e^za dekleta, -si£>

ki so

pri dekliški ali križovski družbi

? l@ajteafiu

in tudi za druge pobožne ženske.

Z dovoljenjem precast. lavantinskega knezo-škofijstva.

V LJUBLJANI, 1866.

Prodaja Matija Gerber.

Natisnil J. E. Milic.

»Blagor jim, ki so čistega serca; ker Boga bodo gledali".
Tako govori Jezus pri sv. Matevžu 5, 8.

„Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da duh božji v vas
prebiva ? Ako bo kdo tempelj božji oskrunil, ga
bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet, kar
ste Vi". Tako govori sv, Pavel v svojem 1. listu do
Korinčanov 3, 16. 17.

»Device so naj lepše cvetlice svete cerkve, naj dražiše
ovčice čede Kristusove, naj popolniša podoba nje¬
gove svetosti, lepota gnade božje in naj verliše
delo božjih rok". To so besede svetega škofa Ciprijana.

dekliške ali križovske družbe.

7 S'

t£>-

li

al^ože toliko lepe ni na celem svetu,
^^kakor je roža svete čistosti, ki v
<£  sercih keršanskih dekličev raste; tudi
zvezde ni toliko svetle na širokem
nebu, kakor je sveto devištvo v božjih očeh.
Oj srečne torej, pač tavžentkrat srečne ste
dekleta ve, ki ste to prelepo rožico še ohra¬
nile — nad vami ima ljubi Jezus posebno
veselje. Da bi le ostale tudi vseskoz njegove
neveste, noter do smerti njemu zveste —
njegove ljubke, brez madeža na duši in na
telesi!

In glejte! ravno za tega del, da bi
ložeje ohranile čast svojega devištva; da bi
ložeje se vbranile derečih volkov, ki prežijo

1 *

4

v vas nedolžne ovčice, in vam hočejo razter-
gati belo oblačilo kerstne nedolžnosti — ravno
vam v pomoč, v varstvo in brambo je ta
družba osnovana.

Pridite torej, ljube dekleta, ki ste pri
Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu — pri¬
dite in stopite v to sveto družbo, ne prisi¬
ljene, ampak s svetim veseljem, iz ljubezni
do svojega devištva, iz ljubezni do Jezusa,
ki se vam za ženina ponuja. Le čujte, ka-
košne postave in dolžnosti imate.

1 .

Dekliška, ali kakor sploh pravimo, kri-
žovska družba je postavljena pod varstvo in
krilo Marije Matere božje, ki je vsib devic
devica in sramožljivih deklet posebna pomoč¬
nica. Zatorej mora vsaka vsak dan moliti
eno „češeno Marij o “ s tem pristavkom:

O Marija, vsih devic devica, po svojem
čistem spočetju ohrani meni in moj im
tovaršicam čistost duše in telesa

v imenu Boga f Očeta in f Sina in sv. f
Duha, Amen.

2 .

Ysaka, ktera se zapisati da, dobi žeg-
nano svetinjo  čistega spočetja device Marije.

5

To svetinjo morate v časti in ven in ven pri
sebi imeti, v hladni grob seboj jo imate vzeti.

3 .

Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬
četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in
če bo mogoče, tudi o obiskovanju device Ma¬
rije bote imele vse skupej spoved,  in bote
vse skupej k sv. obhajilu  šle. če je le
mogoče, naj pride vsaka zraven.

4 .

Domači gosp. fajmošter, ali če oni ne
morejo, pa tisti duhovnik, kterega oni v to
izvolijo, so duhovni vladar  ali vižar
tega družtva.

5 .

Dekleta, ktere so v tej bratovšini, si
izvolijo iz svoje srede eno vodilo  ali pred¬
stojnico, ktera z dovoljenjem dušnega pastirja
vravnuje in opravlja vse, kar družtvo zadeva.
Ona nove sestre ali vzema ali že zapisane
zopet izbrisati daje; ona čuva nad celim druž-
tvom, nad sestrami, kako se vedejo in zader-
žijo — ona je dolžna svariti in prositi in o-
pominjati, koder vidi da je treba.

6

6 .

Vodila z dovoljenjem dušnega pastirja
si izvoli dve pomočnici,  ali ko bi treba
bilo, tudi več, ktere nji pomagajo z djanjem
in dobrim svetom. — Dekleta! vodilo in nje
pomočnici morate spoštovati in v lepi časti
imeti; in če vas ena ali druga kaj posvari
ali opominja, tiho poslušajte, in ko bi tudi
vredne ne bile, ne gondrajte, ampak v po¬
nižnosti svojega serca se v roke božje izro¬
čite. — Ne pozabite, da ste slabe, in bodite
hvaležne, ako drage iz ljubezni do vaše duše
in vašega zveličanja nad vami čujejo in be¬
dijo.

7 .

Vender ne samo vodila, temuč vsaka,
ktera je pri tej bratovšini, ima sveto dolž¬
nost nad seboj, svariti in opominjati
svoje tovaršice, kolikorkrat se ji zdi, da je
treba — toda vselej z ljubeznijo, v vsi krat¬
kosti in pohlevnosti.

Dekleta! deržite skupej, kakor bi ena
na drugo privezane bile; skerbite za čast svo¬
jega dražtva, kolikor naj več morete, in če je
treba, poskušajte se ena za drago, vse za
eno,  ena  za  vse. Ne jemljite med se takih,
ktere ne slujejo dobro, da vam sramote ne

7

napravijo: če je pa ktera že zraven, se imate
pa tudi vse od kraja truditi in prizadevati in
moliti za njo, da jo zapeljivi svet ne zmoti.
Ne pozabite, da ni žalostnišega za vas in za
celo vaše družtvo, kakor če se ktera zbrisati
mora — meni se zdi malo drugač, kakor bi
bila zbrisana njena duša iz bukev življenja.

8 .

Vsaka, ki hoče v to sveto bratovšino
stopiti, naj se vodili oglasi,  in ona, če
je ne pozna dobro, naj se z drugimi posve¬
tuje, napreden jo dušnemu pastirju zapisati
da. — Tudi je potreba, posvetovati se s svo¬
jim spovednikom, in ako oni za dobro spoz¬
najo, dolgo spoved  od celega svojega živ¬
ljenja storiti.

9 .

Vsakega mesenca enkrat bo zbor in
nauk,  da se poštene, pametne dekleta v svo¬
jem lepem življenju poterdijo, da se mlačne
oživijo in vsirn novo dušno življenje in nova
gorečnost vdihne. K tem naukom rade in ve¬
sele hodite, in vodila naj svari tiste, ki redko
pridejo.

10 .

K spovedi in k sv. obhajilu,  glejte,
da bote šle večkrat, naj manj vsakega me-

8

senca enkrat, vsake štir tedne, če ktera ni
po pravici zaderžana. Neveste Jezusove ste,
ali če ga bote redko obiskovale, bo ljubezen
med Njim in med vami kmali vgasnila. — Ko¬
likor vam je mogoče, naj si izbere vsaka svo¬
jega spovednika, sicer pota popolnamosti nikdar
nastopile ne bote; Jezus pa je vsim rekel:
„Bodite popolnama, kakor je vaš
Oče v nebesih popolnama 11 .

11 .

K sv. maši  rade hodite, tudi ob delav¬
nikih, če morete; ako pa v cerkev ne morete,
bodite vsaj v duhu pri sv. maši. Sv. maša je
naj svetejši dar in ima neskončno ceno. —
Pridige ali keršanskega nauka  iz za-
nikernosti ne enega ne zamudite, zakaj božja
beseda, kakor sv. pismo pravi, je slajši kot
sterd; je kakor meč na dve strani brušen,
ki vaše serca obrezuje, da jih rija ali lenoba
nesne. — Juterno in večerno molitev, an-
geljsko čeŠenje,  molitve pred jedjo in
po jedi  skerbno opravljajte. Riba brez vode
in dekle brez molitve sta si podobne; ta in
unabo kmali ob življenje. — Svojo vest  po¬
gosto izprašujte,  ne zaspite ne eden ve¬
čer, dokler tega ne storite, in se s serčno
grevengo  s svojim Bogom ne spravite.

12 .

9

Svojim staršem, svojim višjim bodite
pokorne  v vsih rečeh, ktere niso zoper božjo
zapoved. Bogu in ljudem bote ljube, čebote
rade ubogale. — Bodite ponižne  v mislih,
v besedah in v vsem svojem djanju, posebno
pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado
nizko obsedi. Obleke, ki preveč vresi, pre¬
več v oči pika, ne omišljujte si. Nedolžnim
dekletam vsako krilo, vsaka jopica lepo stoji,
da le vmazana in raztergana ni., — Bodite
krotke in pohlevne,  kakor mlade ovčice,
in varite se jeze in prepira, posebno pa kle¬
tve, kolikor naj več morete. — če pride kaka
nadloga nad vas ali bolezen, če vas ljudje
zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše, poter-
pite  in proti nebesam povzdigujte svoje oči.
Bog nad vami čuje, in če on ne dopusti, vam
nobeden las iz glave padel ne bo. Tistim,
ki Boga ljubijo, vse v dobro izide.

13 .

Do revežev, bolnikov  in betežnih
ljudi imejte usmiljeno, mehko serce, in po-
strežite jim po svoji moči. Če pa družnica
ktera zboli, ste dolžne zlasti tiste , ktere ste
bližej nje, večkrat jo obiskati, in če je treba,

1  **

10

tudi ji postreči — ali že vode ji prinesti, ali
prati ali pomesti ali prestlati ali kaj druzega
enakega. Take dela so zlata vredne.

14 .

Pred vsim pa vam sramožljivost
priporočujem, ona je keršanskih dekličev naj
lepše ogrinjalo; naj dražje blago; ona je ju-
terna zarja, ki vam lice in dušo zlati. Bo¬
dite sramožljive, kjer koli ste, ali ste same
ali v drušnji, m krotite svoje počutke. Va¬
rite svoje oči, ne glejte, kar je nespodob¬
nega, in zmirej bolje, da oči po sebi obe¬
šate, kakor da radovidne ste in vse viditi
hočete. Varite svoje ušesa in zapirajte jih,
ko slišite gerde, ostudne pomenke. Gerda
beseda je znamnje gerdega, vmazanega serca.
Varite svoj jezik in ne zinite kaj takega, kar
je zoper sveto čistost. Klafati, gerde pesmi
peti, nespodobne šale ali špase imeti, je na¬
vada razujzdancov, ne pa poštenih deklet, —
Ne dajte se možkim prijemati, nikamor ne
— še za roke ni varno; nespodobna roka z
vašim dovoljenjem naj ne pride blizo vas;
pa tudi ve se nikogar ne dotikujte, če vam
je sramožljivost, ljuba. Svoje telo varno za¬
krivajte in ne razgalite se, da ne žalite svo¬
jih angeljev varhov.

11

15 .

Slabih  t o v a r š i j se skerbnoogibajte;
od smole se roka vmaže, od slabe tovaršije
pa duša in serce. Ne hodite po oštarijah,
če ni potrebe ali sile; možki, ki deklet dru-
gač ne morejo zmotiti, jih v kerčmo vlečejo,
jim z vinom glavo in pamet zmedejo, in prej
ali polej ob nedolžnost spravijo. Ne hodite
na ples;  ples je divji pes, ki zlasti v de¬
kleta reži in jih pogosto smertno rani. —
Ne delajte znanja  z drugim spolom; če je
Bog zakon vam namenil, bo že On ženina
vam preskerbel. Ne jemljite perstanov, ne
drugih darov, ki vam jih možki ponujajo;
če jih vzemete, ste že obvisele na limance.
Ne jemljite pisem, ki vam jih možki pošilja¬
jo; če ga pa vzemete, ga materi svoji dajte
ali ga nerazpečatenega v ogenj veržite. Se
večer stori, same ne hodite več spod strehe,
noč ima svojo moč in je zlasti dekletam ne¬
varna. Po noči se skerbno zapirajte,  da
nihče do vas ne more; le glasite se ponoč¬
njaku, in kmali bote ob dobro ime.

16 .

Vsaka mora skerb imeti, da drugih po¬
štenih deklet za družtvo pridobi.  Tistih
pa, ki niso zraven, ne sodite slabo, ne za-

12

ničujte jih; Bog je sodnik, On sam ve, ko¬
liko je ktera vredna.

17 .

Se družnica ktera kaj pregreši  zoper
te postave, jo mora vodila ali nje pomočnica
posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi večkrat.
Če to svarjenje nič ne zda, naj pove duhov¬
nemu pastirju, da ji oni kaj rečejo, če pa
tudi to nič ne pomaga, se iz družtva izbriše.
Se pa potem poboljša in čedno zaderži, se
sme čez eno leto spet nazaj vzeti. Med kri-
žovske dekleta zapisana biti, si mora vsaka
za veliko čast šteti. Se pa ktera hudo pre¬
greši, se zbriše preč in za zmiraj.

18 .

Se družnica ktera omoži,  bote, čebote
mogle, eno sv. mašo za njo najele, in pri
tisti sv. maši sv. roženkranc molile, da bi ji
Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu dal.
Ktera pa ne more k sv. maši, naj moli doma
en del sv. roženkranca v ta namen.

19 .

Pri pr očes  ji  sv. rešnjega Telesa gre¬
ste skupej za svojim banderom, sramožljivo
in pobožno, kakor se dekletam spodobi.

13

20 .

Um er j e ktera družnica, pridejo vse
sestre, ktere utegnejo, k pogrebu, in one jo
nesejo. Je bila revna, oskerbijo, da se po¬
šteno pokoplje, oskerbijo pa tudi, da se sv.
maša bere za njo. Pri tej sv. maši molite
sv. roženkranc; ktera pa v cerkev ne more,
naj ga moli doma. Verh tega bomo molili
za rajno eno celo leto pri vsakem zboru en
Oče naš in Češeno Marijo — družnice pa so
dolžne, vsako nedeljo skozi celo leto en „Oče-
naš K ineno „Češeno Marijo"  zarajnomo¬
liti. — Dekleta! ne pozabite na to molitev;
kadar bote ve umerle, se bo molilo tudi za vas.

21 .

Družtvo ima svoj altar  — altar čiste¬
ga spočetja device Marije. Zavezane ste,
skerbeti, da je čeden in lep. Lepši ko bo,
lepša čast bo za vas. Ktera premore, naj
torej včasih kak krajcar vodili da, da ga o-
berne za družtvene potrebe.

22 .

Vaše pozdravljanje med seboj in do dru¬
gih naj bo:

„l/l\5 , a!!J®(H) J®gu)§ EiHlitaii ! a

14

Bote rekle: Kaj pa nam bo za plačilo,
če bomo po teh postavah živele? — Bote v
lepem imenu pri vsih poštenih ljudeh, bote
imele mirno, čisto vest, hote lehko umerle,
po smerti pa v nebeškem kraljestvu sedele.
Ali tudi duhovnih zakladov in odpustkov bote
mnogo mnogo prijele. Čujte!

Ta vaša prelepa družba je bila 5. ju¬
nija 1859 v Rimu poterjena in z odpustki
bogato obdarovana. — Popolnama odpustek
se zadobi:

1. Tisti dan, ko se ktera zapisati da.

2. Ob smertni uri.

3. Božični dan, praznik Kristusovega vne¬
bohoda, praznik oznanjenja in čistega
spočetja device Marije, o Veliki- in Ma-
limaši.

4. Vsakega mesca tisto nedeljo, ko je nauk
za družtvene dekleta, če zraven pridejo.

5. Dvakrat v letu popolnama odpustek lehko
tudi tiste dobijo, ktere zavoljo dalje ne
morejo k nauku priti, če tistikrat spo¬
ved od celega svojega življenja ali pa
saj od enega leta storijo.

6. Družbini vladar imajo oblast, bole nim
dekletam tisti dan, ko bodo previdene
s sv. zakramenti, popolnama odpustek

15

podeliti, če molijo tri Očenaše in tri
češenamarije v ta namen.

Tukaj je treba opomniti, da popolnama
odpustke zadobiti, morate vselej zakramenta
sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vredno
prejeti.

V praznik čistega spočetja device Ma¬
rije pa zadobi vsak brez razločka popolnama
odpustek, kdor se vredno spove, sv. obhajilo
prejme in pri družbinem altarju na namen
sv. očeta, rimskega papeža moli.

Sveti oče, rimski papež pri tej prilož¬
nosti zlo zlo priporočujejo dolgo spoved in
posebno ljubezen in pobožnost do Marije, pre-
čiste device: tudi vam naročujejo, da imate
svojega spovednika ubogati rade, hitro in z
veselim, voljnim sercem.

Sedem let odpustkov pa bote dobile:

1. Kolikorkrat bote kakega merliča k po¬
kopu spremile.

2. Kolikorkrat bote slišale mertvaški zvon
zaklenkati, in bote molile za rajnega
dušo.

3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬
božnosti ali andohti, pobožnih pogovo-

16

rov, keršanskih svetih naukov, pridig
in drugih dobrih opravil in del.

4. Kolikorkrat hote ob delavnikih in so-
praznikih pri sv. maši.

5. Kolikorkrat bote na večer, preden ležat
greste, svojo vest sprašale.

6. Kolikorkrat bote kakega vbogega bol¬
nika ali jetnika obiskale.

7. Kolikorkrat bote kake sovražnike spra¬
vile.

Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za duše
v vicah oberniti.

Družbini altar ima predpravico, da vsak
mašnik, ki pri njem za eno zmed vas sv.
mašo berejo, jo z odpustki berejo. Družbini
vižar pa berejo sv. mašo pri vsakem altarjn z
odpustki, če jo za družbine sestre berejo.

Vse v večo hvalo božjo in v čast
Marije prečiste device!

17

z a

dosego svetih odpustkov.

Jezus, ki si na svet prišel, nam
pravo življenje dat; verujem da si svoji
sveti cerkvi ključe nebeškega kraljestva
za to izročil, da je vse, kar na zemlji
odveže ali zaveže, tudi v nebesih odve¬
zano ali zavezano. — Tudi terdno veru¬
jem , da si ti, o Jezus! svoji cerkvi
oblast dal, odpustke deliti, in da so za¬
res vernim v duhovno pomoč. Prosim te,
o dobrotljivi, usmiljeni Jezus! daj mi mi¬
lost , da bom zamogla iz števila tistih
resnično spokornih in z Bogom spravlje¬
nih grešnic biti, na ktere ti z dopada-
jenjem gledaš, in jih z obilnimignadami
obdaruješ. To upam doseči od tebe, moj
Zveličar, in pridem sem k tebi v cerkev,
kjer se v presvetem zakramentu znajdeš,
še poslednjo dolžnost dopolnit, ktero

18

sveta katoliška cerkev za dosego popol-
nama odpustkov terja; tukaj tebi, o milost¬
ljivi Jezus, vse potrebe svete cerkve in
vsega kristjanstva zročim in priporočim.

1) O Bog! naj viši Pastir in Oče
vsili vernih, Id s svojim sv. Duhom celo
telo svete cerkve vladaš in posvečuješ, ki
si po Jezusu Kristusu veličastvo svojega
svetega imena vsim narodom oznanil;
ohrani delo svojega usmiljenja, da tvoja
sv. cerkev v vsem dobrem raste, se po
vsej zemlji razširja, in v spoznanju in
češenju tvojega presvetega imena stano¬
vitna ostane.

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš:
Prosimo te , usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Boga. fdvakr.)

2) O Bog, ki pravi mir daješ in
edinost ljubiš, dodeli vsim kristjanskim
poglavarjem, svojim služabnikom in na¬
mestnikom na zemlji, popolno spravo in
edinost-, odverni vse škodljive vojske in
razpertije, da tvoji verni v pravi prosto¬
sti tebi vredno in zvesto brez overe slu¬
žiti zamorejo.

Da kristjanskim kraljem in poglavarjem mir
in edinost daš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češeiia si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

19

3) O vsegamogočni, večni Bog! ki
želiš, da bi bili vsi zveličani, in nočeš
da bi se kdo pogubil: ozri se milostljivo
na vse zmotene krivoverce, ki jih jelaž-
njivi in goljfjm sovražnik v krivoverstvo
in vraže zapeljal; prosimo te, usmili se
jih in pripelji jih na pot resnice; in daj
vsim, da razpertije v veri zapustijo, vse
zmote odstranijo in k edinosti tvoje res¬
nice pridejo, po Jezusu Kristusu. Amen.

Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in
spreoberneš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. fdvakr.)

4) Naj viši in večni Pastir, Jezus
Kristus! tebi priporočim našega papeža
I., tvojega pervega namestnika na zemlji.
Usliši njih prošnje, spolni njih želje in
molitve, da tvojo čast povikšujejo in
srečo tvoje cerkve množijo. Vodi, raz¬
svetli, poterdi, vari, podpiraj jih, da tvojo
sv. cerkev vselej k tvoji božji časti in k
našemu zveličanju vladajo. Amen.

