Dopisi. Iz Maribora. (Gimnazij — nesreča — d 7 a p t i 8 a). Naš gimnazij štel je pretečeno šolsko leto 307 dijakov. Med temi je 159 Slo7ence7, 145 Nemce^, 1 Srb, 1 Čeb in 1 Poljak. Najmlajši je 10 let, najatarai 26 let star. Eatoličanov je 304, dalje pa 1 pra^osla^en, 1 luteran, in 1 kaMnec. Izmed stalno nasta^ljenih 13 profesorje7 ne zna 9 čisto nič slo^enski. Želimo jim torej srečen pot tje, kder bodo imeli samo nemških dijako7. V nemškib nalogab 7iaje gimnazije nabajamo pre7e8 oziro7 na Bisi_arko7o S7eto deželo, a premalo na naše a^strijsko cesarat^o. Le g. Horak je 7 6. razredu 7 tej reči a^strijskemu domoljubju pra^i8en. E sv. spo^edi in obbajilu bili so dijaki peljani 3krat, kar goto^o ni pre7e8. Zastran uspebo7 7 poduku in izgoji na tem uBilišči so zlasti 7 Mariboru različnega mnenja. Nekateri mo8no godrnjajo. Pm red z odliko prejelo je 41 dijako7, pr7i red 172, drugi red 69 in 22 tretji red; 39 dijakom je dovoljeno slabi red 7 poskuanji popra^ljati. Za izpit zrelosti ali za matuiko zglasilo je se 18 osmošolce7. Toda slo^enskega shomaka ŠimoniSa niso pripustili, ker ni mogel šolnine plačati. Skuanjo napra^ilo je 12, med temi 3 z odliko. Dne 3. julija 1880 bila je skusnja iz štajerake zgodo^ine. Oglaailo se je 5 dijako? iz 4. sole. S^etinjo dobil je J. Atteneder in F. Sajn- ko7ič. Mnogoletni gimnazijaki sluga F. Dreksler je dobil 20. maja t. 1. srebrni križec za zaslnge pa se te odlike ni dolgo veselil. Dne 26. jul. je naglo. umrl. — V nedeljo 1. a7g. t. 1. je trčil poštni 7lak, ki 86 je peljal proti Koroakemu, na drug vlak, katerega so na koroakem kolod^oru prerivali. Eer sta vlaka bila na jednem tiru, tresnola sta skupaj, da je 12 oseb bilo ranjenih, med njimi vlako7 7odja Eaasner in 7inski trgovec Eos iz Maribora }>rav hudo. Nesrečo zakrivila je nepre^idnost nekega služabnika železniškega. — D^a ptiča, 6n in oua, po imenu Karol in Marijana Toiscbl, sta 7 Trstu ukiadla 20U0 fl, ter ž njimi izletela po sirokem 87etu. Odpeljala sta se po železuici. Toda telegraf je btzeji od železnice. V mariborskem kolod^oru so policaji ptiča prejeli in poslali 7 Trst nazaj. Tat nima 7selej sreče! Iz Dobrne. (Nekteri pia^ijo, da nerazumejo ,,no7e" slo^en ščine.) E tem apadajo na^adno tisti domo^inci, ki so se nemščini pi-ivadili, kakor se n. pr. 7Jeta ptica na^adi žvižgati to; kar jo gospod nauei. Ne iuanjka ljudij, ki mislijo, da znajo nemški ter 7sled tega postanejo celo nasprotniki svojemu iuaterinskemujeziku, so7iažniki lastnej materi. Piavimo jiin neinčurji ali nemakutarji; oni so Slo^enci po rodu, a po sili bočejo biti Ncmci. Take baže 81o7ek razode^a pac S7ojo nevednost. Edor 7saj nekoliko pozna svet in razne narode, ne bode mu neznano, da mora vsakdo, 6e hoče zapopasti S7ojo go^orico, vaditi se po knjigah. Mar bode Lab, ki se 7 šoli ni naučil pra^ilno go7oriti, razumel laščiuo, kakor se piše? Bode li Magyar, ki ni obiskoval šole, na tenko razumel 87oj pismeni jezik? 