Biolog Rupert Riedl je napisal knjigo z naslovom Die Spaltung des Weltbildes1. V njej Riedel namiguje na zorna kota naravoslov- ja ter dru`boslovja in humanistike. Avtorjev namen je bil preseèi ta dualizem. Preseèi ga je `elel z integracijo èloveškega samorazume- vanja v biološki zorni kot, ki bi naj bil naj- bolj primeren, saj se do tega samorazume- vanja ne opredeli antitetièno, ampak integra- tivno ter ga razlo`iti na biološki naèin, to- rej funkcionalno. Ideja razpadanja podobe sveta je `e stara tema. Prvi jo je sistematièno reflektiral Leibniz, ko je odkril infinitezimalni raèun2 ter ugotovil, da lahko s pomoèjo te metode prviè matematièno izraèuna gibanje, tako da se gibanje razdeli na sekvenco ne- skonènih mirujoèih stanj. Toda kot filozof je hitro uvidel, da se s tem izgubi sam znaèaj gibanja. Zaradi tega je v svoji metafiziki uve- del pojem “conatus“, pojem, ki predstavlja neke vrste tendenco ali impulz in ki pomeni, da sleherno gibajoèe telo definira anticipacija nekega bodoèega stanja. Slednje nam je zelo dobro poznano iz lastnega izkustva sebe. Vemo, kaj pomeni: biti uperjen navzven na nekaj izven sebe. Èe ne izhajamo iz takšnega izkustva, potem te`ko razumemo kaj takšnega kot je gibanje in ga moramo enostavno za- nikati, kot so ga zanikali eleati. Leibniz ni ho- tel preseèi razpadanja podobe sveta, ampak ga je razumel kot nujno zlo konènih bitij. Govoril je o dveh kraljestvih, regnum poten- tiae in regnum sapientiae. Leibniz ni bil zgolj naravoslovec, dru`boslovec ter humanist, bil je filozof. Filozofija pa ni duhovna znanost, ampak poizkus, da bi razumeli poèelo tega dualizma. Vsi poizkusi integracije teh dveh pogledov na svet so se izjalovili. Ostajajo re- dukcionistièni. Privedli so do tega, da se je bodisi spregledal zahtevek naravoslovja ali pa so imeli ljudje obèutek, da njihova elemen- tarna izkustva niso bila razlo`ena, ampak so se jim oddaljila. Friedrich Schiller je `e v svo- jem èasu svaril naravoslovce in filozofe: “Feindschaft sie zwichen euch, noch kommt das Bündnis zu Fhrüe./ Wenn ihr im Suc- hen euch trennt, wird erst die Wahrheit erkannt.”3 Dozdeva se mi, kot da je za spravo še zmeraj prerano, kot bo verjetno tudi za vedno ostalo nemogoèe, da bi doloèili kraj in impulz elementarnega. Še bolj iluzoren pa je in bo ostal poizkus, da bi istoèasno ime- li v mislih teorijo o hiperciklu4 ter s to teorijo mislili stanje naših mo`ganov. Povsem ab- surdna pa je zamisel, da bomo nekoè lahko z opazovanjem nekega mo`ganskega stanja razbrali teorije ali matematiène enaèbe, saj bi samo stanje morali opisati kot stanje mo`ganov. Stavek Davida Huma: “We ne- ver do one step beyond ourselves,”5 lahko izreèe samo nekdo, ki je ta korak `e naredil. Kaj pa to pomeni za vprašanje po potre- bi dopolnitve regnum potentiae darvinistiène teorije s pomoèjo regnum sapientiae, kjer je go- vor o “dizajnu“? Ali nam souèinkovanje brez- ciljne mutacije in selekcije razjasni, kdo smo, kako smo nastali in kaj smo? Kaj v tem kon- tekstu pomeni: “razjasni“? Kdaj je nekaj raz- jasnjeno? Kaj pomeni, da nekaj razjasnimo? Kdaj smo to razumeli? Tudi tukaj imamo opravka z dvema fundamentalno razliènima pristopoma. Namreè, kaj bolje razumemo: ̀ iv-   $%&' ! "  "      #$$  # ljenje amebe, to se pravi bakterije, ali mno- go bolj kompleksno `ivljenje èloveka? Èe “ne- kaj razumeti” pomeni “to know what we can do with it when we have it”6, torej da vemo, kaj s tem poèeti, ko imamo to pred sabo – kot je rekel Thomas Hobbes, èe to torej pome- ni, da lahko neko stvar rekonstruiramo in si- muliramo, potem nam je bakterija bolj razum- ljiva kot pa èlovek. Ponavadi pa menimo, da nam je bolj