Da apostolskega pastirja in vse cerkvene
stanove v svoji sv. veri ohraniš.

Prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Oče naš. Češena si Marija. Verujem. Čast bodi Bogu.

20

M o 1 i t e v.

O Bog vsega usmiljenja! ki si sv.
cerkvi moč in oblast dal, odvezovati in
zavezovati, hvaležno se poslužimo gnad,
ki jih nam z delitvijo odpustkov deliš.
Ne daj nam pa pozabiti, da se le resnično
spokorni grešniki, ki svoje serce z dobro
spovedjo očistijo, in svoje duše z vred¬
nim sv. obhajilom pokrepčajo, popolnama
odpustkov vdeležujejo. Dostavi, o do¬
brotljivi Oče nebeški! kar nam ojstrih
pokoril pervih kristjanov primanjkuje, po
svoji ljubezni in neskončnem zasluženju
Jezusa Kristusa, tvojega Sina, v kterem vsi
gnado in odrešenje imamo, in od tvoje mi¬
losti večno zveličanje upamo. Po ravno tem
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Opomba. Ktera brat! ne zna ali teh molitvic pri
rokah nima, moli: Oče naš. Češena si Marija,
Čast bodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostoljsko vero
v papežev namen za edinost kristjanskih poglavar¬
jev, zatiranje krivoverstva in povikšanje sv. ma¬
tere katoliške cerkve.

21

Druga molitev
za sv. odpustke.

Dekleta! kolikorkrat bote sle k spovedi in k sv.
obhajilu, in bote kleče pred podobo križanega Jezusa
to molitvico s skesanim sercem opravile, in molile v
namen sv. cerkve, lehko dobite vselej popolnama od¬
pustek. Pij VII. 10. aprila 1821.

O moj preljubeznjivi, naj dobrot-
ljiviši Jezus! glej me klečejočo tukaj pred
tvojim naj svetejšim obličjem. Z naj
večo ljubeznijo in z naj priserčnišim u-
smiljenjem ogledujem tvoje svete petere
rane, in v duhu premišljujem tiste besede,
ktere je prerok David od tebe, o moj
Jezus! govoril: „Roke in noge so mi
prebodli, in so r a z š t e 1 i v s e m o j e
kosti".  Pri tem tvojem terpljenju te
prosim iz globočine svoje duše, da mi
vtisneš globoko v serce pravo, živo vero,
terdno upanje in gorečo ljubezen,- da mi
daš resnično grevengo nad svojimi grehi
in terdno neprejvzetje, te nikdar več
razžaliti. Amen.

22

vredne  , da bi se jih vsaklera its glave naučila ,
da bi jih lehko tudi pri delu in spotama opravljala
in molila.

I.

Zjutraj se pokrižaj in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim, da
si me ohranil nicojšno noč, obvari me
tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji božji
časti in k mojemu dušnemu zveličanju.
Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam
izročim za zdaj in vselej svojo dušo in
svoje telo. O Bog! verujem, da si ti
pri meni, in te ponižno molim. Upam,
da me ne boš zapustil, in te zato pre¬
lepo prosim. Ljubim te, in izročim ti
vse svoje misli, besede in djanja.

O Marija, preljuba mati, moje za¬
upanje in pribežališe! v tvojem varstvu
želim živeti in umreti. Vari me greha
in sprosi mi potrebno božjo pomoč. Pre¬
ljubi angelj, predragi in zvesti moj varh,
varno me vodi in povsod me spremljaj
in vari! Amen.

23

II.

Stori zjutraj tudi dober namen ir, ga večkrat čez dan
ponovi, rekoč:

. O moj Bog! vse kar govorim, delam
in terpim, bodi v tvojo veco čast — vse
iz ljubezni do tebe, moj Jezus!

lil.

Pred jedjo moli: Oče naš, eešena si Marija, čast bodi
Bogu. — Jedi prekrižaj .ter reči:

Blagoslovi, o Gospod! nas in te
tvoje darove, ki jih bomo od tvoje do¬
brote zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog
od vekomej do vekomej. Amen.

Po jedi:

Zahvalim te, vsegamogočni, večni
Bog, za vse dobrote tvoje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš, eešena si Marija, čast bodi Bogu.

IV.

Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori:

Na vekomej. Amen.

v.

V skušnjavi zoper sveto čistost reci:

O Jezus, Marija in sveti Jožef!

24

vam izročim svojo dušo in svoje telo.
Rajše hočem umreti, kakor grešiti.

Kadar te jeza zgrabi, zdihni ter reci:

O Jezus, ves pohleven in iz serca
ponižen! daj mi voljno poterpeti. O Ma¬
rija , vsa krotka devica! prosi za me, da
se ne serdim, ne togotim.

V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj:

Bog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiti mi pomagat.

vi.

Na večer, ako ne moreš sv. roženkranea moliti, moli
vsaj nektere svete očenaše, češenasimarije in naposled
zdihni in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim za
vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti mi
moje grehe, in daj mi ljubo lehko noč,
in svojo pomoč. Marija, ljuba moja mati!
tvojemu zvestemu varstvu se priporočim.
— Preljubi angelj varh moj, vari me
nicoj! — Bog daj vernim mertvim večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Amen.

Ne pozabi vsak večer svojo vest izprašati in grevengo
čez svoje grehe obuditi.

25

VII,

Ako se ponoči zbudiš in spati ne moreš, vari se, da
te kaka skušnjava ne zmoti; zatorej premišljuj in
zdihuj, rekoč:

Enkrat moram umreti — pa ne vem
kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to
pa dobro vem, da, če v smertnem grehu
umerjem, bom pogubljena vekomej. Oh,
tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati
božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj
in ob moji smertni uri. Amen.

VIII.

Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami:

Oče nebeški! sprejmi mojo slabo
molitev, in kar moja pobožnost ne velja,
naj moj usmiljeni Jezus doda. Amen.

IX.

Molitvica , ki so ji sv. oče Pij VII. sto dni odpustkov
podelili, ako se vsaki dan moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in ve¬
komej časti naj pravičniši, naj viši in naj
ljubeznjiviši sveta volja božja v vsih rečeh!

x.

Jezus, Marija in sv. Jožef, vam
darujem svojo dušo in svoje serce.

Jezus, Marija in sv. Jožef! stojite
mi na strani v moji smertni uri.

Druib . 2

26

Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami
v miru naj živi, naj se loči moja duša.

Kdor te tri zdihleje zgrevano zmoli, zadobi za vsakrat
tri sto dni odpustkov; kdor pa le en zdihlej izgovori,
zadobi sto dni odpustkov. Pij VII.

XI.

©res memo cerkve, v kteri je presv. rešnje Telo, svoje
desno koleno pripogni in reci:

Jezus! ki tukaj prebivaš v presvetem
zakramentu, bodi lepo pozdravljen in vi¬
soko počešen. Iz serca te ljubim in te
prelepo prosim: ostani pri meni!

xii

Greš memo križa, pokrižaj se in reci:

Križani Jezus! molim te in hvalim,
ker si s svojim svetim križem svet od¬
rešil. Prosim te, usmili se moje uboge
duše.

XIII.

Greš memo pokopališa, pokrižaj se in reci:

Bog jim daj večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti. Naj počivajo
v miru. Amen!

XIV.

„Bodi češeno, sveto in neomadežo-
vano spočetje prečiste device Marije!"

Kdor to molitev pobožno moli, zadobi odpustke za sto
let. (Papež Gregor XV.}

27

XV.

Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: .Jezus !

Marija !“ Papež Benedikt XIII. so tistim, ki te presveti
imeni pobožno izrečejo, odpustke za petdeset dni dovolili.

XVI.

Kolikorkrat podobo sv. križa pobožno poljubiš, zadobiš
odpustke za eno leto.

XVII.

Boš rekla: Jezus! usmili se mene,  boš zadobila
odpustke za sto dni.

XVIII.

Če pred sv. rešnjim Telesom poklekneš, zadobiš od¬
pustke za dve sto dni.

XIX.

Če se prikloniš, kedar praviš: Čast bodi Bogu

Očetu itd.,  zadobiš odpustke za 30 dni.

XX.

Molitvica, se vsili svetih maš vdeležiti.

0 Bog, nebeški Oče! tebi darujem
vse svete maše, ktere se danes po vsem
svetu berejo, ktere so se od začetka
kristjanstva do zdaj brale, in tudi tiste,
ki bodo še na dalje do konca sveta brane
v sv. katoliški cerkvi. — Se vsili vdele¬
žiti priserčno želim in prosim, ter vse
tebi darujem, kakor ravno toliko darov
spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in
zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem
preljubem Sinu in Zveličarju našem; ker

3  *

28

po njem, ž njim in v njem imaš, Oče
nebeški! v edinosti svetega Duha vso
čast in hvalo od vekomej do vekomej.
Amen.

kakor se moli pri s v. masi.

Začetek svete maše.

H^segamogočni, neskončno dobrotljivi
Bog! ponižno pred tebe pokleknemo, ld
smo prah in pepel, in trepetaje tebe mo¬
limo, ki si naš stvarnik in gospod, pa
tudi naš ljubi Oče.

Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati
nekervavo daritev svete maše, k tvoji
naj veči časti, v čast tvojih svetnikov,
in svoji duši v zveličanje — za vse verne,
žive in mertve. Amen.

Potem se moli sv. rožnikranc.

X. X evangeliju.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in svetega f Duha vstanemo, in vse ter-
dno verujemo, kar je Kristus učil, kar

29

so apostoli pridigovali, in kar nam sv.
mati katoliška cerkev verovati veleva.
Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti
in umreti. Amen.

2. K darovanju.

Tebi izročimo, Oče nebeški! po na¬
menu mašnikovem kruh in vino, ki se
bo premenilo v telo in kri Jezusa, tvojega
ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj bo
tebi posvečeno, duša in telo. Amen.

3. K  povzdigovanju.

Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo
rešnje telo, od Marije rojeno, na križu
za nas umorjeno, ki na desnici božji
sediš, iz ljubezni do nas pa med nami
živiš. V ponižnosti te molimo in te po¬
hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas.

Bodi pozdravljena presveta rešnja
kri Orešenika našega, na križu za nas
prelita! S svojo sveto rešnjo ker vij o, o
Jezus! grehov nas umij, in usmili se
vernih duš v vicah. Amen.

4. K mašiukovemu obhajilu.

O Gospod! nisem vredna, da pod
mojo streho greš; temuč reci le besedo,
in moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.)

30

Ker smo pa tebe tolikanj potrebni,
pridi, o Jezus! k nam, in vselej pri nas
ostani. Amen.

Duhovno obhajilo.

O moj Jezus! živo verujem, da si
v tem presvetem zakramentu pričujoč, in
te ponižno molim. — Terdno zaupam, da
me ne boš zavergel, in te prelepo pro¬
sim. — Čez vse te ljubim, in iz ljubezni
do tebe so meni žal vsi moji grehi. Nik¬
dar nočem več grešiti. — Moja duša
tebe želi, ker mi pa ni dopušeno, tebe
zdaj v presvetem zakramentu prejeti, pridi
vsaj s svojo gnado v serce moje. —
Tebe, o moj Jezus! objamem in se po-
polnama s teboj sklenem. Ne daj mi, se
kdaj tebe ločiti. Amen.

Blagoslov ali žegen-

Blagoslovi nas, vse naše djanje in
nehanje, Bog f Oče, Sin f in sveti f
Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez
nas, in vselej pri nas ostani.

O Jezus! tebi živimo; o Jezus!
tebi umerjemo; o Jezus! tvoji smo živi
in mertvi. Amen.

^SjOes===r

31

Opomin. Ni dobro ne za dušo, ne za truplo, pre¬
dolgo v postelji poležavati; posebno pa nevarno je,
brez spanja ali iz lenobe v postelji se mehkužiti —
do takih deklet ima skušnjava posebno oblast. Za¬
torej, ko pride ura za vstati, ne obotavljaj se, te-
muč premagaj se, prekrižaj se pobožno, poljubi
svetinjo, ki jo na vratu imaš, in svojo pervo misel
k Bogu oberni. Vstani, obleci se urno, in ko se
oblačiš, misli si, da Jezus pri tvoji postelji sedi,
in te gleda, ali si zadosti sramožljiva. Si se ob¬
lekla (razgaljena ne smeš nikdar med ljudi), si
se opletla in umila, pokropi se z žegnano vodo,
poklekni pred božjo martro in moli takole:

l^segamogočni, večni Bog! v prahu
pred teboj klečim, serce in roke k tebi
vzdigujem, in te ponižno prosim, oglej
se milo na me vbogo, slabo stvar. V
tvojih rokah sem spala, tvoja milost me
je ohranila nocoj to noč, v kteri si mnogo

32

duš iz tega sveta poklical, in morebiti
večno zavergel — v tvoje svete roke se
tudi danes izročim. Svojo dušo in svoje
telo, svoje življenje in zdravje, svoje
poštenje in dobro ime, svoj mir in svoje
notranje- razsvetljenje, vse počutke in vse
svoje moči tebi darujem; vse, kar je v
meni, naj hvali in povikšuje tvoje sveto
ime. Karkoli bom danes mislila , želela,
govorila, storila ali terpela, naj se zgodi
iz ljubezni do tebe, tebi v čast in po
tvoji sveti volji. Ivolikorkrat bom dihnila,
kolikorkrat bo moja serčna žila tripnila,
tolikokrat naj bom tebi priporočena! —
Prosim tudi, naj bom vsili odpustkov de¬
ležna, ktere sveta cerkev danes vernim
kristjanom deli.

Jezus, moj presladki Jezus! ki si
moj preljubi ženin, vari me danes ta
dan, da se ne zmotim in v hudo ne za¬
idem. Razsvetli mojo pamet, da po tvo¬
jih svetih naukih živim; uterdi mojo voljo,
da v skušnjave ne dovolim, in ne pripusti,
da bi te danes s kakim grehom razžalila
in tvojo gnado zgubila. Pogasi vse hude
želje v mojem .sercu, zateri vse slabe
občutke v mojem životu, da ostanem tudi
danes in vseskozi čista in sramožljiva, in

33

brez madeža na duši in na telesu. — O
moj Jezus! naj pride čez me, karkoli
hoče, le greha me vari, posebno pa gre¬
ha...,  do kterega sem naj huje nag¬
njena. Raj še to uro umreti kakor nedolž¬
nost stojo zgubiti. Ker sem pa pri vsi
svoji dobri volji vender le slaba, se ober-
nem k tebi, Marija, prečista devica! bodi
moja ljuba mati, bodi moja zvesta pomoč¬
nica danes in vse dni mojega življenja.
S svojim čistim ženinom, svetim Jožefom
mi na strani stoj, da ne pridem kakšni
zapeljivosti ali slabi tovaršii v pest. —
Prosim tudi tebe, moj zvesti angelj varh!
vodi, brani in podpiraj me, da se kjer
ne spodtaknem in v skušnjavo ne padem.
Kakor si me varoval nocoj ta noč, varuj
me tudi danes ta dan vsega hudega na
duši in na telesu. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Verujem itd.

Zadnjič naredi na svojem čelu s palcem pismenke

I. N. K. I. in reci: Jezus Nazarenski, kralj
judovski, daj mi štirnajst angeljev, da me
danes spremljajo; dva, ki bota šla pred
menoj, dva za menoj, dva na moji desni,
dva na moji levi: dva, ki me bota hudega
varovala; dva, M me bota k dobremu vne¬
mala; dva, ki mi bota pot v nebesa ka-

2  **

34

zala — ti pa, moj Jezus! bodi v mojih
mislih, besedah in djanjih. Tebi živim,
tebi umerjem; tvoja sem živa in mertva.
Amen.

če  nisi juternioe cula, moli tudi še angeljsko češenje:

Angelj Gospodov je oznanil Marii,
in je spočela od sv. Duha. Cešena si
Marija itd.

Glej, dekla Gospodova sem, zgo¬
di se mi po tvoji besedi. Cešena si
Marija itd.

In Beseda je meso postala in je
med nami prebivala. Cešena si Marija itd.

Oče naš. Cešena si Marija itd.

Na večer pa še pristavi: Gospod! daj

vsim vernim dušam večni mir in pokoj —
in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo
v miru. Amen.

Kdor zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni,
kleče angeljsko češenje moli; v saboto večer, v ne¬
deljo in o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat
za sto dni odpustkov, in če to stori vsak dan, en¬
krat v mescu tudi popolnama odpustek. Benedikt XIV.

35

ali od notranje molitve.

Opomin. Ako želiš v pobožnosti rasti, ti prav živo
priporočujem, vsak dan pol ali vsaj četert ure
(naj bolje je zjutraj} kaj božjega ali svetega pre¬
mišljevati. „Če boš vsak dan kaj svetega premiš¬
ljevala 11 , pravi neki učenik, „ti lehko roko dam,
da boš zveličana 11 .

Zvečer že si izvoli kako resnico, naj bolje iz
življenja in terpljenja Kristusovega. Zjutraj kovsta-
neš, poklekni, spomni se pričujočnosti božje, prosi
svetega Duha za razsvetljenje, in potem začni
premišljevati.

Zgled premišljevanja

od pekla.

sHr moj Bog! terdno verujem, da si
tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi
mene, da te ljubim in le tebi dopasti

36

želim; zatorej, dasiravno sem slaba in
vboga, ne zaverzi me spred svojega ob¬
ličja, temne sprejmi me po svoji veliki
milosti. Tebi darujem to moje premišlje¬
vanje ; daj, da ne bom druzega iskala,
kakor tvojo čast in ljubezen. Eazsveti
moj um, očisti moje serce in nagni mojo
voljo, da bom prav spoznala tvoje svete
nauke in zvesto po njih se ravnala. —
Marija, mati božja, vsi svetniki in svet¬
nice božje, prosite za me! Amen.

Misli si, da je černa noč, ti stojiš na vi¬
soki peči in daleč okoli vidiš; kar na enkrat se
zemlja pred teboj na dvoje razpoči, in pekel stoji
odpert pred tvojimi očmi. Strašna temnica v sredi
zemlje je; veliko milj je dolga, veliko milj široka,
veliko milj globoka; polna je ognja in žvepla od
verha do tal, in obdana s terdim skalovjem okrog in
okrog, tako da celo večnost ne stvarice dima skozi ne
pride. — V tej strašni ječi pogubljeni ležijo ti-
kama eden druzega, kakor kamni v apnenci, ali
kakor opeke v opekarniei, — ti pa, moja duša!
premisli, kakšen da je ogenj, v kterem pogub¬
ljeni gorijo.

1. Ogenj v peklu gori v eno mero in pre-
žiguje dušo in truplo. Hakovani na mesto, ktero
jim je Bog odkazal, pogubljeni ležijo nepremak¬
ljivo, kakor derva v ognju. Ogenj šviga in ple¬
meni mnogo ur gčri nad njimi, in mnogo ur
spodej pod njimi; ogenj šviga in gori mnogo ur
na desno, in mnogo ur na levo; kamor se ober-

37

nejo, so z ognjem obdani, kakor ribe od vode.—
Njih glava, oči, ušesa, usta, žnabli in lica niso
druzega kot ogenj; rame, noge, lierbet in persi
niso druzega kot ogenj; vsi udi r  kar jih truplo
ima, so podobni razbeljenemu železu, ki se ravno
iz peči vzame; vse je z ognjem obdano, vse
vneto in zažgano. — Postelja, v kteri pogubljeni
leže, je ogenj; pijača, lrtero pijejo, je ogenj; jed,
ktero vživajo, je ogenj; sapa, ktero sopejo, je
ogenj; vse, kar vidijo in česar se dotaknejo, je
ogenj. — Vendar to še ni vse; peklenski ogenj
je od znotraj in je od zunaj; on je v možganih,
v zobeh, jeziku in gerlu; on je v jetrah, v plju-
čah, v črevah, v želodcu, v sercu, on je v žilah,
v kitah, v kostih, v mozgu in v kervi. — Ali
kar je še strašnejše, peklenski ogenj je tudi v
spominu, v razumu, v volji, v vsili dušnih mo¬
čeh; vse je ognja navzeto, vse od njega preši-
njeno. — Ko bi me kdo na razbeljeno železno peč
prikovati dal, tako da sama rama bi bila v ognju,
vsi drugi udi pa pod milim nebom, in bi me Bog
v takem stanu kakih jezar let pri življenju ohra¬
nil ; oh kdo bi prestal tolikanj bolečin! Večni
Bog! kaj še le bo, če bom tako nesrečna, da
bom med pogubljene veržena! da ne samo moja
rama, ampak da bodo vsi udi mojega telesa in
vse moči moje duše celo večnost v peklenskem
ognju gorele! — Tega me ob vari, večni Bog!