0 tem so dobro prepričani 7si oni, ki jib nemila osoda 7 različne kraje med tuje ljudi žene s ti ebuhom za krubom. Eako neki bode nemškutar vedel čisto slo^enščino, ako se jej ni privadil 7 aoli, ali pa je to, kar je znal, pozabil, ker se v poznejših letib z materinščino ni pečal inače, kakor le z zaba^ljanjem zoper Slo^ence in njiho^e opra^ičene terjat^e. Otrok, ki mu se ponuja priložuost hoditi 7 aolo, če se uči z 7eseljem, zapomnil si bode marsiktero besedo, kakoišne 7 ozkeni kiogn doniače družbe ne Čuje nikdar; s pridnim branjem 7 poznejaem življeoji se brez poeebne teža^e pri^adi jeziku književnemu, ki je jednak po7sodi, kjer se razlegajo slo^enski glaso^i, kjerkoli se govori naški. Je li mar 7 kterej fari po7sod isto narecje? To ni samo med nami; tako je pri 7seh narodib. Za 7sako 7es posebič se ne morejo tiskati knjige ali izdajati čaaopiai. Da Ijudje ue bi bili med seboj z^ezani z 7zajemnim jezikom knjiže^nim, kako bi S7et o^ači zamogel napredo7ati! Morda pa Nemec zastopi Nemca? Edor bi hotel temu pritrditi, naj n. pr. prebere ter zapomni nemški napis, ki se 7 mestu Limmer na Nemškem nabaja nad 7hodom do grobišča. Tam beiea: ,,Hier ligget use lei^en olen; Herr, lat-ae dek syu wol befolen! Denn, wenn se sollen weder upstaan, sau mosten wy alle voo huas un hof gaan". Nerocena, ki doma go^orijo tako, je njiho7 pismeni jezik tudi rno7a" nemaBina; Be se ho8ejo z njo seznaniti, spoprijazniti in jo z U8|>ebom biati, morajo se je pr^lje u8iti. Za 7oljo tega pa še se menda nijeden tiezen Nemec ni skregal se S7ojo pametjo, da bi zacel zani8e7ati S7oj govor ali golč in bi se pridružil, ka-li, 7 7rsto nemakib 8O7ražniko7 ali grdih izdajalce7 mile domovine. Ako bi branje omenjenega nemakega stavka delalo nekoliko teža^e, to naj pomaga presta^a, ki bi glasila blizo tako-le: ,,Tukaj spijo naši ljubi stari; 7 miiu blagem jih, Gospod, ob^ari! Sicer, 8e bi oni zopet 7stali, iz hiae in d^ora bi še nas pregnali". Iz Celja. (Sklep mestnih in okoličanskih aol. — Skušnja 7 dekliški šoli aolskib sester.) Vse šole za naše mesto in okolico 80 se kon8ale, da se preko 6 tedno7 mladini zopet odprejo. Morda bo temu ali onemu bialcu ljubo, če podamo ,,Slo7. Gospodarju" kratek statističen pregled 7seb našib sol. Gimnazijo je obisko^alo koncem leta 236 dijako7, mestjansko šolo 145, meatno fanto^sko solo 262 otiok, dekliško 230, okoličansko fanto^sko 153, dekliško (učiteljice aolske sestre) 182, nedeljsko šolo 70 otrok. Vse učeče se mladine je bilo toraj 1278 gla7. Vsaka aola se je skleuila se 87. mešo z raznimi nago^ori učitelje^ in otrok pa a petjem. Le 7 dekliaki šoli pri šolakih seatrah bila je ja^na skušnja, ktere ae je umogobiojnega občinst^a iz meata in okolice ter obilo odličnib p. n. gostov vdeležili. Bili so navzoči premil. knezoakof, pre8. gosp. kanonik Eosar, nadžupnik Žuža, konzistorj. 