju hodi in zapravljivost pod pazduho vodi, čudno je pesem o meni zapel: Solnčece zlato, snel bi z neba te in prekoval bi v same te zlate;
Dunaja pol bi se v vincu kopalo — da bi le mogel te, solnčece zalo!
JOŽ. BEKŠ:
SOLNCE, STOJ!
r\ar že drhte in šepečejo moji prostrani lesovi — mar vranci bojaželjni že bijejo in razgečejo?
P6mlad nebeška odpira oči, solnce nad tužnim Balkanom gori, bratje, prišel zaželjeni je čas — proč s tožbami in meč ob pas!
O, v meni je volja, dajte mi meč     In ko prijezdimo pod Balkan —
pa dajte mi vranca čilega,                  kakor Jozue: solnce stoj,
in z vami zdirjam, ves koprneč .      daj nam zlati, svoj veliki dan!  — za svobodo brata milega.
„DOM IN SVET" 1904. ŠT. 7.
20