2. Ogenj v peklu je veliko strašnejši, kakor
si človek misliti more. — Ogenj v apnencah, v
cegelnicah, v fužinah je vroč, je hud; vendar ni
senca, če ga primerjamo z ognjem, ki v peklu
gori. Ogenj v peklu, pravijo nekteri učeniki, je
tako vroč in tako hudo moč ima, da ko bi le ena

38

iskra na mlinsk kamen padla, bi ga tisto dobo v
prah razdrobila; tako, da ko bi le ena iskra na
veliko svinčeno kuglo padla, bi jo tisto dobo ka¬
kor vosek raztajala; tako, da ko bi le ena iskra
v zmerznjen jezer padla, bi pri ti priči od pre¬
velike vročine vreti začel. . .

3. Zdaj pa nekoliko postoj, moja duša!
in odgovori mi. Misli si, da pred te postavijo
železno peč in jo zakurijo tako, da je vsa bela
— potem pa ti pokažejo vse, kar ima svet ve¬
selega , dragega in lepega; pokažejo ti celo kra¬
ljestvo in kralejevo krono, in ti rečejo: Vidiš,
vse to je tvoje, samo da boš pol ure v to ..žele¬
zno peč se vlegla. Povej mi, kaj bi storila?
Oh! bi rekla, ko bi mi sto kraljestev in sto
kraljevih kron ponudili, bi vendar tako neumna
ne bila, in bi take martre ne izvolila, ko bi tudi
vedila, da bi me Bog pri življenju ohranil. —
Prašam te dalej: ko bi ti imela v resnici veliko
kraljestev, in bi imela vse, kar je veselega, dra¬
gega in lepega na svetu, pa bi prišel kakšen
sovražnik, bi te vjel in bi postavil pred te raz¬
beljeno, železno peč, iii bi rekel: Ali se moraš
odpovedati kraljestvu in vsemu časnemu blagu,
M ga imaš, ali pa za pol ure v razbeljeno peč
se vleči; povej, kaj bi odgovorila? Oh! bi rekla,
raj sem vse žive dni revna invbožna, zaničevana
in preganjana, kakor prestati tolikanj bolečin.

Zdaj pa svoje misli kviško vzdigni. Da
bi v razbeljeno peč le za pol ure ne prišla, bi
se rada odpovedala vsemu, naj ti. bo tudi čez vse
ljubo. Bog ti pa žuga ne z razbeljeno, železno
pečjo; temuč z ognjem v ječi; on ti žuga ne za
pol ure, temuč za celo večnost: in vendar tako

39

rada storiš, kar ne smeš, kar ti je on prepove¬
dal, in tako rada opustiš, kar veš, da je tvoja
dolžnost!

Občutljeji in sklepi.

1. O moj Bog! vse te resnice so
mi znane in verujem jih; ali pri vsem
tem, kako sem živela? — Oh, kaj bom
tajila, ko nič ne pomaga? —slabo sem
živela, grešila sem, pekel sem zaslužila;
in zakaj? ali mi je kdo s smertjo žu¬
gal? — Oh! ne — nobeden ne. Zakaj
sem grešila, veš ti dobro, in vem tudi
jez, in sram me je. — Oh, kako mi je
žal, kako me skli in peče, da sem tako
nora, tako slepa in slaba bila! — Upam
sicer od tvoje milosti, da si mi odpustil
moje grehe: ali, moj Bog! kakor sem
jez slaba, lehko spet grešim, leliko v
grehu umerjeni, lehko v pekel pridem.
Moje hudo nagnjenje še ni odmerlo, mo¬
je zatajevanje je slabo, moje pokorjenje
ni besedice vredno. Oh! resnično je;
lehko lehko spet v greh zabredem, lehko
v grehu umerjem, lehko v pekel pridem
— resnično! moja duša na enem lasu
visi. — Oh, pekel! pekel! strah in gro¬
za me je pred teboj!

40

2. Ali kam se hočem oberniti? kje
pomoči iskati? Kje drugej, kakor pri
tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj
na kolenih zdihujem, roke in oči k tebi
vzdigujem, in te milo prosim: usmili se
me! — Obljubin} in terdno sklenem: Ne
bom več grešila —-ne — ne! rajši umreti
kakor grešiti! Krotila in zatirala bom
svoje počutke še vse drugač, kot do zdaj;
posebno svoj jezik, ki me je že tolikokrat
zmotil in svoje oči, ki mi tako rade
uidejo. — Spraševala bom vsak večer z
vso skerbjo svojo vest, pogosto in od¬
krito svojemu spovedniku se tožila, več¬
krat čez dan prieujočnost božjo pred oči
si stavila. — Jezus! le tebe bom ljubila,
le tebi bom služila; pomagaj mi s svojo
gnado! — Marija! bodi moja mati danes
in vselej! prosi za me! Amen.

Oče naš. Češena sl Marija.

Tri božje čednosti.

41

Moli jih rada, če količkaj moreš, vsak dan, posebno
pa v skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti; ali
ko greš k spovedi in sv. obhajilu; ali ko prideš
v smertno nevarnost. Ne bilo bi veče nesreče za
te, kakor eno teh treh čednost zgubiti. — Koli—
korkrat boš skesana tri božje čednosti obudila, boš
zadobila 7 let in 280 dni odpustkov. Ce pa to
celi mesec opravljaš in k spovedi greš. zadobiš
lehko popolnoma odpustek.

Vera.

Verujem v tebe, pravi troj edini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse
vstvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri
dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem,
da se je Sin božji včlovečil, da nas je s
svojo smertjo na križu odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Veru¬
jem in terdim vse, kar si ti, o Bog! raz¬
odel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli oznanovali, in kar nam sveta rim¬
ska katoliška cerkev zapoveduje verovati.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončna resnica in modrost, ki ne mo¬
reš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog!
stori močnejšo mojo vero.

Upanj e.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da

42

mi boš po neskončnem zasluženju svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa
v tem življenju spoznanje, pravo obža¬
lovanje in odpušenje mojih grehov, po
smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca vživati. Upam tudi od
tebe potrebne pomoči, vse to doseči.
Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi
moje upanje,

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca, čez vse, ker si naj veča
dobrota, neskončno popolnama in vse
ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker
si do mene in do vsili stvari neskončno
dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da
bi te ravno tako ljubila, kakor so te tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še
ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v meni,
o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker
te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim,
in si to terdno prizadevam, mi je iz
serca žal, da sem tebe svojo neskončno

43

dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬
jega stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdila. Žal mi je, da sem
grešila, da sem tebe, svojega, vsegamo-
gočnega Gospoda, svojega naj boljšega
Očeta razžalila. Terdno sklenem, vse
grehe če dalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi
me spet za svojega otroka, in dodeli mi
milost, ta svoj sklep dopolniti. Prosim
te po neskončnem zasluženju tvojega
božjega Sina našega Gospoda in Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa. Amen.

Zlate ure.

Vsaka ura, ktero ti Bog doživeti da, je zlata vredna,
zatorej skerbi, da jo boš Bogu darovala, in s
pobožnimi mislimi in občutleji posvečevala. Posta¬
vim , takole:

Ob eni: En Gospod in Bog je, kteri
je nebesa in zemljo in vse, kar je, vstvaril,
kteri vse ohrani in vlada: brez njegove volje
se nič ne zgodi. — Le enkrat bom umerla
— le eno dušo imam; ako to zgubim, je vse
zgubljeno. — Le ena večnost me čaka; srečna
ali nesrečna — le eno je potrebno, dušo
zveličati.

Ob dveh: Dve poglavitne zapovedi so,
ktere imam spolnovati: 1) Ljubi Boga, svo-

44

jega Gospoda, iz vsega svojega serca, iz vse
svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje
misli. 2) Ljubi svojega bližnjega, kakor sama
sebe. — Dve poti ste v večnost: ena ozka
steza v nebesa, druga široka cesta v pekel;
po kteri hodim?

Ob treh : Tri božje osebe ali peršone
so: Oče, Sin in sveti Duh: njim bodi čast
in hvala, kakor je bila v začetku, zdaj in
vselej in vekomej. Amen. — Tri božje čed¬
nosti imamo: Vero, upanje in ljubezen. —
Tri naj imenitneji dobre dela so: Molitev,
post, milošnja. — Tri svete nam sv. evangelj
priporočuje: 1) Radovoljno ubožtvo; 2) vedno
devištvo; 3) vedno pokoršino pod kakim du¬
hovnim poglavarjem.

Ob štirih : Štiri posledne^ reči so:

Smert, sodba, pekel, nebesa. — Štiri pogla¬
vitne djanske čednosti so : Modrost, zmernost,
pravičnost, serčnost. — Štiri evangeliste ima¬
mo: Svetega Matevža, sv. Marka, sv. Lukeža,
sv. Janeza. — Štiri v nebo vpijoči grehi so:
1) Radovoljni uboj; 2) mutasti ali sodomitar-
ski greh; 3) zatiranje ubožcov, vdov in sirot;
4) delavcem in najemnikom zaslužek zader-
ževati ali utergovati. — Bog me vari vsega
greha!

Ob petih: Pet cerkvenih zapoved ima¬
mo : 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi
ob nedeljah in zapovedanih praznikih spo¬
dobno in v Bogu zbran pri sv. maši. 3) Posti
se zapovedane postne dni, namreč štirdeset-

45

danski post, kvaterae in druge zapovedane
postne dni; zderži -se tudi ob petkih in sabo-
tah mesnih jedi. 4) Spovej se svojih grehov
postavljenemu spovedniku k manjšemu vsaj
enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi
sveto rešnje telo. 5) Ne obhajaj ženitve o
prepovedanih časih. — Petero je treba k za¬
kramentu sv. pokore: 1) Izpraševanje vesti;

2) grevenga; 3) terden sklep ali naprejvzetje;
4) spoved; 5) zadostenje.

Ob šestih : Šest grehov v svetega Duha
je: 1) Prederzno v božjo milost grešiti. 2)
Nad božjo milostjo obupati. 3) Spoznani ker-
šauski resnici so ustavljati. 4) Svojemu bliž¬
njemu zavolj gnade božje nevošljiv biti. 5) Do
lepega opominjevauja oterpnjeno serce imeti.
6) V nespokornosti terdovratno ostati. —
Šest dolžnost od Jezusa posebno priporočenih
je: 1) Naj prej božjega kraljestva in njegove
pravice iskati. 2) Sam sebe zatajevati. 3)
Svoj križ nositi. 4) Za Kristusom hoditi. 5)
Krotek in ponižen biti. 6) Sovražnike ljubiti;
jim dobro storiti, kteri nas sovražijo; moliti
za nje, kteri nas žalijo in preganjajo. —
Šest poglavitnih resnic keršanskega nauka
je: 1) Da je en Bog. 2) Da je Bog pravičen
sodnik, kteri dobro plačuje in hudo kaznuje.

3) Da so tri božje osebe, enega bitja in ene
nature: Oče, Sin in sv. Duh. 4) Da je druga
božja oseba, Bog Sin, človek postal, nas s
svojo smertjo na križu odrešiti in večno zve¬
ličati. 5) Da je človeška duša neumerjoča,
6) Da je gnada božja k zveličanju potrebna.

46

in da brez gnade božje človek nič za večno
življenje zasluženja vrednega ne more storiti.

Ob sedmih : Sedem svetih zakramentov
je Jezus v naše zveličanje in v našo tolažbo
postavil: 1) Sv. kerst, 2) sv. birma, 3) sv.

rešnje telo, 4) sv. pokora, 5) sv. poslednje
olje, 6) sv. mašnikovo posvečenje, 7), sv.
zakon. — Sedem poglavitnih grehov imamo:
1) napuh, 2) lakomnost, 3) nečistost, 4) ne-
vošljivost, 5) požrešnost, 6) jeza, 7) lenoba.

— Sedem telesnih del usmiljenja je: 1) Lač¬
ne nasititi. 2) Žejne napojiti. 3) Popotnike
sprejemati. 4) Nage obleči. 5) Bolnike obis¬
kati. 6) Jetnike rešiti. 7) Mertve pokopavati.

— Sedem duhov nih  del usmiljenja je: 1)

Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Jim
prav svetovati, kteri dvomijo ali cviblajo. 4)
Žalostne tolažiti. 5) Krivico voljno terpeti.

6) Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7) Za žive in mertve Boga prositi. — Sedem
poglavitnih čednost je: 1) Ponižnost. 2) Do¬
brotljivost. 3) čistost. 4) Ljubezen. 5) Zmer¬
nost. 6) Poterpežljivost. 7) Gorečnost do do¬
brega. — Sedem darov sv. Duha je: 1) Dar
modrosti. 2) Dar umnosti. 3) Dar sveta. 4)
Dar moči. 5) Dar učenosti. 6) Dar pobožno¬
sti. 7) Dar strahu božjega.

Ob osmih: Osem blagrov je Gospod

učil: 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je
nebeško kraljestvo., 2) Blagor krotkim; ker
zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim;
ker potolaženi bodo. 4) Blagor jim, kteri
so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo.

47

5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo
dosegli. 6) Blagor jim, kteri so čistega serca;
ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim;
ker otroci božji bodo imenovani. 8) Blagor
jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe;
ker njih je nebeško kraljestvo.

Ob devetih: Devet ptujih grehov je:
1) V greh svetovati. 2) Grešiti velevati. 3)
V drugih greh privoliti. 4) Druge v greh na¬
peljevati. 5) Drugih greh hvaliti. 6) K grehu
molčati. 7) Greh pregledati. 8) Greha se vde-
ležiti. 9) Greh zagovarjati.

Ob desetih : Deset zapoved nam je
Bog na gori Sinaj dal: 1) Ver vaj v enega

samega Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem
božjega imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoš¬
tuj očeta in mater, da boš dolgo živel; in
da ti bo dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6)
Ne prešestvaj. 7) Ne kradi. 8) Ne pričuj
po krivem zoper svojega bližnjega. 9) Ne
želi svojega bližnjega žene. 10) Ne želi svo¬
jega bližnjega blaga. — Desetim devicam je
nebeško kraljestvo podobno, zmed kterih je
pet modrih in pet nespametnih; oh, da bi
pač jez vredna bila, med modre šteta biti!

Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili
poslednji delavci v vinograd Gospodov po¬
klicani. — O Jezus ne daj, da bi tega klica
ne čula in ga zanemarila!

Ob dvanastihr Dvanajst lastnost bož¬
jih je: 1) Bog je večen; je vselej bil, je,

in bo vselej. 2) Bog je zgol duh; bitje, ki

48

ima naj bolj popolnama um in naj boljši
voljo; telesa pa ne. 3) Bog je vseveden; ve
vse, sedajno, preteklo in pohodno, ve tudi
naše naj skrivnejši misli in želje; torej mu
nič ne moremo prikriti. 4) Bog je neskončno
moder; stori vse iz naj boljšega konca, in
izvoli vselej naj pripravniši pripomočke, svoj
konec doseči. 5) Bog je vsemogočen; je
stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu
ni nič nemogoče storiti. 6) Bog je povsoden;
je povsod, v nebesih in na zemlji. 7) Bog
je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro,
in sovraži vse hudo. 8) Bog je neskončno
resničen in zvest; vse kar reče, je res; in
kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9) Bog je
nespremenljiv; je vekomej ravno tisti. 10)
Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po oče¬
tovo za vse svoje stvari, vse dobro imamo
od njega. 11) Bog je neskončno usmiljen;
nam odpusti naše grehe, ako se resnično po¬
boljšamo. 12) Bog je neskončno pravičen;
poplača vse dobro, in kazni vse hudo na
tanko, kakor si kdo zasluži. — Dvanajst
členov ima apostoljska vera. — Dvanajst ur
ima vsaki dan. Daj mi Jezus! da ne ene
ure ne bom v grehih potratila.

49

Opomin. Napreden se v posteljo podaš, ne
pozabi molitve. Postelja je lehko tvoj grob,
in ali boš juteršnega dneva doživela, ne
veš — še to noč utegne Bog tvojo dušo
pred se poklicati. Skerbno izprašuj svojo
vest, in po izpraševanju vesti obudi resnično,
popolnama grevengo. Sosebno močno žaluj,
če ti vest očita, da si smertno grešila, in
terdno si naprejvzemi, precej drugo jutro ali
vsaj v nedeljo potem odkrito svojemu spo¬
vedniku se obtožiti.

Si odmolila, molče, skrivaj in sramožljivo
se sleči. Ne pozabi, da tudi v posteljo boš
vselej spodobno oblečena šla. Se slačiš, mi¬
sli na Boga, na smert, na večnost. Z bla¬
goslovljeno vodo poškropi sebe in posteljo,
in se spomni, da morebiti ob kratkem boš
na mertvaškem odru ležala, in ljudje bodo
te ž njo kropili. Imaš kaki križec pri po¬
stelji, poljubi Jezusove kervave rane, poljubi
tudi svetinjo, ki jo na vratu privezano imaš,
si že v postelji, misli, da s Kristusom na
križu ležiš; zatorej roke tako deni, da jih
boš čez persi križem imela. Moli, premiš¬
ljuj kaj božjega, dokler ne zaspiš. Se ponoči
prebudiš, tudi kaj moli, in misli, koliko ter-
pijo nekteri bolniki in umirajoči, ali pa duše
v vicah; moli za nje.

Molite ▼.

O moj Bog ! spet Sem s tvojo gnado

Družb, ^

50

en dan srečno dokončala. — Koliko jih
je danes pomerlo, morebiti z naglo, ne-
prevideno smertjo jih je umerlo! Koliko
jih je, ki jih je danes kaka nesreča na
duši ali na telesu zadela! Mene pa, o
kako si mi dober, moj Oče! mene si vse
nesreče obvaroval, si me pri zdravju in
življenju ohranil. Lepo se ti zahvalim
za vse gnade in dobrote, ktere sem da¬
nes in vse svoje življenje iz tvoje svete
roke prejela. Da bi le znala, pravo
hvalo ti dati!

Pridi, sveti Duh! razsveti moj um,
da vse, kar sem danes grešila ali zamu¬
dila, premislim v britkosti svoje duše,
da vse prav iz serca obžalujem in preden
zaspim, vse lepo poravnam in z mojim
Bogom se spravim. Pokaži mi, o Go¬
spod! moje hudobije, in daj mi spoznati
svoje grehe.

Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: 1)
ali si kaj grešila zoper sv. čistost.  Ali si
skerbno varovala svoje oči, ušesa, jezik in dru¬
ge počutke svoje. V kakošnjili drušnjah, hišah
in krajih si bila, in ali si bila zadosti sramož-
ljiva. Ali si kaj zatajevala se v jedi in pijači, ali
si mislila pogosto na pričujočnost božjo. —- Po¬
misli 2) ali si grešila kaj zoper sv. poniž¬
nost.  Si bila morebiti visokih misel ali prev-

51

zetnih besedi. Si sama sebe hvalila, ali pravila,
kar je tebi v čast. Si preveč in prerada gledala
se v ogledalo, se lišpala, nečimerno oblačila.
Si bila preveč vesela, ko si svojo hvalo cula,
ali preveč žalostna, ko si zaničevana bila. —
Pomisli 3) ali si grešila zoper sv. ljubezen
do bližnjega.  Si komu kaj škode storila, kaj
vzela ali koga kaj goljfala. Si slabo mislila
od bližnjega, ga slabo sodila, krivo pričala čez
njega. Si govorila od drugih slabost, jih slu-
šala rada; si legala, obrekovala, opravljala,
zdražbe delala. Si svarila, ko je bilo treba;
imaš kaj serca do revežev, bolnikov, itd. —
Pomisli 4) ali si grešila zoper pobožnost.
Si opravila svoje molitve; juterne, večerne in
bratovske molitve; pred jedjo in po jedi; angelj-
sko češenje trikrat na dan. Si jih zvesto opra¬
vila ; si se vstavljala nepotrebnim, raztresenim
mislim; si opravljala vse svoje dela iz ljubezni
do Boga. Izprašuješ pridno svojo vest; se pri¬
pravljaš vselej skerbno za sv. spoved, itd. —-
Potem pa serčno grevengo obudi, in- reci:

O moj Bog! iz serca mi je žal,
da sem spet toliko hudega storila, in
razžalila tebe, svojega neskončno do¬
brega Očeta, Sram me je, ker sem to¬
likokrat obljubila, da ne bom več grešila ;
pa sem še zmirej stara grešnica — ka-
koršna sem bila včerej, taka sem spet
danes. Ali kam se hočem podati? kam
oberniti? kakor k tebi, moj Bog! Ti si

3 *

52

moj Oče, jez tvoj otrok, in terdno upam,
da me ne boš zavergel. Odpusti mi po
terpljenji in smerti svojega preljubega
Sina Jezusa Kristusa. Terdno sklenem,
svoje življenje poboljšati, greha se va¬
rovati, ogibati se vsih slabih priložnost,
in raj še umreti, kakor prostovoljno in
premišljeno s kakim grehom tebe več
razžaliti. O Jezus! tvoja sveta rešnja
kri naj me opere, naj me očisti vsih
mojih grehov in madežov.