87etO7alec g. Ogradi, 7se mestae učiteljice, baronesa de Treaux itd. Vsa skušnja po 7seh 3 razredih se je 7ršila edino le 7 slovenskem jeziku ter se je 7no7ič pokazalo, kako zelo je bilo sestram ležeče na tem, da se dekleta izobražijo na podlagi s^ojega materuega jezika. So pa tudi učenke kaj lepo in razločno odgo^arjale, da je bilo 7eselje njih poslušati. Škoda le, da nij bilo zastran tesnobe mogoce mnogotei-im pri skuanji pričujočim biti, ki bi se nje bili še radi 7deleže7ali. Mikale so nas tudi razno7istne pesmi, ki so se pope^ale, med drugimi cesarska bimna, bej Slo^enci itd. in razni nago^ori učenk, s kterimi 80 razode^ale deklice S7ojo h^aležnost do premil. knezoškofa in do drugib s^ojih dobrotniko^; kaj prijetno je bilo sliaati tudi druga razna prednašanja 7 7ezani in nevezani besedi. V bližnji sobani bila so pa na ogied razpoata^ljena razna priro8na dela, ktera so 7zbudila občno pob^alo 7seb ogledovalce7. E sklepu so prečastiti gospod kanonik Eosar učenkam 7 slo^o priporočali, naj 7edno ohranijo : ljubezeu do Boga, do cesarja in do 87oje slovenske domo7ine ter nje svarili, naj ue delajo tako, kakor mnogi mladeuci in dekleta, kteiiua dopadajo le tnje šege, tuja goeposka obleka, in tnj jezik. Genljivi go^or je segel odraaenim kakor mladini globoko 7 srce. Vsein blagim prijateljeni našega ,,katoliškega podpornega diuštva", ktero je pre^zelo ailno teža^no nalogo, da to dekliško šolo 7zdrži, izrekamo za njibo^o blago podporo najpnsr8nej8o zah^alo ter nje ponižno prosimo, naj naa ne zapustijo tudi 7 pribodnjem. Iz južnega Pohorja. (Uzrok pogostim ne^ibtam). Svoje dni ni bila taka, pričajo najstarši ljudje, da bi nepreuehoma lilo, drlo, tre8kalo in toča pobijala. Pa se temu tndi čudil ne boa, ako stopiš 7rh ,,Velke kape", ali nRoglja" ali kteie vže planinske 7iso8ine ter gledai na dolge, obširne gole planje. S^oje dni 78e gosta goaad orjaškega dre^ja, zdaj 78e obrito. Ho8te, ki so 7 tuje dežele poromale, se^eda ne morejo po košatib planinskih 7rheb nase vleči ne^ibt, ondi zadrže^ati jih in zamotiti, zato se pa tako pogubno  po 7seb straneh 7sipa7ajo in razsajajo tje doli po rodo^itnih gričib 7 rajske doline, da ubogi narod noč in dan pred nebeskimi močmi trepe8e in koprni. Mi tu goii bi^amo kar sred ognjene električne ko^ačnice. Ear okolo gla7 nam a^iga. Sredo 7ečer 7rezalo je 7 aoaedni Eoroaki 7esi 7 Eropeje7 stan. Eomaj je mati za pečjo speča d?a deteta odnesla, bila je hiša 8 s^injakom 7sa plamen. Le par sežuje^ vštric je 7elik ,,mai*of*', sena ra^nokar natlačen. Kako pomagati! Le en studenček kraj 7esi, ne trohice druzega pomočka za tako silo. Možki ao z rajami urno na strebe poskakali, ženske pridno od kodi le koa 7lo7ljene kapljice donaaale 7 7edricah in loneib, pod gričem 7 dragi 7odo lo^ile, ter jo, vedno isto, 7 gasilo obračale. Vže skoro žareče lesene svisli in stene smo debelo z blatom ometali, možki na strehi ao 7eje in goao na raje vezali, ter otepali slamnati kro7, kder se je 7že 7nemal. In tako ae je rešil nmarof'' in Bog 76, 6e ne 7sa 7ea! Poleg druzih je aoaed Eobale posebno pridno na strehi pomagal, 6. g. fajmoater pa ao nkomandirali" od kraja do konca. Na drugej strani 7rezalo je 7 Ja7orniko7 ,,marof" 7 Reaniku — dragi Vinko, jeli to je 7isoko iu ua samem. — Stara mati so 7 nedeljo djali, da so videli plamena na atrehi 7Že za en dober koš, pa se je domačim poare8ilo, urno