razumljivo to, kar smo sami, kot pa to, kar je bakterija ali netopir. Nikdar ne bomo vedeli, kako je biti bakterija ali neto- pir. Kadar vidim netopirja, kako jé, predpo- stavljam, da je netopir laèen. Kaj pa za neto- pirja pomeni, da je laèen, mi je razumljivo samo s pomoèjo daljnose`ne analogije z mojo lastno lakoto. Toda moja lastna lakota je takšna, da se zaveda sama sebe, kar najverjet- neje ne velja za lahkoto netopirja. Ko se za- vedam svoje lastne lakote, se istoèasno zave- dam, da ta ne nastane šele, ko se lakote zavem. Ta nezavedna lakota pa se v temelju ne more razlikovati od lakote mojega psa, ki teèe k svoji skledi. Èe te podobnosti ne bi bilo, potem nihèe ne bi imel psa. Biologija ne zanika te podobnosti. Pou- darja jo. Toda kadar govori o `ivljenju, ne izhaja iz nam najbli`je in najbolj dostopne paradigme, našega lastnega do`ivetja, ampak iz nam najbolj oddaljenega fenomena z do- loèeno stopnjo kompleksnosti. Ti fenome- ni so razumljeni, èe jih lahko rekonstruiramo, torej simuliramo. Popolna simulacija bi bila istovetna z ori- ginalom, ker je tudi original zgolj simulacija. Subjektivno do`ivljanje `ivljenja kot iz(sebe)- biti-na(vzven) pa je dodatek, ki ga lahko evo- lucionistièno razlo`imo kot sistemsko funk- cijo. A vendar nam ta pristop razjasni zgolj in samo selekcijsko prednost subjektivnosti, ne pa njenega nastanek. Besede, kot so “ful- guracija”7, “emergenca”8, itd. so le besede, ki oznaèujejo nastop neèesa novega, ki ga ne moremo izpeljati iz starega. To novo lahko imenujemo notranjost, in sicer sprva kot no- tranjost v obliki nagona. Ne`iveèi sistemi ni- majo nagona, niso uperjeni navzven. Kot opazovalci lahko šele s pomoèjo analogije svoje lastne uperjenosti navzven, ki slu`i sa- moohranitvi, interpretiramo tendenco ne- `iveèih sistemov kot samoohranitev in repro- dukcijo kot tendenco. Resnièna uperjenost na nekaj navzven za opazovalca nima teht- nega pomena, ker pomeni zgolj obliko sub- jektivnosti. Za prave teleološke fenomene je znaèilno, da obstajajo napake in zmote glede na njih. (Na tem mestu bom oporekal kar- dinalu Schönbornu, ki pripisuje napake zgolj bitjem s svobodo. Èe se rodi zajec brez ene noge, potem je to tisto, kar Aristotel poime- nuje hamartia tes physeos, napaka narave.) V svetu fizike ni napak, razen napak teorije. Kjer pa je nagon, tam pa se zaène diferen- ca do faktiènega. Obstaja boleèina, obstaja frustracija in zmota, obstaja ugodje, veselje, zadovoljstvo. Èe posplošimo, lahko reèemo: obstaja ne- gativnost. Negativnosti pa ne moremo kon- struirati iz pozitivnosti, iz faktiènosti. Res lah- ko uvedemo znak za minus, ki pa je tako kot znak za plus pozitivni faktum v svetu, èeprav ne moremo izpeljati njegovega pomena iz faktiènega. Tako lahko v matematiki dobimo plus iz minusa – minus, pomno`en z minu- som je plus -, vendar je plus pomno`en s plu- som ponovno plus. Minus smo torej morali uvesti, da bi sploh lahko s pomoèjo minu- sa spremenili plus v minus. Inteligentna ra- keta si ne prizadeva za dosego svojega objekta, prizadevajo si njeni konstruktorji. Katego- rije teleologije ne moremo izpeljati iz brez- ciljne resniènosti, saj gre za nekaj povsem no- vega. Da bi to novo nastalo šele z našo za- vestjo, kot trdijo nekateri teoretiki znanosti, pa nasprotuje naši intuiciji, ki meji na evi- dentnosti. Oèitno so `ivali naperjene na nekaj navzven, èetudi te naperjenosti ne vidimo, saj pripada subjektivnosti. V 17. stoletju so        kartezijanski znanstveniki dosledno zanikali boleèine pri `ivalih, saj so notranjost razu- meli izkljuèno kot subjektivnost. Teleološke razlage ne tekmujejo z vzroènimi. Pomagajo nam razumeti razlog za