Prosim te, o Gospod Bog! obiši
milostljivo to moje prebivališč., in od-
verni od njega vse zalezovanje hudob¬
nega sovražnika. Varuj nicoj to noč moje
telo in mojo dušo, da se ne bom kaj
ognusila; varuj me hudih sanj in greš¬
nih prikazen; daj da bom zdrava in
srečno doživela juteršni dan, tebi v čast
in moji duši v zveličanje. Zegnaj, o
Bog! mene in moje starše, moje pri-
jatle in znance, pa tudi moje neprijatle,
kterim iz serca odpustim. Ohrani v svoji
gnadi duhovsko in deželsko gosposko.
Poglej z očmi svoje milosti na reveže,
jetnike, žalostne', popotnike, bolnike in
umirajoče. Spreobrnili grešnike in krivo¬
verce, ravsveti nevernike in ajde. Bodi

53

milostljiv tudi ubogim dušam v vicah, in
daj jim večni mir in pokoj. Amen.

Marija, prečista devica! bodi mo¬
ja mati tudi nicojšno noč, in varuj me
vsega hudega na duši in na telesu. V
tvojem sv. naročju naj počivam. Angelj
varh moj in vsi svetniki in svetnice
božje, prosite za me zdaj in v moji
smertni uri. Amen.

Živo verujem vse, kar si ti, o Bog!
razodel. Terdno upam, kar si obljubil.
Ljubim te iz vsega svojega serca, in
bolj kakor vse drugo na svetu.

Oče naš. Češena si Marija! Vera.

Preden greš v posteljo, se pokropi z žeg-
nano vodo, naredi s palcem na čelu pismenke
I. X. R. I. in reci: Jezus Nazarenski,

kralj judovski, pusti štimajst angeljev
okrog moje postelje se vstopiti; dva k
mojemu vzglavju, dva k mojemu vznož¬
ju; dva na levo, dva na desno; dva,
ki me bota odevala; dva, ki me bota
budila; dva, ki bota moje misli k Bogu
obračala — ti pa, moj Jezus! bodi v
mojih mislih, sanjah in v mojem sercu.
Tebi živim, tebi umerjem; tvoja sem
živa in mertva. Amen.

-—-

54

LQveta maša je naj svetejša daritev, in ni samo
mašniku, ki jo opravljajo, ampak vskn pravover¬
nim kristjanom v velik dobiček; sosebno tistim,
kteri so pobožno pri sv. maši, in za ktere maš-
nik posebno molijo. Jezus sam moli za nas pri
sv. maši, in kaže svojemu Očetu svoje rane in
svojo kri. Pojdi torej rada k sv. maši; pojdi tudi
v delavnikih, če smeš iti, in zaderži se vselej tako,
kakor se pobožnim, sramožljivim dekletam spo¬
dobi. Pojdi, če moreš, blizo altarja; bližej ko
si altarja, bližej si Jezusa in bolj mu boš do-
padla. Pazljiva bodi na vse, kar mašnik delajo,
posebno na poglavitne dela sv. maše. — Pri
evangelju  vstani in se pokrižaj, v znamnje,
da si pripravljena, po evangeljskih naukih živeti,
ko bi zavoljo njih tudi zaničevana in preganjana
bila. — Pri darovanju  položi v duhu svoje
telo in svojo dušo' na altar, skleni svoj dar z
darom Jezusa Kristusa, in moli posebno za tiste,
za ktere si dolžna moliti, ali kteri se tvojim
prošnjam priporočujejo. —Pri povzdigovanju

55

si k sercu vzemi, da tvoji grehi so krivi Jezu¬
sove kervave smerti; zatorej obžaluj jih, in vsa
zgrevana in poterta se na persi terkaj. — Pri
mašnikovem obhajilu,  če nimaš dovoljenja
k božji mizi pristopiti, se v duhu obhajaj, to se
pravi: imej v sercu goreče želje po Jezusu;

prosi ga, da bi s svojo gnado k tebi prišel, v
tebi. živel, se s ~ teboj sklenil, in te z gorečo
ljubeznijo do njega vnel. — Je sveta maša mi¬
nula, ne hiti preveč iz cerkve, ako želiš med
izvoljene vverstena biti. — Ko stopiš v cerkev
ali jo zapustiš, pokropi se in reci: Pokropi
me, o Gospod! z roso svoje milosti, in
vsili mojih grehov me umij, da vseskoz
s čistim sercem tebi služim. Amen.

Perva sveta maša,

kakor jo mašnik berejo.

Slolitev pred sv. mašo.

S ponižnim sercem darujem tebi,
o Gospod nebeški Oče! to daritev svete
maše. Tebi, večnemu, živemu Bogu ska-
zujem spodobno čast, in te za vse pri¬
jete dobrote zahvalim. Dodeli mi gna¬
do, da bom spodobno se zaderžala, da
bom v duhu zbrana in deležna te svete
daritve. Očisti mojo dušo vsili grehov,
da te bom s čistim sercem stanovitno
molila. Amen.

56

Začetek svete maše.

Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo brati:

V imenu Očeta f in Sina f in
svetega f Duha, Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Preg Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

Sodi me, o Bog! in razsodi mojo
reč od nesvetega ljudstva: reši me od
krivičnega in zapeljivega človeka,

Ker ti, o Bog! si moja moč; zakaj
si me zavergel! in zakaj moram žalo¬
sten hoditi, od sovražnika zatert ?

Pošlji svojo luč in resnico, da me
peljete in pripeljete na tvojo sveto goro,
v tvoje prebivališe.

Stopil bom pred božji altar, pred
Boga, ki razveseljuje mojo mladost.

Hvalil te bom s citrami, Bog, moj
Bog! zakaj si žalostna moja duša? in
zakaj me strašiš?

Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu.

Kakor mu je bila v začetku, in
zdaj in vselej in vekomej. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

57

Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost,

V imenu Boga je naša pomoč.

Kteri je stvaril nebo in zemljo.

Se spovem Bogu vsegamogočuemu,
sveti Marii vselej devici, sv. Mihaelu
arhangelju, sv. Janezu Kerstniku, ssv.
apostolnoma Petim in Pavlu, vsim svet¬
nikom, in vam, oče, da sem obilno gre¬
šila z mislijo, besedo in djanjem. Gre¬
šila sem, grešila sem, hudo sem grešila.
Torej prosim sv. Marijo vselej devico,
sv. Mihaela arhangeljna, sv. Janeza Ker-
stnika, ssv. apostola Petra in Pavla, vse
svetnike in vas, oče! prosite za me pri
Gospodu, našem Bogu.

Usmili naj se nas vsegamogočni
Bog! odpusti nam naše grehe in nas
pripelji v večno življenje.

Amen.

Milost, odvezo in odpušenje naših
grehov nam dodeli vsegamogočni in us¬
miljeni Bog.

Amen.

Bog! obernil se boš na nas, in
nas oživil.

In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo.

Bog! skaži nam svojo milost.

3  **

58

In dodeli nam svoje zveličanje.

Bog! usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.

Bog z vami!

In s tvojim duhom!

Mašnik gredo k altarju in rečejo:

Molimo.

Odvzemi nam, prosimo, o Gospod!
naše pregrehe, da bomo vredni stopiti
s čistim sercem k naj svetejšemu. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo:

Prosimo te, o Gospod! po zaslu-
ženju tvojih svetnikov, kterih svetinje so
tu, in po zasluženju vsili svetnikov, da
mi odpustiš milostljivo vse moje grehe.
Amen.

Mašnik berejo na desni strani altarja nektere besede,
ki se jim introit, to je vhod, pravi:

Z naj boljšo pšenico jih je nasitil,
in s spod skale tekočo sterdjo jih na-
pasil. Veselite se pred Bogom, našem
pomočnikom, in hvalite Boga Jakopove-
ga. Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu;
kakor mu je bila v začetku, zdaj in vsaki
čas od vekomej do vekomej. Amen.

59

Češena bodi sv. Trojica in neraz¬
deljena edinost, častili ga bomo, ker
nam je svojo milost skazal.

V sredi altarja:

M. Gospod, usmili se nas! j,.,.

Sl. Kristus, usmili se nas! j e ' e
M. Čast Bogu na visokem in mir lju¬
dem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te; zahvalimo se ti za¬
voljo tvojega velikega usmiljenja.
Bog, nebeški kralj! Bog, vsegamo-
gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin,
Jezus Kristus! Gospod Bog, Jagnje
božje, Sin Boga Očeta! ki odjem-
lješ grehe sveta, usmili se nas! Ki
odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
molitev! Ki sediš ob desnici Očeta,
usmili se nas! Ker ti sam si svet,
ti sam Gospod, ti sam naj viši,
Jezus Kristus, s svetim Duhom, v
veličastvu Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem obernejo in rečejo:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

60

Mašnik molijo na desni strani altarja:

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi občutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog na vekomej. Amen.

Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Ivorinčanov.

„Bratje! jez sem prijel od Gospoda,
kar sem vam tudi izročil, da je Gospod
Jezus tisto noč, v kteri je bil izdan,
vzel kruh in je zahvalil, ga razlomil in
rekel: Vzemite in jejte, to jo moje
telo, ktero bo za vas dano: to storite
v moj spomin. Ravno tako tudi kelih
po večerji, rekoč: Ta kelih je nova za¬
veza v moji kervi; to storite, kolikor-
krat bote pili, v moj spomin. Zakaj
kolikorkrat bote jedli ta kruh in ta ke¬
lih pili, bote smert Gospodovo oznano-
vali, dokler ne pride. Kdor koli bo
tedaj nevredno jedel ta kruh ali pil kelih
Gospodov, bo kriv telesa in kervi Go¬
spodove. Naj pa presodi človek sam sebe,

61

in tako je od tega kruha in pije od tega
kelha. Zakaj kdor je in pije nevredno,
si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa
Gospodovega

Sl. Hvala Bogu!

M. O Gospod! vsih oči na tebe gledajo,
in ti jim daš hrane ob pravem času.
Ti odpreš svojo roko in napolniš z žegnom
vse stvari. Ti si nam kruh iz nebes
dodelil, ki ima vso sladkost v sebi. Moja
duša! hvali Gospoda, svojega Boga;
hvali ga in prepevaj mu v pesmih in
hvalnicah.

V sredi aKarja:

Očisti moje serce in moje usta,
vsegamogočni Bog! kteri si usta preroka
Izaia očistil z živim ogljem: tako me
očisti s svojo nezasluženo milostjo, da
tvoj sveti evangelj vredno oznanujem;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Blagoslovi me, Gospod! — Gospod
bodi v mojem sercu in mojih ustah, da
spodobno in vredno oznanjujem njegov
evangelj. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

62

Mašnik prekrižajo sv. evangelj in sami sebe rekoč:

-j- Besede svetega evangelja, ki ga
je popisal sv. Janez — 6. post.

„Tisti čas je rekel Jezus judovskim
množicam: Moje meso je res jed, in

moja krije res pijača. Kdor je moje meso
in pije mojo kri, ostane v meni in jez
v njem. Kakor je mene poslal živi Oče,
in jez živim zavoljo Očeta, tako bo tudi
tisti, kteri je mene, živel zavoljo mene.
Ta je kruh, kteri je iz nebes prišel; ne
kakor mana, ktero so vaši očetje jedli
in so umerli. Kdor je ta kruh, bo ži¬
vel vekomej.

Mašnik poljubijo sv. evangelj in rečejo :

M. Po evangeljskih besedah naj bodo
izbrisane naše pregrehe.

Sl. Hvala tebi, Kristus!

Mašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večih
praznikih vero, rekoč:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes
in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči,
in v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
Sina božjega edinorojenega, kteri je ro¬
jen iz Očeta od vekomej, kteri je Bog

63

od Boga, luč od luči, pravi Bog od
pravega Boga, ki je rojen in ne stor¬
jen, kteri je z Očetom enega bitja, od
kterega je vse vstvarjeno, kteri je za¬
voljo nas ljudi in zavoljo našega zveli¬
čanja z nebes prišel (tukaj se poklekne z
desnim kolenom) in je po SVetClU DullU iz

Marije device meso na se vzel, in se
včlovečil. Je tudi križan bil za nas pod
Poncijem Pilatom, terpel in bil v grob
položen. Tretji dan pa je vstal od mert-
vih po besedah pisem. Šel je v nebesa.
Sedi na desnici Očeta, in bo spet pri¬
šel s častjo sodit žive in mertve, in
njegovega kraljestva ne bo konec. Ve¬
rujem v sv. Duha, Gospoda in oživ-
ljavca, ki iz Očeta in Sina izhaja, ki
ga z Očetom in Sinom vred molimo in
častimo, kteri je govoril po prerokih.
Verujem eno, sveto, katoliško in apo¬
stolsko cerkev. Spoznam en kerst v od-
pušenje grehov. Verujem vstajenje mert-
vih in prihodnje življenje. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Pri darovanju kruha.

Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni,
večni Bog! ta neomadežovani dar, kte-

64

rega jez, tvoj nevredni služabnik, da¬
rujem tebi. svojemu živemu in pravemu
Bogu za svoje brezštevilne grehe, za¬
mere in zanikernosti, in za vse vprične,
pa tudi za vse verne kristjane, žive in
mertve. Daj, da bo meni in njim v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Mašnik nekaj kapljic vode v vino kanijo, rekoč:

Bog! ki si človeka v blagem stanu
čudno stvaril, in ga, ko je bil grešil,
še bolj čudno prenovil; daj nam po
skrivnosti te vode in tega vina združe¬
nim biti s tistega božjo natoro, ki se
je ponižal, naše človeške (natore) de¬
ležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš
Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomej do
vekomej. Amen.

Pri darovanju kelha:

Darujemo ti, Gospod ! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, da naj
gre pred obličje tvojega božjega veličast¬
va, v prijeten dar, za zveličanje naše
in celega sveta. Amen.

Mašnik molijo s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in s potertim ser¬
cem stojimo pred teboj; vzemi naš dar,

65

o Gospod! in godi naj se pred tvojim
obličjem danes tako naša daritev, da ti
bo prijetna, Gospod Bog!

Pridi, posvečevavec, vsegamogočni
večni Bog, in f posveti ta dar, priprav¬
ljen tvojemu svetemu imenu.

Mašnik umivajo perste in molijo:

V nedolžnosti bom svoje roke umil,
in tvoj altar obdajal, o Bog! da poslu¬
šam glas tvoje hvale, in oznanujem vse
čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto
tvoje hiše, in prebivališe veličastva tvo¬
jega. Ne pogubi moje duše s hudobni¬
mi, o Bog! in ne umori me s kerviželj-
nimi, ker je krivica v njih rokah, in njih
desnica polna podkupšine. Jez pa hočem
v svoji nedolžnosti živeti; reši me in
usmili se me. Na pravem stoji moja
noga; v zberališih te bom hvalil, o Go¬
spod! Oast bodi Očetu itd.

Mašnik v sredi altarja molijo:

Vzemi, sveta Trojica! to daritev!
ktero ti darujemo v spomin terpljenja,
vstajenja in vnebohoda Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in v čast svete Marije
vselej device, svetega Janeza Kerstnika,
svetih apostolov Petra in Pavla, njih in

66

vsili svetnikov. Naj bo njim v čast,
nam pa v zveličanje, in naj prosijo v
nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin
na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Proti ljudem:

M. Molite bratje! da bo moja in vaša
daritev prijetna pri Bogu, vsegamo-
gočnem Očetu.

Sl. Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih
rok v hvalo in čast svojega imena,
tudi v prid naš in vse svoje svete
cerkve.

M. Amen.

Tiha molitev.

Prosimo, Gospod! dodeli svoji cer¬
kvi milostljivo darove edinosti in mira,
ktere darovane reči skrivnostvo pomenijo.
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu itd.
Amen.

Zdaj mašnik svoj glas povzdignejo :

M. Od vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom,

M. Kviško serca!

67

Sl. Imamo jih pri Bogu.

M. Hvalimo Gospoda svojega Boga!

Sl. Spodobi se in dolžnost je.

Res je, spodobi se in dolžnost je,
prav in dobro, da ti vselej in povsod
hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamo-
gočni Oče, večni Bog! po Kristusu, Go¬
spodu našem: po kterem tvoje veličastvo
hvalijo angelji, ga molijo gospostva, pred
njim trepečejo oblasti, ga nebesa in ne¬
beški moči, in zveličani in serafini z
združenim petjem povzdigujejo. Daj tudi
našim glasom združiti se ž njimi, te
prosimo, z globoko ponižnostjo rekoč:
Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!
Nebesa in zemlja so polne tvoje časti,
čast ti bodi na visokosti. Česen^ bodi,
ki pride v imenu Gospodovem, čast ti
bodi na visokosti!

IMašnik se priklonijo in molijo:

Ponižno te tedej prosimo, nezmer¬
no usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu
tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprej¬
meš in posvetiš te f ponudbe, te f da¬
rila, te prečiste f svete darove, ktere ti
darujemo zlasti za tvojo sveto cerkev, da
ji mir daš, jo varuješ, jo v edinosti

68

ohraniš in vladaš po vsem svetu; pa tudi
za tvojega služabnika, našega papeža I.
in našega škofa I. in našega cesarja I.
in za vse, kteri se prave katoliške in
apostolske vere derže.

Spomin za žive:

Spomni se, Gospod! svojih služab¬
nikov in služabnic I. L (tukaj stori spomin
za tiste, za ktere hočeš darovati) in VSih priC-U-

jočih, kterih vero poznaš in pobožnost
vidiš ; za ktere ti darujemo, ali kteri ti
darujejo ta hvalni dar za se, in za vse
svoje, v odrešenje svojih duš, doseči
zveličanje in varnost, in pošiljajo svoje
želje tebi, večnemu, živemu in pravemu
Bogu.

Sklenjeni (ti darujemo ta hvalni dar) Z VSO

družbo izvoljenih, in obhajajoči spomin
sosebno častite vselej device Marije, ma¬
tere našega Boga in Gospoda Jezusa Kri¬
stusa , pa tudi tvojih apostolov in mar-
ternikov, Petra in Pavla, Andreja, Ja¬
koba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa,
Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja,
Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelja,
Ciprijana. Lavrenca, Krizogona, Janeza

69

in Pavla, Kozma in Damijana *), in vsili
tvojih svetnikov; daj nam po njih za-
služenju in prošnjah, da bomo v zavetju
tvoje pomoči obvarovani pri vsih rečeh.
Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Mašnik derže roke nad kruhom in kelhom, in molijo :

Prosimo te tedej, o Bog! sprejmi
potolažen ta dar, kterega ti darujemo
tvoji hlapci, in z nami vred vsa tvoja
družina, daj nam v tvojem miru preživeti
svoje dni. reši nas večnega pogubljenja,
in daj nam štetim biti med tvoje izvo¬
ljene. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Daj, prosimo te, o Bog! da bo ta
dar ves f posvečen, f sprijet, f poter-
jen, resničen in prijeten; da nam bo

Ti peteri svetniki, Lin namreč, Klet,
Klemen, K s is t in Komeli  bili So nasledniki sv.
Petra na rimskem stolu in sloveči marterniki. Cipri-
Janu,  kartaginskemu škofu so 1. 285 glavo odsekali.
Sv. Lovrenč  rimski dijakon je na razbeljenem raž¬
nju svoje življenje sklenil. Sv. Krizogon  iz Rima
doma, je bil 1. 303 z mečem umorjen. Janez in
Pavel. -  brata in cesarska služabnika sta bila pod ce¬
sarjem Julijanom ob glavo djana. Kozma in Da¬
mijan,  zdravnika iz Arabije in sloveča čudodelnika
sta bila 1. 285 z mečem prebodena.

70

spremenjen v f telo in f kri tvojega pre¬
ljubega Sina, Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa. *)

Kteri je pred svojim topljenjem ta
dan vzel kruli v svoje svete in častite
roke, in je vzdignili oči proti nebu k tebi,
svojemu vsegamogočnemu Očetu, te za¬
hvalil, ga f posvetil, razlomil in dal svo¬
jim učencem rekoč: „V z e m i t e in j ej t e
vsi od tega, zakaj to je moje
telo“.

Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem poka¬
žejo, da jo molijo, in potlej rečejo:

Ravno tako je vzel po večerji tudi
prečudni kelih v svoje svete in častite
roke, te spet zahvalil, ga f posvetil, in
dal svojim učencem, rekoč: „ V z e m i t e
in pite vsi iz njega; zakaj to je
kelih moje ker vi, nove in večne
zaveze, skrivnost vere, ktera bo
za vas in za njih veliko prelita
v odpušenje grehov. Kolikorkrat
hote to storili, storite  v moj  spo¬
min 1 '.

*) Ti peteri križi pomenijo, da Jezus je ter-
pel na vsili peterih počutkih za nas.

