Kdo je mar?
Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago 5 Vse doseže sosed moj. Dlan  doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tujce krasne čine Se zavzame iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar.
v
Cujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Sest jih pade, kjer porine, Kdo je mar? Ta pogumen korenine Je slovenski oratar.
Blaga polna terg in cesta, Barka plava v daljne mesta, Velki kupec pošlje vse. Nam nanese mire, zlata,
Njemu vse odperte vrata,
Zemlja skor njegova je.
Kupi polje, plavž, grajšine,
Dnarje meri na štertine,
Kdo je mar?
Ta bogati korenine
Je slovenski oratar.
V zbor učenih , veda slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Ce zapoje , vse pogleda, Na katedru grom beseda , Zvezde šteje, pravdo da. Svet posluša modrovine, Se začudi koncu tmine, Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar.
Nek se trudi v sodni hiši, Rase krepko, visi, visi, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na persih sveti, Cesar clo ga čisla sam. Kakor sonce iz višine On zašije, krivo zgine,
Kdo je mar?
Ta pravičen korenine
Je slovenski oratar.
Pusti svet opravke svoje , ,,Sursum corda" v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse oberne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo , Papež piše: ,,Ljubi brat"! Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine, Kdo je mar? Ta pobožen korenine Je slovenski oratar.
Bodi v tugi, bodi v šali, Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne žabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice , Uma, sprave, sle, pravice Zvezdojasen, čist osvit. Če zavist lizuna zvine , De zamerdne sin kertine: Kdo je mar? Zagromimo.: Čast očine, Scer slovenski oratar!
J. Koseški.
List 31.