doloèen naèin inter- ference vzroènih zvez, zaradi èesa je rezultat interference smiselna tvorba. Seveda je lahko takšna interferenca samo nakljuèje. Èe bi se iz èrk, ki bi jih stresli iz vreèe, oblikovalo be- sedilo prologa Janezovega evangelija, je to lahko nakljuèje. Vsaka kombinacija je enako mo`na in verjetna kot katerakoli druga. Toda – na èast Ockhamovi britvi – v takšnem pri- meru ne bi nihèe verjel v nakljuèje, ampak bi vsak hotel odkriti trik. Trik v evoluciji je selekcija, ki s pomoèjo hiperciklusa drastièno reducira neverjetne figuracije, ugodne za pre- `ivetje in razširitev. Ampak selekcija lahko daje potuho samo temu, kar `e obstaja. Ne gre pa za stvarjenski princip, ki bi razlo`il na- stanek prav kategoriènega novega, torej ti- stega, kar s Heglovimi besedami imenujem negativnost. Prej omenjeni primer s prolo- gom Janezovega evangelija je dejansko lahko nakljuèje. To pomeni, da je lahko indiferen- ten glede vsebine tega besedila. Besedilo po- stane šele v glavi bralca. Povsem drugaèe je glede nastanka takšnega smisla, na podlagi katerega beremo to postavitev kot besedilo. Tukaj se odvija emancipacija od vseh pogojev nastajanja. Oèitno je, da je nastop smisla in pomena, torej `ivljenja, vezan na višjo stopnjo kompleksnosti materije. A vendar je to, kar tukaj nastopi, nekaj absolutno enostavnega in ne kompleksnega: notranjost. @ivljenje ni stanje materije, ampak biti nekega `iveèega. Vivere viventibus est esse. To pa velja toliko bolj takrat, kadar se pojavi negativnost v mi- slih drugega kot misel tega drugega, ki ne pripada samo mojemu okolju, ampak tudi jaz spadam v njegovo okolje, in sicer tako, da se tega zavedam. In enako lahko reèemo takrat, kadar se pojavi ideja nepogojenosti, ki je per definitionem ne moremo definirati glede na njeno vlogo v sistemu vzdr`evanja. Torej v estetiènem, moralnem in religioznem. Ko profesor Shuster imenuje “lepo” nekaj, kar se odvija v delovanju narave, takrat upo- rablja predikat, ki pripada drugemu svetu, kot je svet biologije. Biolog se ne bo brzdal, da odkrije biološke podlage za ta predikat. Vendar ga s tem ne bo razlo`il. Dovolite, da zakljuèim z dvema opazkama: 1. Èe noèemo opustiti svojega èloveškega samorazumevanja in svoje znanosti, potem moramo obdr`ati dualizem dveh pogledov na svet. Obstajajo pogoji za nastanek `ivlje- nja, nagona, za zavest in za samozavest. Po- goji za nastanek pa niso zadostni vzroki. Ne dajo nam vedeti, kdo smo. Biti to, kar si, je emancipacija od pogojev za nastanek. Sleher- ni poizkus, da bi ta dualizem presegli z idea- lizmom ali materializmom, torej z redukcijo ene strani na drugo, bo zmeraj pustilo drugo, integrirano stran, nezadovoljno. Kdor `eli ob- dr`ati enotnost resniènosti, ne da bi za to opustil katero teh dveh strani, to lahko samo, èe v to igro vpelje misel o stvarjenju, ki ute- melji naravni nastanek `ivljenja in vrst `ivega, vkljuèno s èloveštvom, v isti volji bo`je mo- drosti, ki tudi `eli izid tega procesa, namreè naravno bitje, ki odkrije svoj naravni izvor in se stvarniku zahvali za svoje `ivljenje, torej za svojo bit. Ista Biblija, ki govori o skup- nosti vsega `iveèega, s katerim je Bog skle- nil zavezo, trdi, da sam Bog `ivi in da je `iv- ljenje luè ljudi. Da `ivljenje prednjaèi ma- teriji, ki jo o`ivi (db. ki ji da dušo, op. prev.). Kdor tega koraka ne zmore ali ga noèe, mu preostane samo, da z Gottfriedom Bennom reèe: “Pogosto sem se vprašal in brez odgo- vora ostal/ odkod izvira ne`no in pa dobro,/ zmeraj še ne vem/ zdaj pa moram it.” 2. Druga opazka pa je ta: materialne kon- figuracije so lahko nosilke kodiranih infor- macij. Informacije za neko bitje, ki lahko