71

Mašnik povzdignejo kelih s sv. kervijo, da jo ljudje
molijo in potlej rečejo:

Po tem povelju tedej obhajamo, o
Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto
ljudstvo, spomin presvetega terpljenja, od
smerti vstajenja in častitega vnebohoda
ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Go¬
spoda našega, in darujemo tvojemu pre¬
čudnemu veličastvu od tvojih darov in
daril ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta
neoskrunjeni f dar, sveti f kruh večnega
življenja in kelih f večnega zveličanja, *)

Poglej na te dari s potolaženim in
milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬
kor si bil sprijel dari svojega hlapca,
pravičnega Abelna, in daritev našega o-
čaka Abrahama, in pa sveto daritev in
neoskrunjeno posvečbo, ktero ti je da¬
roval Melkizedek, tvoj veliki duhoven.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! reci prinesti te dari po rokah tvo¬
jega sv. angelja na tvoj visoki altar,
pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi,
kar nas bo deležnih tega altarja, in za-
vžilo presveto f telo in presveto f kri

*) Ti peteri križi pomenijo petero ran Kri¬
stusovih, ktere je na križu za nas prijel, da hi nas
z Očetom spravil.

72

tvojega Sina, napolnjeni z vso nebeško
dobroto in milostjo. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Spomin za mertve.

Spomni se tudi, Gospod! svojih slu¬
žabnikov in služabnic I. I. (tukaj stori spo¬
min za mertve, za ktere hočeš moliti), ki SO sli

pred nami z znamnjem vere in spijo v
miru. Dodeli jim, Gospod! te prosimo,
in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj
hlada, luči in mira, po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik se na persi udarijo in molijo:

Tucli nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v tvoje veliko usmiljenje
zaupamo, daj delež in družbo s svojimi
svetimi apostoli in mučeniki, z Janežem,
Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignaci¬
jem, Aleksandrom, Marcelinom, Petrom,
s Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo,
Cecilijo, Anastazijo *) , in z vsimi svojimi

Vsi ti petnajsteri svetniki so sloveči marterniki
iz pervih stoletij. Sv. Janez  Kerstnik, poslednji mar-
ternik stare, in sv* Štefan,  pervi marternik nove za¬
veze, sta po vsi pravici na pervem inestu. Sv. Ma¬
tija,  apostol sicer, pa ne od Gospoda poklican, temuč
od apostolov izvoljen, pride še le tukaj na versto.
Bil je 1. 74. v Jeruzalemu kamnjan. Sv. Barnaba,

73

svetniki, v kterih družbo, te prosimo,
nas vzemi ne zavoljo našega zasluže-
nja, ampak po svoji prizanesljivosti. Po
Kristusu, Gospodu našem, po kterem,
Gospod! vse te dobrote vselej stvariš, f
posvetiš, f oživiš, f blagosloviš in nam
podeliš. Po njem, ž njim in v njem je
tebi, Bogu Očetu vsegamogočnemu, v e-
dinosti svetega Duha vsa čast in slava, *)

Mašnik povzdignejo kelih s sv. hostijo in režejo naglas:

M. Od vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

M. Mol im o. Z zveličarjevo zapovedjo
opominjani, in podučeni z njegovim
božjim naukom si upamo reči: Oče

tovarš sv. Pavla, je bil pod cesarjem Neronom na
otoku Cipru martran. Ignaci,  antijohijški škof je
bil 1. 107. pod cesarjem Trajanom od divjih zverin
raztergan, in Aleksander,  papež je bil I. 117 .
zaboden. Mašnik Marcelin  in cerkveni služabnik
Peter  sta bila I. 310. z mečem vsmertena. Tudi z
mečem umorjene ste bile 1. 303. žene in marternici
Felicita in Perpetva.  Potem pride še petero mar-
ternic iz dekliškega stana: Sv. Agata,  ktero so 1.
253. po ojstrih črepinjah in živem oglju do smerti va¬
ljali; sv. Lucija,  ktera je bila 1.304. zabodena; sv.
Neža,  ki je bila v svojem pervem cvetju 1. 305. in
sv. Cecilija,  ki je bila 1.230. ob glavo djana. Po¬
slednjič pride še sv. Anastazija,  učenka sv. Kri-
zogona, ki je v ognju svojo krono našla.

*) Ti trije križi pomenijo tri naj britkejše ure,
v kterih je Jezus živ na križu visel.

Družb,

4

74

naš, kteri si v nebesih. Posvečeno
bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje
kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, ka¬
kor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam danes naš vsakdanji kruh. In
odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpušamo svojim dolžnikom. In
nas ne vpelji v skušnjavo.

Sl. Temuč reši nas od zlega.

M. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod Bog! od
vsih zlegov preteklih, sedanjih in prihod¬
njih, in na prošnjo svete, častite vselej
device in božje matere Marije, svojih sve¬
tih apostolov Petra in Pavla, Andreja, in
vsih svetnikov, daj nam mir v naših dne¬
vih, da bomo s pomočjo tvoje milosti
podpirani vselej brez greha, in vse zmote
obvarovani. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo:

M. Mir Gospodov bodi vedno z vami.

Sl. In s tvojim duhom!

75

Mašnik spustijo košček sv. hostije v kelih in rečejo:

Ta zmes in posvečba telesa in kervi
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam,
ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen.

Mašnik se trikrat na persi udarijo, rekoč:

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
daj nam mir!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim apostolom: „Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam“, ne glej mojih gre¬
hov, ampak vero svoje cerkve, in daj
ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš
in kraljuješ Bog od vekomej do vekomej.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga! kteri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred svet s svojo smertjo v živ¬
ljenje obudil, reši me s tim svojim pre¬
svetim telesom in svojo presveto kervjo
vsih mojih grehov in vsih zlegov; daj,
da se vselej deržim tvojih zapoved, in ne
dopusti, da bi se kedaj ločil od tebe,
kteri živiš in kraljuješ z ravno tim Bo-

4  *

76

gom Očetom in svetim Duhom od veko-
mej do vekomej. Amen.

Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvo¬
jega telesa, ki si ga jez nevredni človek
prederznem prejeti, mi ne hodi v sodbo
in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji
dobroti hramba in zdravje duše in telesa.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha, Bog od vekomej
do vekomej. Amen.

Zavživanj e.

Kruh nebeški bom prejel, in klical
v ime Gospodovo.

Mašnik se trikrat na persi poterkajo, in rečejo trikrat:

Gospod! nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Mašnik store križ čez se s sv. hostijo, in rečejo:

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen.

Mašnik primejo kelih, rekoč:

Kaj bom povernil Gospodu za vse,
kar mi je dal? Zveličavni kelih bom vzel,
in klical v ime Gospodovo. Klical bom

77

va-nj in njegovo hvalo oznanoval, in bom
v zavetju pred svojimi sovražniki.

Mašnik vzemejo kelih v desno roko, in store ž njim
križ čez se, rekoč:

Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo v večno življenje.
Amen.

molitev po zavživanju.

Kar smo z ustrni prejeli, Gospod!
naj nam bo s čistim sercem zavžito, in
ta časni dar nam bodi večno zdravilo.

Tvoje telo, Gospod! ki sem ga za-
vžil, in tvoja kri, ktero sem pil, naj se
sklene z mojim sercem, in daj, da ne
bo madeža pregrehe v meni, ki so me
čiste in svete skrivnosti pokrepčale. Ki
živiš in kraljuješ od vekomej do veko-
mej. Amen.

Mašnik molijo na desni strani:

Kolikorkrat koli bote ta kruh jedli
in pili ta kelih, bote smert Gospodovo
oznanovali, dokler pride. Kdor koli te-
dej bo ta kruh nevredno jedel in kelih
Gospodov pil, bo kriv telesa in kervi Go¬
spodove.

Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

78

Poobhajilna molitev.

Stori, prosimo, Gospod! da bomo z
večnim vživanjem tvoje božje natore na¬
šitem, kterega časno prejetje tvojega dra¬
gega telesa in tvoje kervi pomeni. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v e-
dinosti sv. Duha na vekomej.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

M. Idite, minula je maša!

Sl. Hvala Bogu.

Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo:

Naj ti dopade, sveta Trojica! opra¬
vilo moje službe, in daj, da bo daritev,
Iti sem jo nevredni človek pred očmi tvo¬
jega veličastva daroval, tebi prijetna, za
me pa in za vse, za ktere sem jo opra¬
vil, iz milosti tvoje spravna. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Mašnik poljubijo altar, se proti ljudem obernejo in
jih blagoslovijo, rekoč:

Blagoslovi vas vsegamogočni Bog f
Oče in f Sin in f sveti Duh.

Sl. Amen.

Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo:

M. Bog z vami!

79

Sl. In s tvojim duhom!

M. Začetek svetega evangelja po svetem
Janezu.

Sl. Slava tebi, Gospod!

M. V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bila Be¬
seda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po nji storjeno, in brez nje
ni nič storjenega, kar je storjenega.
V nji je bilo življenje, in življenje je
bilo luč ljudi. In luč v temi sveti,
in tema je ni zapopadla. Bil je člo¬
vek poslan od Boga, kteremu je bilo
ime Janez. Ta je prišel v pričevanje,
da je pričeval od luči, da bi vsi ve¬
rovali po njem. On ni bil luč, am¬
pak da bi pričeval od luči. Bila je
prava luč, ktera razsvetli vsakega člo¬
veka, ki pride na ta svet. Na svetu
je bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni poznal. V svojo lasti-
no je prišel, in njegovi ga niso spre¬
jeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo,
jim je dal oblast božjim otrokom biti;
njim, ki verujejo v njegovo ime, ki
niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne
iz volje moža, ampak iz Boga rojeni.
In Beseda (tukaj se ?,  desnim kolenom poklekne)

80

je meso postala, in je med nami pre¬
bivala, in smo vidili njeno čast, kakor
čast Edinorojenega od Očeta, polna
gnade in resnice.

Sl. Hvala Bogu.

Druga sveta maša

s t©rpJij©ija

Ixi8ti§@?eg8u

Pred svet« mašo.

Misli si, da si v Jeruzalemu, notri v obedniei,
kjer je Jezus s svojimi ucenci zadnjo večerjo imel. —
Pomisli, kaj ti je naj bolj treba, na duši ali na telesu5
in za tisto posebno potrebo daruj sv. mašo.

Gospod, moj Bog! kako veliko je
tvoje ime med narodi sveta! Od sončnega
izhoda do zahoda se čisti dar tvojemu
imenu daruje.

Jezus, ti naj vikši mašnik! pridi in
daruj v podobah kruha in vina svoje sveto
meso in svojo rešnjo kri v spravo naših
grehov.

Jagnje božje, ki si za nas na križu
svojo kri prelilo, položi se v roke svo-

81

jega služabnika, mašnika, kakor nekervav
dar — v hrano našim dušam.

Sveti, neskončni Bog! jez uboga
grešnica sim prišla sem pred altar, da
bi sveto mašo slišala. S tistim naj po-
polnišim namenom, s kterim se je tvoj
preljubi Sin, Jezus Kristus pri zadnji ve¬
čerji in na križu za nas daroval, ti da¬
rujem tudi jez to sveto mašo v poče-
šenje tvojega presvetega imena; v povik-
šanje tvoje časti; v zahvalo za vse, meni
in drugim dodeljene dušne in telesne do¬
brote ; v zadostenje za svoje grehe; v do¬
sego novih gnad, posebno gnade svete či¬
stosti in ponižnosti.; v pomoč in tolažbo
tistim, za ktere sem dolžna moliti, po¬
sebno za te I. L, ki so še pri življenju,
in za te I. I, ki so že v Gospodu za¬
spali. — Rada bi bila zbranega duha in
prav pripravljena, pa sem preslaba. Pro¬
sim, Gospod! usmili se me. Ti pripravi
mojo dušo, ti očisti moje serce, da bom
vredno pri tej sveti daritvi.

Kedar mašnik na spodnji stopnjici molijo.

Kedar mašnik doli pred altarjem globoko priklo¬
njeni molijo očitno spoved, si misli Jezusa na oljski
gori v molitvi, kako v smertni žalosti na tleh leži in
zavoljo tvojih grehov kervav pot poti. — SpoVej se
tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz celega serca.

82

Kdo bo dal vode moji glavi, kdo solz
mojim očem, da bom jokala nad svojimi
grehi, in izmila gerde madeže svoje duše!

Oče! grešila sem zoper nebo in zo¬
per tebe, nisem vredna tvoj otrok ime¬
novana biti. Ne zaverzi me spred svojega
obličja, in ne odvzemi mi svojega svete¬
ga Duha, Oberni na me svoje milost¬
ljive oči, o Bogi in usmili se me. Za¬
voljo svojega preljubega Sina, nad kte-
rim imaš svoje dopadajenje, mi odpusti
moje grehe.

Jezus, moj Gospod in Zveličar! s
svojim kervavim potom, ki si ga na olj¬
ski gori potil, izbriši.vse moje grehe.

Gloria ali slava.

fCe jo' mašni k molijo.j)

Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so Jezusa
vjeli, in kakor hudodelnika z vervini zvezali. Ti pa
hvali Boga in svojega Zveličarja. ki je prevzel to
sramoto, da je tebe rešil:

Čast bodi Bogu po višavah, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišu¬
jemo te; zahvalimo se ti zavoljo tvojega
velikega usmiljenja. Gospod Bog, ne¬
beški kralj! Bog, Oče vsegamogočni!
Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin!

83

Gospod Bog! Jagnje božje., Sin Boga
Očeta! ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprej¬
mi našo molitev! Ki sediš na desnici
Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet,
ti sani si Gospod, ti sam si naj viši,
Jezus Kristus, s svetim Duhom, v časti
Boga Očeta. Amen.

List ali berilo.

Redar gredo mašnik iz srede altarja na listno
ali žensko stran, premišljuj, kako so Jezusa od Ana-
za h Kajfu peljali, ga po krivem tožili, v obraz bili
in pljuvali. — Prosi, da boš prava učenka Jezusova,
kterega božja beseda se bere v listu.

O moj ljubi Jezus! s kakšno sveto
poterpežljivostjo si terpel, ko so te od
sodnika do sodnika vlačili, povsod zasra¬
movali, tepli in bili. Jez pa sem tako
nepoterpežljiva, in dostikrat ene same
žal besede ne morem poterpeti, ne mo¬
rem molčati in tiho djati. — O naj po-
hlevniši Jezus! ozdravi me napuha, o-
zdravi me jeze. Uči in podpiraj me, da
se ne bom togotila nad sovražniki, ki mi
hudo želijo in podkopujejo moje dobro
ime. Stori me vredno, zavoljo pravice
preganjana biti, da postanem tvoja prava
in zvesta učenka.

84

O Bog! kteri si razsvetlil s svojim
Duhom preroke in apostole, in še zdaj
vedno iz ust tvoje svete cerkve govoriš,
terdno in živo verujem vse, kar me rim¬
ska katoliška cerkev uči, in mi zapove¬
duje verovati. Daj mi, o Bog! vero
svetih očakov, gorečnost prerokov, lju¬
bezen apostolov, zvestobo svetih devic,
naj mi bo tvoja beseda k zveličanju. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

E v a n g e 1 j.

Kedar gredo mašnik na evangeljsko stran, pre¬
mišljuj , kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako hudo
tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar nočeš
zatajiti tega, kar njegov sv. evangelj uči.

Kako malo, o moj Jezus! si vze-
mem k sercu besede tvojega sv. evan-
gelja, za kterega si ti toliko terpeti moral!
Kako slabo in razmišljeno ga poslušam!
Kako mlačna in lena sem, ga spolnovati!
Kako redko in merzlo se pogovarjam od
tvojih svetih naukov! Kako nerada berem
pobožne bukve, in kako hitro se jih na¬
veličam ! — O ne dopusti, da bi se kedaj
sramovala tvojega svetega evangelija, ali
bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta
ali iz strahu pred zamero njegovo; tim-
več mi gnado daj, da se skažem in vse¬
lej zaderžim kakor prava kristjana, da

85

boš tudi ti enkrat pri sodbi mene za
svojo zvesto deklo spoznal in k sebi vzel
v nebesa. Amen.

Kredo ali vera.

(Če jo mašnik molijo.)

Kedar se mašnik podajo od evangeljske strani
v sredo altarja. in vero molijo, premišljuj, kako je bil
Jezns od Pilata poslan k Herodežu, kteri si je želel
kak čudež od njega viditi. — Ne bodi Herodežu po¬
dobna, ampak prosi Boga ponižne vere! Moli: Veru¬
jem v Boga Očeta,  ali pa to le:

Blagor njim, kteri ne vidijo in ven-
der verujejo! — Jez verujem, o Bog,
stori še močnejšo mojo vero.

Kako bi se ti zahvalila, o moj Bog!
da si me izvolil izmed tavžent in tavžent
ljudi, kteri v temi nevere in krivoverstva
živijo, in da si me poklical k pravi veri,
ktera sama me zveličati zamore! — Oh,
jez vidim, da vse premalo spoznavam,
kaka sreča je za me, da sem v naročju
svete rimske katoliške cerkve! Daj mi,
o Bog! v njeni sveti veri živeti in umreti!

Darovanje.

Ko mašnik kelih odgernejo, in kruh in vino da¬
rujejo, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj pripe¬
ljejo, kako strašno ga šibajo in s ternjem kronajo, in
kako voljno terpi — vse za te.

Glej, Gospod! voljna sem in pri¬
pravljena k vsemu, kar tebi dopade. Ti

86

si moj Gospod, jez pa sem tvoja dekla
— vsa sem tvoja, ti pa ves moj bodi.
Yse kar sem in kar imam, tu na altar
položim, tebi v dar. Moja duša in moje
telo, moje serce in vse, kar je v sercu,
vse naj tvoje bo.

Jezus! le zapoveduj z menoj, v tvoji
službi sem — le oznanuj mi svojo voljo,
iz serca rada jo hočem spolnovatL

Umivanje rok.

Premišljuj, kako gerdo Pilat ravna. Roke si
umije, da bi se pravičnega skazal, zraven pa Jezusa
po krivičnem k smerti obsodi. Ali to ni hinavsko?
Prosi prave pobožnosti.

O moj Bog! kolikokrat se pobožna
delam, samo da me ljudje vidijo! Koli¬
kokrat se sramožljivo zaderžim, pa mi ni
resnica! — Prestvari mi moje serce, da
bom resnično pobožna le tebe ljubila, tebi
dopasti želela. Očisti me mojih skrivnih
grehov, in operi me od mojih hudobij,
da bo moje telo tvoj sveti tempelj, moja
duša pa altar, tebi posvečen in v sedež
pripravljen. — Ne meni, ampak tebi,
Gospod, naj bo hvala in čast.

S a n k t u s.

Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred pe¬
timi dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem z veselim

87

„Hozana“ pozdravljali, zdaj na vse gerlo kričijo: Kri¬
žaj ga! križaj ga! — Prosi stanovitnosti! —

O kako nestanovitna stvar je človek!
Zdaj tukaj klečim, vsa poterta in ske¬
sana, in obljubo nad obljubo delam, da
ne bom več grešila: čez kako uro mo¬
rebiti bom pa že vse pozabila, bom spet
žalila svojega toliko ljubeznjivega Boga,
ga bom spet križala s svojimi grehi. —
Gospod! oh pač revna sem in slaba: bodi
ti moja pomoč in podpora! — Svet, svet,
svet si ti, o Gospod Bog, stvarnik Vsih
reči! Nebesa in zemlja so polne tvoje
časti. Čast in hvala ti na višavah! če¬
sen bodi, ki pride v imenu Gospodovem!
Čast in hvala ti na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Premišljuj, kako Jezus od Pilata k smerti ob¬
sojen, težki križ zadene, in na goro Kalvarsko nese!
Pridruži se k jeruzalemskim hčeram, spremljaj ga ž
njimi vred, in jokaj nad njim in nad svojimi grehi. —
Spomni se pa tudi tistih živih, za ktere veš, da si
dolžna moliti.

O moj Jezus, kako nehvaležna bi
bila, ko bi te zapustila na težkem, brit-
kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš:
Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji
sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan
in za menoj hodi — ne daj torej, da bi

88

se zaljubila v grešne kratkočase, da bi
svoje truplo preveč mehkužila, in po
svoji lastni slabi volji živela.

Oh, moj Jezus! vsaj veš, da tebi
sem se udala, tebi zaoljubila že sto- in
stokrat v svojem življenju. Kjer si ti,
ljubček moje duše! tam sem rada tudi jez,
in če je tudi na križevem potu. S teboj
rada terpim, s teboj rada umerjeni.

Ozri se milostljivo, o Gospod! na
svoje služabnike in služabnice I. I., na
moje ljube dobrotnike, prijatle, znance,
tovarše in tovaršice; pa tudi mojih so¬
vražnikov se spomni, in daj vsim, kar
te prosijo in jim v zveličanje služi.

Pri povzdigovanju sv. hostije.

Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in
med dva razbojnika povzdignejo.