streli žrelo zaliti najprej s kozjim mlekom, pasez7od6, in tako rešiti 7se. Pa 4 praš8eko7 je obležalo. — H^ala Bogu, letos toče ae po našej pohorski strani nisrno imeli. Tako lepib in plenja^ih pridelko7 ne pomnimo, kakor se delajo. Bog nas 7arji s 87ojo milo roko. Saj pa je Ian8ke trikratne grozne to8e, in njej slede6e prej nepoznane aile najmanj za tri rodo^e do^olj žalostnega spomina in nauka! Emetje, kako dolgo pa 7as ae bo treba učiti in opominjati, da se za^arjete proti ne8ie6i ognja? Ce ne na visoko pa 7saj ceneje na toliko, da je 7 nesreči za pi-70 silo 7elika pomoč. T. Iz Savinjske doline. No, kaj še pa čakate preljubi župani slo^enskih občin, da ne začnete takoj uradovati slo^enski! Mislite li, da naš mili namdni jezik še nima 7elja7e 7 ja^nih uradih, ali hočete le čakati, da 7am bode slo^ensko uradovanje siloma po višjih oblastih zaukazano? To pa ne utegne še kmalu biti, dakle pa tudi ne čakajmo, tem^eč ganimo se sami, 7saj vemo, da nam slo^enskega urado^anja nihčei* ne brani in braniti ne more, samo če se tu pa tam kak uradnik nemec po iobu sta^i ne znajoč slo^enačine. A takih se ne ustrašimo! Oni naj se naučijo do dobra slo7enaki, ali pa naj gredo tje, kder Slo7ence7 ni* Mi se pa resno posta^imo na narodno stališče, glede našega domačega jezika 7 uradih! Uradujmo izključlji^o slo^enski, zahte^ajmo to tudi od drugib oblastnij, s katerimi občujemo, n. pr. od okramih sodišče^! Slovenščina med nami Siovenci pa ni le 7 naroduem obziru opravičeua, temveč je 7 uradciem službovauji na korist in 7 prospeb, kajti 7aakdo bode pritidil, da je napačno 7 nemškem jeziku zabeleževati to, kar se slovenski miaii in go7ori. Takšni spisi nimajo nikdar tistega pra7ega pomena, kteri je pra^ičen prvotnej misli. A ni treba dokazovati koriati slo^enskega uradovanja. Bolj treba je zdiamiti tiste patrijote, ki se narodnjaki imenujejo, a nič za narodno st^ar ne store. Vzlasti naj bi se 7endar naai narodni odvetniki in beležniki postavili na Selo slovenskega uiado7anja, ker njim ne manjka ne jeziko^ega znanst^a, ne prilik, le 7eč volje je treba. Ako se naši odli&njaki, duše^no dovolj zmožni, ne ganejo, kako si hoče poteni ubogi kmetič pomagati, ki ima sicer narodni čut 7 sebi, a ne tistib duae^nib mocij, ki zamorejo prodirati do našega naiodnega cilja. Začnimo tedaj Slo^enci 7seobče urado^ati 7 narodnetn jeziku! Iz Solčave. (Toča). Dragi nam ,,Slo7. Gospodar" do^oli mi majben prostorček omeniti 0 naai letini. Preteklega julija bilo je pra7 prijetno in toplo; žita so pra7 iepo kazala, posebno O7es in rž, sena smo po na^adi dobili in pra7 lehko posušili, ker smo ra^no do zdaj po 7ečjem pokosili in tudi žita ao pra7 lepo c^etela. Dne 21. popoldne ob 572 uri pa pribiuje huda ura iz Eoroškega 8rez naše 7isoke planine. Vsuje se nernila toča in poklesti po 7e8jem celo faro in tudi sosedne nekoliko. Šla je debela kot kuija jajca in, ker pri nas 7 goratem kraji samo en pridelek dozori, ga je zdaj toča po 7e6jem uničila. Zatoraj prosimo ljubega Boga, da nam blagoslo^i menjše pridelke Ietošnjega leta. E. U.