do- jame nekaj kot tisto nekaj, torej lahko do- jame pomen. Dejstvo, da nam ena sistem-    # sko funkcionalna informacija pomaga, da ra- zumemo tvorbo materialnega sveta v njenem nastanku, ne prièuje zoper mo`nosti obstoja druge kode, ki vsebuje povsem drugaèno vse- bino. Ugovor, èeš da nam to prepoveduje Ockhamova britev, saj je takšna domneva ne- potrebna za razumevanje tvorbe, ima ome- jeno moè. Stvarnik z brezmejno moèjo ji ni podvr`en. Podobno ji ni bil podvr`en Johan Sebastian Bach. Pred nekaj leti so v njego- vi violinski sonati v g-molu odkrili sledeèo dvojno kodiranje: èe sledimo doloèenemu ka- balistiènemu sistemu, ki so ga v èasu baro- ka imenovali Geomantia, in z njegovo po- moèjo preuredimo note, èrke in znake za di- namiko, potem lahko v tej sonati prebere- mo sledeèe zakodirano besedilo: “Ex Deo nascimur, in Christo morimur, per spiritum sanctum reviviscimus.” (Iz Boga se rodimo, v Kristusu umrjemo, po Svetemu Duhu po- novno za`ivimo.) Sonata je prelepa glasba. Muzikalnost, ki izhaja iz konfiguracije njenih not, popolnoma zadostuje, da lahko razume- mo, zakaj jo je Bach zapisal. Kdor pa sledi neki govorici in sluti, da je v ozadju še kaj veè in poizkuša izlušèiti skrito sporoèilo in mu latinšèina ne predstavlja te`av, nenadoma spozna novo in nesluteno dimenzijo te glasbe. Na sreèo se ta raziskovalka ni ustrašila Ock- hamove britve. Èe se vrnemo k naši temi: kdor pozna dimenzije nepogojenega in ko- mur ne da miru stara govorica o obstoju Boga stvarnika, se ne bo prestrašil, kadar bo na- ravoslovje iskalo in deloma tudi odkrilo za- dosten vzrok v funkcionalnosti pre`ivetja za nastanek naravnih vrst, vkljuèno s èlovekom. Trdim, da bo, kadar se bo sreèal z dobrim, lepim in svetim ali kadar bo sreèal znanstveni zahtevek po resnici v tem odkril popolnoma drugaèno sporoèilo, ki se ne more zvesti na prvoimenovano, dasiravno je `e prvo lepo. Toda to, od kod izvira lepo in kaj pomeni, da je nekaj lepo, to bo razumel šele s pomoèjo drugega sporoèila.  ()* * Robert Spaemann (roj. 1927) je eden najpomembnejših še `iveèih in delujoèih nemških (kršèanskih) filozofov, najbolj poznan po svojih delih na podroèju vrlinske etike. Kot profesor filozofije je predaval na nemških in avstrijskih univerzah (Stuttgart, Heidelberg, München, Salzburg) ter napisal številna dela o etiki, bioetiki, ekologiji itd. * * R. Spaemann, Deszendenz und Intelligent design, v: Schöpfung und Evolution : eine Tagung mit Papst Benedikt XVI. in Castel Gandolfo, Augsburg: Sankt Ulrich, 2007. 1. Prevod: Razpadanje predstave o svetu. Knjiga ni prevedena v slovenšèino (op. prev.). 2. Infinitezimalni raèun: sestoji iz diferencialnega in integralnega raèuna. Loèeno in vsak zase sta ga odkrila G. W. Leibniz in I. Newton. Osrednji pojem infinitezimalnega raèuna je sprememba (majhne) kolièine. Najoèitnejše so spremembe èasa, kar pa je podlaga za raèunanje gibanja. 3. Prevod: Sovraštvo je med vam in prerano je za slogo./ Loèita vajine poti, šele takrat resnica bo poznana. 4. Hiperciklus: organizacijsko naèelo, ki je pomembno v zaèetnem obdobju razvoja `ivljenja. Nosilci informacije (nukleinske kisline) se v hiperciklu sami podvojujejo in povezujejo z nosilci funkcij (beljakovine). Povezava razliènih nosilcev informacij v hiperciklièno organizirano enoto informacije je omogoèila stabilizacijo informacije, to pa je eden od potrebnih pogojev za nastanek `ivljenja. 5. Prevod: Nikdar ne naredimo korak onstran sebe. 6. Prevod: Da vemo, kaj z neèim narediti, ko to nekaj imamo. 7. Fulguracija; unièenje tkiva zaradi udarca strele. 8. Emergenca; izrastek izpod površine rastlinskih organov kot je npr. trnje pri vrtnici.