Molim te, o Jezus! ki si v podobi
kruha živ pričujoč, z dušo in s telesom,
s kervjo in z mesom, po božji in člo¬
veški naturi. — Bodi sto tavžentkrat če-
šeno, o presveto rešnje telo!

Gospod .Jezus, tebi živim! Gospod
Jezus, tebi umerjem! Gospod Jezus,
tvoja sem, če živim; tvoja sem, če
umerjem! Amen.

89

Pri povzdigovanju sv. kelha.

Premišljuj, kako obilno teče kri iz Jezusovih
presv. ran — v odpušenje tvojih in grehov celega sveta.

O presveta kri Jezusova, ktera si
bila za nas na križu prelita, bodi sto tav-
žentkrat češena! O predraga kri Jezuso¬
va, operi me in očisti mojo nagnusno dušo,
da ne boš zastonj za me prelita,! — O
Jezus, bodi mi milostiv! O Jezus, bodi
mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se me,
in odpusti mi moje grehe. Amen.

Po povzdigovanju.

Premišljuj temo, ktera se je storila po vsej
zemlji, ko so Jezusa križali, in spomni se vernih
mertvih, ki so v temni ječi. v vicah shranjeni.

O Gospod! ne daj, da bi se kedaj
pogreznila v tisto strašno temo, kjer ogenj
zmirej žge, kjer červ zmirej grize,, kjer
je jok, vpitje in škripanje z zobmi. Ob-
vari mojo dušo pred večno smertjo, in
daj mi, enkrat gledati te od obličja do
obličja , kakor te zdaj v presv. rešnjem
telesu pričujočega verujem, in s poniž¬
nim sercem molim.

Usmili se, o Gospod! tudi ubogih
duš, ki so v vicah zaderžane, posebno
I. I. Tvoji neskončni ljubezni jih pripo-

90

ročujem, usmili se jih! Pošlji svojega
arhangela, sv. Mihaela, naj jim odpre
vrata njih temne ječe, naj jih pelje v
svetlobo svetih nebes, v veselo družbo
tvojih svetnikov, pred tvoje obličje, po
kterem ven in ven zdihujejo.

Oče naš.

Ali moli z mašnikom „oče naš“, ali pa pre¬
mišljuj sedem Kristusovih besedi na križu:

Oče, odpusti jim; saj ne ve¬
do, kaj delajo!  — O rada odpustim
tudi jez sovražnikom svojim, da bo Bog
odpustil tudi meni. Bog! daj jim vse
dobro, in ne povračuj jim krivic, ki so
jih meni storili.

Resnično, resnično ti po¬
vem, danes boš z menoj v sve¬
tem raju!  — O da bi tudi jez slišala
to veselo besedo, ko bo moja duša od
trupla in sveta slovo vzela!

Žena, glej, tvoj sin! Sin,
glej, tvoja mati!  — Večna hvala ti
bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro
in ljubeznjivo mater — Marijo, prečisto
devico. Da bi le vselej tudi bila take
matere vredna in nji pokoma hči!

91

Žejin sem! — O Jezus! ti si bil
žejin — zveličanja moje duše si bil že-
jin. Da bi tudi moja duša tako žejna bila
— tebe in tvoje svete gnade! Zmiraj bolj
spoznavam, kako prazno in nečimerno je
vse na svetu — samo ti in tvoje sv.
rešnje telo me zamore nasititi. O daj,
da se prav pogosto s teboj sklenim!

Moj Bog! moj Bog! zakaj si
me zapustil?  — Tudi meni se več¬
krat tako godi, da sem vsa suha, vsa
temna, in zdi se mr, da ti, moj Jezus!
si me zapustil. Daj mi, da bom tudi
v takem stanu poterpežljiva in vdana,
kakor si ti na križu bil!

Dopolnjeno  je!  — Kes, kmali
bo dopolnjeno moje življenje; moje leta
bodo dotekle — morebiti danes že, in
v večnost se bom selila. Blagor vsakemu,
blagor meni, če bom do konca zvesta
ostala!

Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!  — O naj bi tudi moje
zadnje zdiliovanje in moja zadnja molitev
bila: Jezus, v tvoje roke izročim svojo
dušo! Jezus, tvoja sem in tvoja osta¬
nem vekomej. Amen.

92

A g n u s D e i.

Ko mašnik sv. hostijo prelomijo. premišljuj,
kako se je Jezusova duša od telesa ločila, in prosi
za gnado, srečno umreti.

O moja duša, kako bo takrat, ko
bo treba, od telesa in celega sveta se
ločiti? Kamo se bova djala, kamo ober-
nila? Kamo drugam, kakor k Jezusu!
— O moj Jezus! vse moje upanje je v
tebi. Tvoja smert je moje življenje. Le
eno te prosim: da bi umerla smert pra¬
vičnih — v tvoji sv. gnadi!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ! zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
lješ! usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ! usmili se nas, o Gospod!

Sveto obhajilo.

Premišljuj, kako pokopujejo Jezusovo telo. On
pa želi v tvojem sercu pokopan biti. — če ne greš v
resnici k sv. obhajilu, se pa v duhu obhajaj, to je,
obudi serčne želje po Jezusu, spoznaj ponižno svojo
nevrednost, in prosi Jezusa, da gre s svojo sv. gna¬
do v tvoje serce; in kraljuje v njem kakor kralj.

O Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo streho; ampak reci le z bese-

93

do, in ozdravljena bo moja duša! O moj
Jezus, da bi pač vredna bila, da bi
bilo moje serce grob tvojega zdaj živega
telesa! Glej, moje serce ti do kraja od-
perto stoji. Pridi, o Jezus, ko te toliko
ljubim, pridi in prebivaj ven in ven v
meni —'tebe zgubiti bi bila moja smert.

Oh, ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod, da nisem vredna,

Da pod mojo streho greš.

Kak’ pa tebe sem potrebna,

To naj boljše sam ti veš.

Saj ne morem več živeti.

Če ne prideš, o Gospod!

Tebe serčno čem objeti,

Da! popred ne grem odtod!

Torej, Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

Po sv. obhajilu.

Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebo¬
hodu na oljski gori svoje učence blagoslovil.

94

Stori, o Bog! svoje ljudstvo sreč¬
no , in požegnaj nas vse, ki si nas v
svojo čast vstvaril! Požegnaj tudi mene,
o Jezus! da želim in išem, kar je v ne¬
besih, in ne, kar je na zemlji.

Zadnji evangelj. -

Po žegnu mašnik navadno molijo začetek evan-
gelja sv. Janeza. Moli ga tudi ti (glej stran 79.), ali
pa sledeči odlomek iz evangelja sv. Janeza.

Po tem pa je Jožef iz Arimateje
(ker je bil Jezusov učenec, toda skrivej
zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil,
da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je
dovolil. Prišel je tedej, in snel Jezu¬
sovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem,
ki je bil pervič po noči k Jezusu prišel,
in je prinesel zmesi mire in aloe okoli
sto liber. Vzela sta tedej Jezusovo telo,
in ga zavila v tenčico z dišavami vred,
kakor je pri Judah šega pokopavati. Bil
je pa na tistem kraju, kjer je bil križan,
vert in na vertu nov grob, v kterega še
nihče ni bil položen. Tam sta tedej za¬
voljo dneva pripravljanja Judov, ker je
grob blizo bil, Jezusa položila.

Po sv. maši.

Oče nebeški! vesela zapustim zdaj

95

tvojo hišo, kei' sem tako srečna bila, sli¬
šati sv. mašo, v kteri se je tvoj preljubi
Sin, Jezus Kristus, tebi daroval. O da
bi le smela spet kaj kmali k sv. maši
priti! Popravi, o Jezus! s svojo lju¬
beznijo, kar moji molitvi manjka. Po-
terdi vse moje dobre naprejvzetja, do¬
polni vse moje svete želje, in vzemi me
enkrat k sebi v večno veselje. Tvoj sv.
žegen in moj angelj varh naj me sprem¬
ljata po vsih mojih potih, danes in vse
dni mojega življenja. Amen.

Tretja sveta maša,

Fred sv. mašo.

O moj Jezus! čula sem tvoj pre¬
sladki glas: Pridi nevesta moja! pridi
izvoljena moja! in dasiravno sem polna
slabost in madežev, se vender preder-
znem, med tvoje neveste se šteti, in
pridem sem v tvojo sveto hišo, vsa ve¬
sela, da si me poklical. Pri tebi biti
četertinko ure, mi je ljubši, kakor brez

96

tebe cel teden. — Prosim, ljubi Jezus!
da bi ta sv. maša, pri kteri bom zdaj
pričujoča, moje hudo nagnjenje pokrotila,
in svete želje, ki jih imam, poterdila.
Oživi mojo vero, daj mi terdno zaupanje
na tvojo milost in pomoč, in vnemi moje
serce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija,
prečista devica! in ve, ljube svetnice!
ki ste venec svetega devištva srečno
ohranile, prosite za me in moje ljube
tovaršice, da bodimo tudi me za vami.

Pri začetka sv. maše.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in svetega f Duha sem se približala tudi
jez k daritvi sv. maše. Bojim se sicer,
o Bog! in strah me je pred teboj, ko se
spomnim svojih pregreh in hudobij; ali
milost tvoja mi serčnost daje. Ti, o Go¬
spod! si usmiljen in prizanesljiv, ker veš,
da smo slabe stvari, in se spomniš, da
smo prah in pepel — in kakor se oče
usmili svojih otrok, tako se usmiliš tudi
ti tistih, ld se tebe bojijo. Čast bodi
Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor
je bilo v začetku, zdaj in vselej in veko-
mej. Amen.

Oče nebeški! usmili se mašnika, ki
globoko priklonjeni svojih grehov se tožijo,

97

usmili se pa tudi moje revne duše; za¬
kaj tudi jez se spovem in obtožim Bogu
vsegamogočnemu, Marii prečisti devici
in vsim svetnikom in svetnicam božjim ,
da sem veliko, prav veliko grešila z mis¬
lijo, z besedo in z djanjem. Polna žalosti
se na persi terkam, in prosim: Usmili

se me, o Bog, in odpusti mi moje gre¬
be, moje silno velike grehe, vsaj se po¬
boljšati hočem! — Usliši mojo molitev,
in moje vpitje naj k tebi pride!

Crloria ali slava Bogu.

O Bog! ti si kralj kraljev, ti si
gospod gospodov — bodi torej česen in
hvaljen v nebesih in na zemlji! Ti si naj
bolji Oče, od tebe imamo vse dobro. Ti
si svet, le pobožno serce, le tiha in
krotka duša ti dopade. Ti si pravičen,
vse dobro plačuješ, vse hudo pa kaznu¬
ješ. — Molimo, častimo in hvalimo te,
zdaj in na vekomej. Amen.

Molitev.

Usliši nas, Bog naš Zveličar ! da
kakor se praznikov svetih devic tvojih
veselimo, se naučimo njih priserčne po¬
božnosti.

Družb.

b

98

Prosimo te, o Gospod! obvari po
prošnji Marije vselej device naše družtvo
vsih nadlog, in kakor smo se iz celega
serca tebi vdale, takp nas reši iz vsih
skušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

Berilo

iz 1. lista sv. Pavla do Korinčanov.

Od devic nimam Gospodovega po¬
velja ; svet pa dam, ker sem milost
dosegel od Gospoda, zvest biti. Menim
tedej, da je dobro zavoljo sedanje nad¬
loge, ostati kar si. Ako se devica omoži,
ni grešila; toda nadloge mesa bodo imele
take. Ktera se ne omoži in je devica,
misli in skerbi, kar je Gospodovega,
kako bi Bogu všeč bila, da bi bila sveta
na telesu in duhu. Ktera pa se omoži,
misli na to, kar je svetov ega, kako bi
možu dopadla. Ali ne veste, da so vaše
telesa udje Kristusovi? Ali bi tedej
smele vzeti ude Kristusove, in jih k ne¬
čistosti vpotrebovati? Bog ne daj! Ali
ne veste, da.so- vaši udje tempelj sve¬
tega Buha, kteri je v vas, in kterega
imate od Boga?  — Telo ni za nečistost,
ampak za Gospoda. Ve niste svoje,

99

ampak kupljene ste za drago ceno; za¬
torej častite in nosite Boga v svojem
telesu. Ktera kozji tempelj, to je, svoje
telo oskruni, njo ho Bog končal.

Večna hvala ti bodi, sveti Duh!
za te lepe, svete nauke, ki sem jih
zdaj čula. Poterdi in podpiraj me, da
se čista in sramožljiva ohranim na duši
in na telesu. Le Jezusu naj dopadem,-
on je moj Gospod — ljudem dopasti ne
želim, in hi za me tudi velika škoda bila.

E v a n g e 1 j

po zapisu svetega Matevža.

Nebeško kraljestvo je podobno de¬
seterim devicam , ktere so vzele svoje sve¬
tila, in so šle ženinu in nevesti naproti.
Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet
pametnih. Petere nespametne so vzele
svetila, olja pa niso vzele seboj. Pa¬
metne pa so vzele olja v svojih posodah
s svetili vred. Ker se je pa , ženin mu¬
dil , so vse podremale in zaspale. O
polnoči pa je šum vstal: „Glejte, ženin
gre, pojdite mu naproti!“ Takrat so
vstale vse tiste device, in so napravljcde
svoje svetila. Nespametne pa so modrim
rekle: „Bajte nam svojega olja, ker

5 *

100

naše svetila ugasujejo  /“ Pametne pa so
odgovorile, rekoč: „Da ga kje ne zmanj¬
ka nam in vam, pojdite, raji k proda-
javcem, in si ga kupite!“ Kedar so pa
šle kupovat, je prišel ženin; in priprav¬
ljene so šle ž njim na ženitnim, in duri
so se zaperle. Poslednjič pa pridejo
tudi trne device, rekoč: „Gospod, Go¬
spod, odpri nam P On pa je odgovoril
in djal: „ Resnično, resnično vam povem,
vas ne poznam!“ Čujte torej, ker ne
veste ne dneva, ne ure!

Iz teh besedi, o Jezus! spoznam,
da nedolžnost in sveta čistost je deklet
edina lepota, je njih naj veče bogastvo
in njih naj viši čast. Dokler sem čistega
serca , pri tebi veliko veljam , naj sem
tudi ubožna in zaničevana od ljudi: če
pa čistost zgubim, vrata zapreš pred me¬
noj, in me ne več ne poznaš. Oh Je¬
zus , daj da 'bom vseskoz čula nad se¬
boj, da se mi ne zgodi, kakor nespa¬
metnim devicam!

Vera.

(Ce se moji.) .

Verujem v Boga Očeta, ki je stvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse

101

ohranuje in vlada; ki za vse po očetovo
skerbi. — Verujem v Jezusa Kristusa,
Sina njegovega edinega, Gospoda našega,
ki je za nas človek postal, terpel, kri¬
žan bil in umeri, je tretji dan od smerti
vstal, je v nebesa šel in ima zdaj naj
višo oblast čez vse v nebesih in na zem¬
lji. — Verujem v svetega Duha, ki iz¬
haja od Boga Očeta in Boga Sina na
vekomej; ki nas posvečuje, razsvetljuje
naš um, in nagibuje našo voljo k vsemu
dobremu. — Verujem vse, kar mi sv.
rimska cerkev verovati ukazuje. Bog!
daj mi, da bom po sv. veri tudi živela.

Darovanje.

Moj Jezus? kaj bom tebi dala? kaj
darovala? — Saj veš, da s praznimi
rokami pred teboj klečim, in nimam dru-
zega, kakor serce, ki tebe ljubi, ki za
te živi, za te umerje. To svoje serce,
in vse, kar je v njem, misli in želje,
občutke in nagnjenja,., vse tebi dam, vse
tebi darujem. Moja duša in moje telo,
moje oči in ušesa, moje roke in noge,
moj um in moja pamet, moj spomin in
moja domišljava, moje poštenje in dobro
ime — vse je tvoje, vse tebi izročim.

102

Mašnik si roke umivajo, pakazati
mi, da debi le to dopade, kar pride iz
čiste roke in iz nedolžnega serca. Proč
tedej, daleč proč od mojega serca bežite
vse hude želje in grešne nagnenja. Va¬
rovati se hočem vsili nevarnost in vsake
slabe priložnosti, vsih nespodobnih norčij
in vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se
gerde reči radi menijo ali gerde pesmi
pojejo, ne bom nikdar med svoje prijatle
štela. Bog me vari pred njimi, pa tudi
mene, da ne bom kaj takega zinila! Ču¬
ti hočem in moliti, da v skušnjavo ne
padem. Terdno sklenem, da hočem biti
čista v svojem poželenju, sramožljiva v
svojem pogledu, 'varna v svojem govor¬
jenju, ponižna v svojem oblačilu in po¬
štena v vsem svojem djanju in nehanju.
Hočem se ravnati vselej in povsod po zgledu
moje svete patrone in drugih svetih de¬
vic. Vse, kar bom storila ali opustila,
naj bo v čast in hvalo tvojega božjega
imena, moji duši v zveličanje in k pridu
naše svete cerkve.

S a n k t u s.

Zmiraj bliže nastopa čas, ko bo Je¬
zus prišel iz svetih nebes sem na altar. O

103

Bog! napolni me s svojim svetim Duhom,
da se moje serce loči od vsega posvet¬
nega in samo na tebe misli. Ti pa, moja
duša! vzdigni se kviško, idi naproti svo¬
jemu kralju, gospodu in ženinu, združi
se z angelji in arhangelji, s kerubi in
serafi in z vsimi drugimi nebeškimi du¬
hovi, ki ga spremljajo, in vsa vesela
pa tudi z vso častjo prepevaj in reci:
Svet, svet, svet si Gospod Bog, stvar¬
nik vsih reči! Nebo in zemlja sta polna
tvoje časti, česen in hvaljen bodi, ki
pride v imenu Gospodovem! Bodi mu
čast in hvala, modrost in zahvala, sla¬
va in moč na vekomej.

Pred povzdigovanjem.

Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu
Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž¬
nostjo, oglej se milostivo na svojo sveto
cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveli¬
čaš. Oglej se na našega papeža L, na
našega škofa I., na našega cesarja I.,
na vse verne kristjane in na vse priču¬
joče, kterili vera in pobožnost ti je znana.
Oglej se milostivo na vse tiste, za ktere
sem posebno dolžna moliti (na moje
starše, brate, sestre, prijatle, znance,

104

dušne pastirje itd.). Oglej se na vse.
ki so mojim prošnjam se priporočili,
in za ktere ti veš in hočeš, da imam
še posebno moliti. Zlasti te prosim za
svoje družbine tovaršice, da kakor smo
se vse zavezale lepo po dekliško živeti,
tudi vse svojo besedo deržimo, in čiste
ostanemo na duši in na telesu.

O Bog! prosim te v imenu vsih,
prosim te z Marijo prečisto devico in z
vsimi svetniki in svetnicami tvojimi, reši
nas vsih nevarnost in vsega hudega za¬
lezovanja, reši nas pogubljenja in vver-
sti nas med svoje izvoljene.

Pri povzdigovanju sv. rešnjega telesa.

Bodi češen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi kruha živ in res¬
nično pričujoč! Molim te z vso poniž¬
nostjo ; ljubim te iz celega serca. O Je¬
zus ! bodi mi milostiv. O Jezus! bodi
mi usmiljen. O Jezus! odpusti mi moje
grehe.

Pri povzdigovanju sv. rešnje Jcervi.

Bodi češen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi vina živ in resnično
pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo:

105

ljubim te iz celega serca. O Jezus! tebi
živim; tebi umerjeni. Tvoja sveta rešnja
kri me očisti vsih mojih grehov!

Po povzdigovanju.

Zdaj spoznam, koliko je vredna
moja duša; zdaj vidim, kakošna hudobija
in gerdoba da je greh. Svojo zadnjo
kapljo kervi, o Jezus! si za me prelil;
si na križu umeri , da si me pekla rešil.
Oh! s čem sem zaslužila to tvojo veliko
ljubezen? — Sram me je in serce mi
trepeče, ko pomislim, kolikokrat že sem
te hudo razžalila, sem vganjala nespo¬
dobne norčije, sem imela gerde pogovore,
sem se oblačila nečimerno in sem lišpala
svoj obraz, sem pasla nesramne misli in
želje, sem pohujšanje davala s slabim
svojim zaderžanjem, in duše, za ktere
si ti tolikanj terpel, tebi iz rok tergala.
Oh, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi za
naprej tudi taka bila, da bi tvoja sveta
kri nad menoj morebiti zgubljena bila.
Spomin tvojega terpljenja in tvoje smerti
na križu naj me obvaruje te nesreče!

Usmili se, o Gospod! tudi vernih
duš v vicah, posebno tistih, za ktere
veš, da sem dolžna moliti, in so moje

5 *#

106

prošnje naj bolj potrebne. Daj jim večni
mir in pokoj in večna luč naj jim sveti!
Daj pa tudi meni in mojim družbinim
tovarišicam, da se z Marijo tvojo materjo,
s sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato, sv.
Katarino in z drugimi ssv. devicami v
nebeškem kraljestvu veselile bomo.

Tvoja volja, o Gospod! naj se zgo¬
di, kakor v nebesili, tako na zemlji —
naj se zgodi tudi nad menoj. Kar ti
liočeš, hočem tudi jez, kar pa po tvoji
volji ni, tudi po moji ni — vsa se tebi
vdam. Ne daj, da bi prišla v skušnjave;
če pa pridem, bodi ti pred menoj, da te
pred očmi imam in srečno zmagam. O
Jezus, jagnje božje! ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se me, odvzemi mi grehe,
in daj moji vesti ljubi mir, kterega mi
svet ne more dati. Naj, da po tvojih
svetih zapovedih živim, naj s teboj ve-
komej sklenjena bom!

Sv. obhajilo.

J  O moj Jezus, ko bi pač moje serce
zadosti čisto bilo! tako čisto in sveto,
kakor je bilo serce tvoje presvete matere
in drugih svetih devic; da bi vredna bila,
tebe prijeti. Ali jez spoznam in odkrito

107

povem, da nisem vredna, da ti greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo,
in ozdravljena bo moja duša,

Duša Jezusova — posveti me,

Kri Jezusova — operi me,

Terpljenje Jezusovo — poterdi me,
Rane Jezusove — ozdravite me,

Serce Jezusovo — sprejmi me,

Duh Jezusov — oživi me,

Dobrota Jezusova — s svojim Oče¬
tom spravi me,

Lepota Jezusova — za seboj vleci me,
Ponižnost Jezusova — ponižaj me,
Krotkost Jezusova — potolaži me,
Mirnost Jezusova — mirno stori me,
Ljubezen Jezusova — užgi me,
Kraljestvo Jezusovo — pridi v me,
Gnada Jezusova — napolni me,

Milost Jezusova — zveličaj me,
Svetost Jezusova — posveti me,
čistost Jezusova — očisti me,

Križ Jezusov — podpiraj me,

Žreblji Jezusovi — pribite me,

Ternje Jezusovo — kronaj me,

Žolč Jezusov — napoji me,

Usta Jezusove — blagoslovite me,

V življenju in v smerti, zdaj in v
večnosti. Amen.

108

O moj Jezus, kako sladek si ti
tistim, ki tebe ljubijo! Kako moja duša
tebe želi! kako po tebi hrepeni! Pridi,
o pridi v moje serce, bodi moj ljubček,
moj 'gost, in očisti me vsili grehov!
Združi se z menoj, in ne daj, da bi se
kdaj tebe več ločila! Zaceli moje rane,
pomagaj moji slabosti, in oživi me k
novemu življenju, da v resnici lehko po¬
rečem: „Jez sicer živim; vendar ne jez,
temuč Kristus v meni živi‘G

Marija, prečista devica! prosi za
me in za moje družnice, da če dalej več
veselja do Jezusa v presv. rešnjem te¬
lesu dobivamo , da se pogosto in vselej
vredno ž njim sklenemo — za njega
živimo, za njega umerjemo.

Zadnje molitve.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
oglej se milostljivo na naše prošnje, in
brani nas hudih misel in želj, naj bo naše
serce vredno prebiv.ališe svetega Duha,

O Gospod! bodi sto tavžentkrat za¬
hvaljen za vse milosti in dobrote, ki jih
meni in vsim stvarem deliš. Z Jezusovim
neskončnim zasluženjem sklenem svojo
slabo službo; njegova ljubezen naj doda.

109

kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬
slovi nas, o nebeški Oče! blagoslovi
mene, moje ljube družnice in vse ljudi.
Blagoslovi moje sklepe, moje pota iu
opravila — vse, kar delam in počenjam,
naj bo tebi v čast in meni v zveličanje.

Fri zadnjem evangelju,

Jezus! ti si kakor luč na svet pri¬
šel, da si nam pot k večnemu življenju
pokazal. Vodi nas po vsih naših potili,
da v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne
pademo in v kako gerdo lužo ne zabre¬
demo. — Dobro spoznam, kako sem slaba
in nestanovitna, zatorej prav lepo prosim,
bodi ti, ljubi Jezus! moja podpora in
moja pomoč, tvoja sveta gnada naj me
spremlja, da bom sveto živela in sveto
umerla. Amen.

Po sveti maši.

Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti
mi, da sem pri tej sveti maši tako merzla
in raztresena bila. Ti veš, da moje mi¬
sli so dobre, da rada, prav rada bi bila
zbranega duha; ali moja slabost je tako
velika, da ne mislim in ne storim, kar
bi rada, ampak kar nočem, kar mi težko

110

dene, mislim in storim. — Prosim, ti
popravi, kar sem jez slabo opravila; ti
od svojega zasluženja dodeni, kar pri
moji molitvi pomanjkljivega najdeš. —
Daj, da bo ta sy. maša tebi v čast,
moji duši pa v zveličanje; da bom danes
in vselej vse svoje misli, želje, besede
in djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni
do tebe storila, in svoje serce čisto brez
vsega madeža ohranila. In ti, Marija!
pokaži, da si res moja mati, priporoči
me Jezusu, svojemu ljubemu sinu, da
me danes in vse dni mojega življenja v
svoji gnadi ohrani, in da ne bom druze-
ga iskala in želela, kakor njemu dopasti.
čast in hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu
in sv. Duhu. čast in hvala bodi tudi
Marii, kraljici nebes in zemlje, zdaj in
na vekomej. Amen.

111

(M

sakrameata sv.

Hekleta! ve se. rade umivate, rade svoje
oblačila perete, da ste snažne in čedne; oj
da bi le tudi tako rade svojo vest umivale,
svojo dušo čistile in k sv. spovedi hodile!
če tudi nobenega smertnega greha nad se¬
boj nimate, morate vendar vsakega mesenca
k spovedi iti; ktere pa ste bolj pobožne, in
želite pot popolnamosti nastopiti, morate še
bolj pogosto iti. In sploh vsim vam naro¬
čim, da v večih nevarnostih ko ste, in huji
skušnjave ko imate, bolj pogosto morate k
spovedi priti. Ko bi pa ktera zmed vas tako
nesrečna bila, kar vas Bog obvari! da bi v
smerten greh padla, bi smela k večemu do

112

nedelje odlagati — naj bolje pa bi bilo, pre¬
cej tisti ali vsaj drugi dan se spovedati.

Ne hodite zdaj k temu zdaj k unemu
duhovniku, timveč izvolite si s pomočjo
božjo svojega spovednika, ki so pobožen,
učen, usmiljen in natančen; ki vas k sveti
čistosti in sramožljivosti priganjajo, in vam
vedno zatajevanje, pokoršino, krotkost in dru¬
ge svete čednosti priporočujejo. Deržite se
jih, kakor otrok svojega očeta, in ne pre-
menujte jih, če nimate kakošnih posebnih
vzrokov. V časti jih imejte, kakor angelja,
kterega vam Bog pošlje, odprite jim z vsim
zaupanjem svoje serce, in izročite jim svojo
dušo v ponižni pokoršini. — Pripravljajte
se k spovedi vselej z vso skerbjo, in ne po¬
zabite, da k zakramentu sv. pokore gre to
petero: 1. Spraševanje vesti, 2. grevenga,

3. terden sklep, 4. spoved in 5. zadostenje.

Spraševanje vesti.

Perva stopinja do pobožnega življenja
je skerbno in pogostno spraševanje svoje vesti.
Brez pridnega spraševanja vesti ne moreš
sama sebe spoznati, se ne moreš čisto spo¬
vedati in tudi ne poboljšati. Navadi se to¬
rej, da boš vsak večer svojo vest spraševala;

113

posebno pa si prizadevaj, spoznati, kamo
tvoje serce naj bolj visi, ali v napuh, ali v
nesramnost, ali v jezo, mehkužnost, lenobo
ali kaj druzega. Kakor namreč vsak človek
serčno žilo ima; če jo preseka, je njegovo
življenje pri kraju: tako tudi ima vsak svoj
priserčni, svoj priljubljeni greh, do kterega
je naj huje nagnjen, in kterega spoznati je
večdel zlo težavno — ali če ga enkrat spo¬
znaš in odpraviš, si odpravila svojega naj
hujega sovražnika.

Napreden začneš svojo vest spraševati,
prosi svetega Duha, naj te razsvetli in tvoje
serce omeči, da boš prav spoznala sebe in
svoje grehe. Sprašuj se vselej tako, kakor
bi na -smertni postelji ležala.

Molitev za razsvetljenje.

O Bog! ti veš za moje naj skriv-
niši misli, in tebi so znani vsi koti mo¬
jega serca, ra zs ve ti moj um, da bom
vidila, kakošna sem pred tvojim obličjem
— kako in kolikokrat sem te razžalila z
mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo
dobrih del. Odpri mi moje oči, da svoje
grehe tako spoznam, kakor jih bom
spoznala ob svoji smertni uri, in kakor

114

jih ti spoznaš , ki boš mene sodil. —
O Bog! usliši me in pošlji mi svojega
svetega Duha. Marija, mati božja, prosi
za rire! Amen.

Ali pa clo kratko:

Pridi, sveti Duh! in razsveti me z
lučjo svoje sv. gnade, da bom vidila in
spoznala vse na tanko;, kar sem slabega
mislila, govorila ali storila, in vse, kar
sem dobrega opustila. Amen.

Spomni se potem še prav živo pričujoč-
nosti božje, in začni svojo vest spraševati.
Če pa hodiš pogosto k spovedi, morebiti
vsaki teden, ti ravno ni treba sledečega na¬
peljevanja, posebno če si boječe vesti. Pre¬
dolgo spraševanje bi vtegnilo vest ti zmeša¬
ti, dušo zmotiti in serce zmraziti. Sprašuj
se brez nepotrebne skerbi, kakor je bilo re¬
čeno zgorej pri večernem opravilu, posebno:
kako si varovala svoje oči in ušesa, svoj je¬
zik in druge svoje zunanje in notranje po-
čutke; in prizadevaj se toliko bolj, da boš
imela prav veliko in serčno grevengo, in ter-
dni sklep, poboljšati svoje življenje.

Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat
pri spovedi — ali si naloženo pokoro zvesto

115

opravila — ali si storila sve, kar so ti spo¬
vednik naročili — potem pa se sprašuj z
mirnim sercem in brez boječnosti:

I. Čez  deset zapoved božjih.

1. Ali nisem kakih prostovoljnih dvo¬
mov nad to ali uno versko resnico imela?
Sem si prizadevala, skušnjave zoper sv, vero
iz glave spraviti? Nisem hodila v hiše, v to-
varšije, kjer moja vera slabi ? Sem kdaj
slabo ali zaničljivo govorila zoper duhovnike,
zoper post, spoved, čistost in cerkvene opra¬
vila ; ali sem morebiti take pogovore z do-
padajenjem poslušala, ali celo poterdila? Sem
kdaj molčala, ko so drugi zoper sv. vero in
syete reči slabo govorili, dasiravno sem pre-
vidila, da bi kaj pomagalo? Nisem bukev
zoper sv. vero brala, ali drugim brati dajala?
Nisem oponašala pridgarjev ali spovednikov?
Nisem pobožnih ljudi zasmehovala, sovražila
ali od dobrega odvračevala? Se nisem sra¬
movala sv. vere, molitve — prekrižati, po¬
kropiti se z žegnano vodo, poklekniti, sve¬
tinjo poljubiti, pripogniti se? Sem kake
prazne vere na copemijo, kvarte, sanje imela?
Sem koga praznovernih, vražnih reči dolžila
ali raznašala? Sem molila vselej zjutraj in

116

zvečer, pred jedjo in po jedi, in angeljsko
češenje trikrat na dan? Ali nisem pri mo¬
litvi prostovoljno razmišljena bila? Sem mis¬
lila večkrat čez dan na pričujočnost božjo ?
Sem storila vse iz ljubezni do Boga, vse
njemu v čast? Se nisem samo na oči pobo¬
žno delala? Sem obudila kdaj vero, upanje
in ljubezen, posebno ko sem v skušnjavah
bila ali v veliki nevarnosti? Sem kdaj med
službo božjo nepotrebno zvunaj cerkve ostala,
ali namesti v cerkev, šla v kerčmo ali na drage
slabe pota? Sem kdaj v cerkvi ali na drugih
svetih krajih grešne misli pasla, nesramne
poglede, nepotrebne pogovore imela, pohuj-
šljivo se smejala, nespodobno se vedla? Sem
kdaj službo božjo mudila, prehitro iz cerkve
letela? Sem zoper Boga, zoper slabo vreme
in previdnost božjo godernjala? Sem dala
Bogu dolžno hvalo za prijete dobrote? Nisem
božjih darov tratila ? Sem bila v bolezni in
v nadlogah vselej v voljo božjo vdana?/Ni¬
sem nikoli v sebi kake merzlote, nevolje ali
clo jeze do Boga redila? Sem častila angelje,
svetnike in njih svetinje, kakor sem dolžna?

2. Sem kdaj ime Jezusa, Marije, svet¬
nikov in svetnic božjih nepotrebno in ne-
častitljivo izgovarjala ? Sem kdaj s svetimi
rečmi norčevala, božjo besedo ali besede sv.

117

pisma pačila in krivo obračala ? Sem kdaj
preklinjala, se rotila, priduševala in Boga
brez potrebe ali po krivem na pričo klicala?
Sem morebiti clo Boga in njegove naredbe,
p. vreme, mraz ali vročino klela? Nisem
nikogar k nepotrebnim prisegam zapeljala?
Sem obljube, ki sem jih Bogu storila, do¬
polnila? Sem dopolnjenje obljub predolgo
odlašala ? Sem kdaj kaj slabega obljubila ?
Sem Spolnila vse, kar mi ta ali una bratov-
šina naročuje? Sem rada kaj božjega govorila,
poslušala ali brala? Sem klicala v skušnja¬
vah vselej z zaupanjem na Boga ?

. 3. Sem bila ob nedeljah in. zapoveda¬
nih praznikih vselej spodobno, v Bogu zbrana
in pri celi sv. maši ? Sem bila tudi pri pridgi
in pri popoldanski službi božji? Sem bila
kterikrat kriva, da moj bližnji ni bil pri služ¬
bi božji ? Sem božjo besedo vselej zvesto
in skerbljivo poslušala? Sem brez sile in
dovoljenja, ali morebiti za dobička voljo de¬
lala ? Nisem prazno postopala ? Nisem ravno
ob teh dneh slabih tovaršij, pregrešnih krat-
kočasov imela — v kerčmo,, na ples hodila?
Sem se pred cerkvijo nastavljala? Sem v
cerkev ali iz cerkve s slabimi ljudmi hodila?
Sem kdaj po božjih potili iz slabih namenov
hodila ali slabo se zaderžala?

118

4. Sem očeta in mater rada vbogala,
spoštovala, ljubila ? Jih nisem dražila, zmer¬
jala, zaničevala, preklinjala, gerdo gledala
— jim kljubovala, besedovala, kaj hudega
ali clo smert želela ? Sem jim kdaj z roko
namenjala ali jih clo vdarla? Sem jih žalila
s svojem slabim zaderžanjem, jim solzne oči
narejala? Sem njih slabost raznašala, njih
revnega stanu se sramovala, v njih siromaši
vu jih zapustila? Ali jih nisem nikoli na-
legala, goljfala, okradla? Sem molila za
nje, jim postregla v njih bolezni? Sem sker-
bela, da so s sv. zakramenti prevideni bili,
sem njih zadnjo voljo zvesto spolnila? Sem
se rada spominjala svojih ranjih staršev, jim
pomagala po svoji moči z dobrimi deli? Ni¬
sem morebiti še mertvih staršev opravljala?
Sem pokoma bila tudi svojemu očmu, svoji
mačehi, gospodarju, gospodinji in drugim na-
prejpostavljenim ? Sem slabo od njih govorila,
jim nezvesta bila? Sem storila, kar so mi
grešnega storiti ukazali, dasiravno sem vedila,
da ni prav ? Nisem starih betežnih ljudi ali
beračev zasmehovala, za zijake imela? Se
nisem z bratmi, s sestrami, s tovaršicami
kavsala, vjedala, prepirala?

•5. Nisem sebe ali svojega bližnjega
na zdravju ali življenju poškodovala, nezmer-

119

no jedla, plesala, pijana bila? Se nisem pre¬
grešila s hudo jezo ali žalostjo, ali s takimi
jedmi in pijačami, od kterih vem, da so mi
škodljive? Sem kdaj svoje zdravje ali življenje
nepotrebno v nevarnost postavila, na jezo ali
na vročino prehitro pila, se tepla ali suvala?
Sem se kdaj na delu hotla skazati, nespa¬
metno skušala ali pregnala? Sem sebi ali
drugim smert ali kako nesrečo hudovoljno
želela ? Nisem iz hudobnih namenov kaj pila,
jemala ali drugim kaj takega svetovala ? Sem
bila v bolezni, v terpljenju voljna? Nisem
imela sovražtva s svojim bližnjim, se ga zato
ogibala, ga nisem pogledati, pozdraviti hotla?
Sem koga pohujšala s svojim govorjenjem,
s petjem, z bukvami, s pismi, s podobami,
z obnašanjem, z obleko, s slabimi zgledi?
Sem se ogibala slabih tovaršij in priložnost?

6. Sem rada kaj nespodobnega mislila,
poželela, poslušala? Sem nalaš na nečiste
reči ali sanje mislila? Sem jih zbijala pre¬
cej iz glave? Sem kaj nesramnega gledala,
govorila, pela, nesramnim rečem se smejala,
se jih dotikala? Se nisem preveč lišpala;
ogledovala, nečimerno oblačila, možkim na¬
stavljala, po njih gledala, za njimi hodila,
se njim prejemati, poljubovati ali objemati
dala, ž njimi norela, se metala, tergala,

120

preprijazna bila? Nisem hodila kdaj na ples,
po kerčmah, po drugih potih in krajih, kjer
je bila moja čistost v nevaršini? Sem kro¬
tila vseskoz svoje počutke? Sem bila zadosti
sramožljiva v pogledu in v obleki? Nisem
preveč dovolila svojemu slabemu poželenju?
Nisem nikoli kaj nespodobnega naročevala,
pisala, brala, prenašala ? Se nisem nepo¬
trebno razgalila, se po noči skerbno zaperam,
ne hodim okoli ? Nisem sama ali z drugimi
kaj gerdega storila, in morebiti o svetem
času, na svetem kraju? Sem se že spove¬
dala tistih nesramnost, ki sem jih bila v
otročjih letih storila, morebiti clo z nespa¬
metno živaljo ali s takim, ki so mi bili v
bližnji žlahti? Nisem od zapeljivcov kakih
daril jemala? Nisem imela grešnega znanja,
in s kom? Sem varovala skerbno svoj jezik,
svoje oči in ušesa? Se nisem preglasno sme¬
jala?

7. Sem komu kaj ukradla ali po sili
vzela ? Sem koga goljfala pri kupčii, prodaji,
meri, vagi, s slabim dnarjem? Sem po nji¬
vah, travnikih, nogradih, vertih, v hosti ali
pri pohištvu komu kaj škode storila? Nisem
gospodarju jemala in vbogajme dajala ? Sem
najdene ali posojene reči vselej zvesto nazaj
dala, storjeno škodo po svoji moči popravila?

121

Nisem ponidama dnarja tratila, zapravljala,
predrago obleko si omišljevala? Sem zvesto
delala, ko sem bila najeta ali plačana? Sem
si kaj ptujega blaga prideržala, sama sebi
pravico delala? Sem komu kaj dolžna, in
mu nočem plačati? Nisem revežov pri kup-
čii ali prodaji stiskala? Nisem slabo delala
in obilno rajtala? Nisem posojevala na pre¬
velike obresti?

8. Ali nisem čez koga po krivem pri¬
čala, ga rada slabo sodila, njegove besede
in djanja na slabo izkladala, mu slabih na¬
menov podtikala ? Sem koga po krivem to¬
žila, ga obrekovala, opravljala, raznašala?
Sem radovedno ali iz hudobije po slabostih
bližnjega popraševala, rada in brez potrebe
od njih govorila? Sem legala — iz potrebe?
iz navade? v norčijah? v škodo bližnjega? za¬
voljo dobička? ali še cio pri spovedi? Se
nisem svojim naprejpostavljenim zlegala, od
njih slabo mislila, slabo govorila? morebiti
še od duhovnov? Nisem kaj tajila, obetala,
pa ne storila? Sem se lažnjivo hvalila, ba¬
hala, druge zaničevala, zasmehovala, jim gerde
priimke dajala? Nisem nikogar dražila, pod¬
pihovala in se krega deležno storila ? Se
nisem hlinila ali.lena videz pobožno delala?
Sem se komu prilizovala? Nisem nobenemu

Družb. ®

122

časti ali poštenja vzela? Sem si prizadevala,
odvzeto dobro ime spet poverniti ? Nisem
kakih skrivnost razodevala ?

9. Se nisem v nečistih mislih, željah
in občutkih radovoljno in z dopadajenjem mu¬
dila? Sem se nesramnih zakonskih možakov
skerbno ogibala?

10. Nisem nikoli želela česar ptujega
se povlastiti, koga prekaniti ? Nisem bila
žalostna, ko se je bližnjemu dobro godilo,
ali vesela, ko je nesrečen bil ? Nisem bila
skopa, samogoltna? itd.

II. Čez pet cerkvenih zapoved.

1. 2. Kako sem praznike praznovala!

3. Sem se postila zapovedane postne
dni ? Nisem večkrat na dan do sitega se na¬
jedla ? Sem si pri večerji kaj pritergala ?
Sem ob sabotah in drugih postnih dneh, ob
ktereh sem po cerkvenem dovoljenju uživala
mesene jedi, molila in opravila, kar je od
škofa naloženega? Nisem bila kriva, da je
kdo post prelomil ali zasmehoval? Nisem
nevoljna bila ali govorila zoper post?

4. Kako'sem svoje spovedi opravljala,
posebno ob velikonočnem času? Ni bila ktera
mojih spoved slaba, ker sem svojo vest pre-

123

malo sprašala? Sem imela resnično grevengo
in terdno naprejvzetje ? Nisem kakega smert-
nega greha nalaš, iz zanikernosti, iz straha
ali sramožljivosti zamolčala ali zmanjšala?
Nisem v takem stanu svetega obhajila ali
drugih ssv. zakramentov prijela ? in kolikokrat ?
Sem brez potrebe drugim pravila od spovedi ?
Sem svojega spovednika vselej vbogala, jih ni¬
sem zaničevala? Nisem nalaš premehkih spo¬
vednikov iskala, da bi ložej mirno v svojih
grehih živela ? Nisem pri spovednici poslu¬
šala, in kar sem slišala, morebiti še drugim
pravila? Nisem po hinavsko pazila, kako
dolgo ali kolikokrat se kdo spoveduje? Se
nisem pri spovednici gerdo obnašala? Nisem
nikoli zoper spovednikovo dovoljenje, ali s
smertnim grehom na vesti k sv. obhajilu šla?
Kako sem se pripravljala k sv. obhajilu?
kako zaderžala? Nisem še na dan sv. ob¬
hajila v kakšne navadne in velike grehe padla ?

5. Nisem v adventu ali ob postnih
dneh pri pojedinah, igrah ali plesu bila? Se
nisem na ženitnim pregrešila z nezmernostjo
v jedi in pijači, ali s pregrešnim plesom?

III. Čez sedem poglavitnih grehov.

Sem bila visokih, prevzetnih misel ali

častilakomna? Sem se kaj povzdigovala, si

6  *

124

domišljevala zavoljo lepote svoje, modre gla¬
ve ali dobrih lastnost, ki jih morda imam?
Sem se oblačila čez svoj stan ali zato, da
bi drugih oči za seboj vlekla? Nisem bila
jezna, če me je kdo po pravici svaril?

Ni moje serce preveč na časne reči na¬
vezano? Nisem iz lakomnosti ob nedeljah
in praznikih delala in službe božje mudila?
Nisem iz lakomnosti nič vbogajme dati hotla?
Nisem svojega premoženja zapravljala, ali
na prelepo obleko obračala ?

Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo
njegove sreče, dobre glave, dobrega imena?
Nisem nikogar iz nevošljivosti opravljala ali
poškodovala ?

Nisem bila nezmerna, v jedi in pijači?
Se nisem vpijariila? Nisem v pijanosti kle¬
la, klafala ali kaj druzega hudega storila?
Si nisem z jedjo in pijačo na zdravju ško¬
dovala ?

Ali sem rada jezna za vsako malo reč?
Sem jezo dolgo deržala, in se morebiti spra¬
viti nisem hotla? Nisem v jezi razsajala,
vpila, zmerjala, živino pretepala?

Nisem bila lena, mlačna v dobrem ? Sem
dopolnovala zvesto dolžnosti svojega stana?
Nisem iz nemarnosti molitve, službe božje,
svete spovedi odlašala ali clo opustila ?

125

IV. Čez šest grehov v sv. Duha.

Se nisem prederzno na milost božjo
zanašala in si mislila: Kaj pa, če grešim,
se bom pa spovedala, vsaj je Bog milostljiv?
Nisem nad milostjo božjo obupovala in si
mislila: Mojih grehov je toliko, da mi jih
Bog ne more odpustiti? Ali sem si mislila:
Jez sem že pogubljena, za me je vse zastonj
— Bog je na me pozabil — on mi noče po¬
magati, da bi se poboljšala? Sem kdaj rekla,
da bi nečistost ali kaj takega greh ne bilo,
kar Bog prepove? Sem se kdaj ustavljala
spoznani keršanski resnici, da bi ložej svo¬
jemu poželenju stregla? Mi je kdaj težko
djalo, ko sem vidila druge pobožno živeti,
pogosto ssv. zakramente prejemati? Sem jih
zategadel zasmehovala ali sovražila ? Sem
bila nevoljna, če me je kdo podučil ali po¬
svaril? Nisem svojega poboljšanja na starost
odlagala, ali clo na smertno posteljo ?

V. Čez devet ptujih grehov.

Nisem nikomur v greh svetovala, po¬
stavim: kako naj se zlaže, goljfa, se ma¬
šuje, bližnjega v greh zapelje, nepokoren bo?
Nisem nikogar v greh napeljavala, silila ali
nagovarjala ? Nisem drugih dražila, da so

126

se jezili ali kleli? Nisem priložnosti da vala,
da so obrekovali ali klafali? Nisem v dru¬
gih greh privolila? Nisem rada poslušala
ljudi, ki so me v greh nagibovali? Nisem
hvalila ljudi, ki so kaj hudobnega počeli?
Se nisem sama kaj gerdega hvalila? Nisem
drugih grehe zakrivala, zagovarjala? ali mol¬
čala, ko je bilo treba svariti ali predpostav¬
ljenim povedati? Ali sem se kakega greha
vdeležila, postavim: tatvine, goljfije, oprav¬
ljanja, zapeljevanja?

VI. Čez sedem del usmiljenja.

Sem rada pomagala bližnjemu, ki je
bil v potrebi? rada bolnike obiskala, posebno
tovaršice svoje, jim postregla? Sem se po¬
tegnila in ponesla za nedolžnega? Sem rada
podučila, posvarila, ko je bila priložnost?
Sem krivico voljno poterpela?

VII. Čez dolžnosti svojega stana.

Sem starše in svoje naprejpostavljene
vbogala? Sem delala pridno in zvesto tudi
takrat, ko sem, sama bila? Sem zadovolj¬
na s svojim stanom? Ali ne godernjam, da
sem v tako revnem stanu? Ali molim vsa¬
ki dan za dar svete čistosti sebi in svojim

127

tovaršicam? Ali molim vsako nedeljo za
rajne družbine dekleta?

Zadnjič še prašaj:  Kolikokrat sem
od zadnje dobro storjene spovedi ta ali uni
greh storila? v kakošnih okoljšinah? iz kte-
rega namena sem grešila? kaj je iz greha
prišlo? sem se od svoje zadnje spovedi s po¬
močjo božjo poboljšala ali morebiti pohujšala?

Si svojo vest skerbljivo sprašala, pri¬
zadevaj se, da obudiš v sebi prav serčno
grevengo. Misli si, da klečiš z Marijo Magda¬
leno pred Jezusovimi nogami, in reci:

Greveuga.

Preljubi moj Jezus! kaj sem spet
storila? kamo sem zašla? Oh, da morem
tako neumna biti, tako oslepljena! Glas¬
no si me klical, roko si mi podajal: jez
pa sem se stran obernila in bežala pred
teboj. Dobro sem vedila, koliko si jokal
in žaloval nad menoj, nad mojo termo
in mojo sladnostjo: ali tvoje solze me
niso ginile. Kervavi pot si potil, od sa¬
mih skerhi za me, ko sem bila v tej ali
uni skušnjavi: jez pa vsa nora se nisem
zmenila za te. Kolikokrat sem govorila,

128

ko je bilo treba molčati: in tebe so zato
po ustah bili. Kolikokrat sem molčala,
ko je bilo treba govoriti: in ti si bil
zavolj mene zasramovan.

Jez se rada lišpam, svojo glavo
lepotičini: ti pa ternjevo krono nosiš.
Jez se poželjivo ogledujem in prevzetno
oblačim: tebe pa v obraz pljuvajo, te z
gerdim, sramotnim plajšem ogernejo, in
brez obleke na križ pribijejo. Jez sem
nesramežljiva v svojem pogledu: tebi pa
oči zavežejo in te bijejo. Jez sem časti-
lakonma, sem rada visoka: tebi pa terst
v roke dajajo in se zasmehljivo pred te¬
boj pripogujejo.

Jez . svoj e truplo rada mehkužim, in
svoje ude in počutke v slabo obračani:
tebe pa bičajo in tepejo, tako da od
verha glave do podplatov ni nič zdravega
na tebi. Roke moje so vse omadežovane:
tvoje pa so z žrebljami prebite. Serce
moje je polno nagnjusnosti: tvoje pa je
s sulico prebodeno. — O moj Jezus,
lepo te prosim, ne zaverzi me! O moj
Jezus, usmili se me! O moj Jezus, ne
daj, da bi se vekomej ločila od tebe!—
Rada bi tudi jez, kakor nekdaj grešnica
Magdalena, tvoje svete noge umivala s

129

svojimi solzami. Rada bi tebi, o moj
Jezus! tudi jez svojo serčno žalost ska-
zala, ker sem te tolikokrat in tako hudo
razžalila, Ali moje serce je terdo, ka¬
kor kamen, in ne čuti svojih globokih,
svojih smertnih ran. O moj Jezus! tebi
je vse mogoče — usliši me, iz globočine
svoje duše k tebi upijem. Omeči moje ter¬
do, moje kamnitno serce, in daj mi solze
prave grevenge. Vzemi me zopet v svojo
milost, in oberni, oh oberni svoje milost¬
ljive oči na me ubogo grešnico. Grešila
sem in veliko hudobijo sem storila pred
teboj; vredna nisem, tvoja hči imenovana
biti. Pa, moj Jezus! pri tebi je usmi¬
ljenje, pri tebi je obilno odrešenje. Ober¬
ni svoje obličje od mojih hudobij, in bodi
milostljiv, bodi usmiljen mojim grehom.
Vsa vesela bom potem tvoje ime hvalila
in bom prepevala tvoje usmiljenje veko-
mej. Amen.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sem tebe svojega
preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost
in samo sveto dobroto, ki te iz serca
ljubim, ž njimi razžalila. Terdno skle¬
nem s tvojo gnado svoje življenje po¬
boljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti,

6  **

130

kakor tebe, svojega Boga, tebe neskon¬
čno svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi gnado, spol¬
niti ta sklep; to te prosim po neskonč¬
nem zasluženju tvojega božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬
stusa. Amen.

Na grevengi je veliko veliko ležeče, če
imaš popolnama grevengo, lehko zadobiš od-
pušenje grehov tudi brez spovedi: brez prave
grevenge pa ni odpušenja grehov. Slterbi
torej in prosi Boga, da ti serce prav omeči.
— Dekleta, ki pogosto k spovedi hodijo, včasi
premalo skerbijo za pravo grevengo, in od
tod pride, da od svetih zakramentov ne do¬
bijo toliko gnad, kakor bi jih lehko dohile:
po drugi strani je pa včasi tudi težko, veliko
grevengo imeti, posebno če vest nič velikega
ne očita. Svetujem ti, da bi zategadel tu
in tam pred kerstni kamen pokleknila, in
takole premišljevala: Tu so me mašnik s
kerstno vodo oblili, tu sem prijela oblačilo
svete nedolžnosti, tu sem postala vsa čista
na duši in na telesu. Kje je pa zdaj  moja
nedolžnost? kakošno je nje oblačilo? Moje
roke, moje oči, moj jezik, moje telo, moja
duša: ali je vse to na meni še tako čisto,

131

tako sramožljivo, tako brez madeža, kakor
je bilo tisto srečno uro, ko sem tu pri kerst-
nem kamnu prerojena bila? — Tu sem se
odpovedala hudiču, napuhu in vsemu hudob¬
nemu djanju: ali deržim to svojo obljubo?
ni nič napuha v meni? se ne povzdigujem,
ne hvalim? itd. Tako in enako premišlje¬
vanje ti utegne veliko pomagati, da boš bolj
serčno se zgrevala.

Nekteri svetniki so navado imeli, po
pet-, šest- in še večkrat na dan grevengo
moliti, in to je mnogo pripomoglo k njih
svetosti: ti pa skerbi, da vsaj enkrat na
dan jo moliš prav iz serca. Če 'grevengo
čutiš, če te pri vsakem naj manjšem pre¬
stopku močno serce boli, hvali Boga, ker
taka grevenga je poseben dar božji, če pa
tudi grevenge ali žalosti ne čutiš, če se ti
zdi, da si vsa merzla in mertva, ne opusti
jo — Bog se da sprositi, če ga le stanovit¬
no boš prosila.

Če imaš resnično grevengo, moraš tu¬
di terdno voljo imeti, poboljšati se in ne
več grešiti. Si v kaki hudi priložnosti, imaš
kako slabo znanje, ga moraš zapustiti; to-
varšuješ s kom, s kterim bi ne smela, moraš
precej nehati; si kaj vzela, kar ni bilo tvo¬
jega, moraš nazaj dati; si v sovraštvu, se

132

moraš spraviti; si obrekovala svojega bliž¬
njega, moraš reči, da ni res, kar si čez
njega govorila ; si koga pohujšala, si moraš
prizadevati, pohujšanje popraviti; si koga v
greh pripravila, si moraš prisadevati, z opo-
minjevanjem in z molitvijo njegovo dušo rešiti.
Zoper svoje nagibe in slabe občutke se mo¬
raš serčno vojskovati; nevarnih, slabih pri¬
ložnost in tovaršij skerbno se varovati; rada
moli, pridno delaj, svete zakramente pogo¬
sto in vredno prejemaj — z eno besedo;
starega človeka moraš sleči, in postati nova
stvar, podobna Jezusu Kristusu.

Terden sklep.

O moj Bog! v britkosti svoje duše
spoznani, kamo sem zašla, kamo me je
pripravilo moje grešno življenje. Ali za
naprej ne sme več tako biti. Tukaj pred
teboj obljubim in terdno sklenem, od te
ure svoje življenje poboljšati, in ne le
vsih grehov, ampak tudi vsake slabe pri¬
ložnosti skerbno se varovati, kolikor bo
le mogoče. Kaj velja, kar hoče, za¬
pustila bom vse, kar je za me nevar¬
nega; hiše in kraje, tovaršije in ljudi,
in sploh vse, kar me je kdaj v grehe

133

zapeljalo. — O moj Jezus! zdaj bom
začela, prav te ljubiti, ker sem do zdaj
vse premalo te ljubila. Vse, kar me zo-
pernega ali težavnega zadene, bom z
voljo in v duhu pokore poterpela; kar
sem škode in krivice storila, bom do vi¬
narja vse poravnala in popravila; tistim,
ki so me razžalili, iz serca odpustim, in
raji vidim, da me to uro iz sveta vzameš,
kakor da bi le enkrat več premišljeno
in prostovoljno tebe razžalila. Ravnaj z
menoj, o Gospod! po svoji sveti volji.
Tebi hočem delati in terpeti, tebi živeti
in umreti. Vzemi, o Gospod! mojo dušo
in moje telo v dar za moje grehe. Ma¬
rija! prosi za me, da v tem svojem do¬
brem sklepu stanovitna ostanem. Amen.

Nauki za spoved.

Eo pride versta na te, da imaš spovedana
biti, ponižno in skesano k spovednici poklekni,
in reci: Prosim, duhovni oče! za sveti že-
gen, da se svojih grehov prav in čisto spo¬
vem. Potem se prekrižaj, in moli očitno spo¬
ved takole: Jez, ubogagrešnica, se spovem
Bogu vsegamogočnemu, Marii prečisti devi¬
ci, vsim ljubim svetnikom in svetnicam,

134

in vam namestniku božjemu, da sem od
svoje zadnje spovedi, ktero sem opravila (tu¬
kaj povej, kdaj si bila zadnjikrat pri spovedi) veli-
krat in obilno grešila v mislih, z besedo, dja-
njem in zamudo dobrih del, posebno pa
se obtožim, da sem . . Obtoži se zdaj
odkritoserčno vsili svojih grehov, in kedar ne veš
nič več, spoved skleni in,reci: Ti in vsi moji
grehi, ki jih vem in ne vem, ki sem
jih sama storila, ah sem kriva bila,
da so jih drugi storili, so mi iz serca
žal, ker sem Boga, njega samo sveto
in preljubeznjivo dobroto ž njimi razža¬
lila. Terdno sklenem, nič več ne gre¬
šiti, in vsih priložnost v greh se varovati.
Prosim vas, duhovni oče! za potrebni
nauk, za zveličavno pokoro in sveto od¬
vezo, če sem je vredna.

Pri spovedi ne prikrivaj svojih slabost,
in ne sramuj se, na tanko povedati vse, kar
na vesti imaš. Povej brez ovinkov, kteremu
grehu si naj več vdana, in ne zamolči no¬
benega. Božjega ropa bi se krivo storila,
ko bi iz strahu ali sramožljivosti kaki smer-
ten greh zamolčala. — Se spoveduješ smert-
nih grehov, povej tudi njih število. „Vi¬
dite, gospod!“ (moraš reči) „kake so moje
rane; kako so gerde in nemarne in koliko jih

135

je — prosim, ozdravite me, pomagajte mi!“
— Ako za gotovo ne veš, če si ta ali uni
greh storila, reci, da tega dobro ne veš, če
si storila ali ne. Se spoveduješ slabih misel
in želj, povej, če si jih rada imela, če si v
nje dovolila, ali si imela veselje in prosto¬
voljno dopadajenje nad njimi. Odkrij tudi
skušnjave, ki jih naj večkrat imaš — ali za¬
dosti čuješ in moliš. Povej tudi iz poprej-
šnega življenja, če še kaj na vesti imaš, da
se ti pomaga.

Si povedala vse, kar si vedla, ne delaj
si sama  težkega serca. Ne premišljuj, ali si
povedala vse ali ne, ali si vest dobro izpra¬
šala ali ne, ali si imela pravo grevengo ali
ne, in kar je druzega takega. Ves tak strah
pride od hudobnega sovražnika, ki ti bi rad
veselje do tega sv. zakramenta pristudil; te-
muč skerbno poslušaj, kar te spovednik uči¬
jo; odgovori jim po vsi resnici, če te morda
kaj vprašajo, in ponižno jih poslušaj, če te
svarijo in opominjajo — božji namestnik so
in tvoj vidni angelj varh. Če te nočejo odve¬
zati, ne bodi nevoljna in ne govori čez njih;
marveč hvali Boga, da si prišla tako vest¬
nemu in pobožnemu duhovniku v roke. —
Naloženo pokoro natanko in zvesto opravi,

136

kakor hitro moreš, in ravno tako, kakor ti
je naročeno. Vse križe in težave, vse za¬
smehovanje in zasramovanje v duhu pokore
poterpi, in če ti stan in okoljšine dopustijo,
si sama kaj za pokoro naloži.

če večkrat k spovedi greš, in ti vest
nič posebnega ne očita, rada povzemi kaj iz
poprejšnega življenja. Reci postavim: V to
spoved sklenem pa tudi grehe svojih poprej¬
šnjih let; svojo nesramožljivost, svoje slabe
priprave k spovedi in k sv. obhajilu, svojo
poželjivost do lepega oblačila, svojo mlačnost
v molitvi, ali kaj druzega enakega. To po¬
navljanje nekteri pomaga, da ložej ukroti
svoj napuh, ki se tudi v pobožnih dušah tako
rad vzdiguje, in da bolj serčno obžaluje svoje
pregrehe. — Če ti vest očita, da tvoje poprej-
šne spovedi so bile slabe; če hočeš v zakon
stopiti; če hočeš zapustiti svoje dosedanje mlač¬
no življenje in bolj popolnama živeti, prosi
svojega spovednika, naj ti dovolijo, da storiš
dolgo spoved, naj že bo od celega svojega
življenja ali saj od nekterik let. — Tudi je
dobro, vsako leto letno spoved storiti.

137

Molitev pred spovedjo.

O moj Jezus! kakor se je Marija
Magdalena pri tvojih nogah z zgrevanim
sercem spoznala za veliko grešnico, tako
hočem tudi jez zdaj pred tvojim namest¬
nikom odkritoserčno se obtožiti in pove¬
dati, kakošna grešnica sem, kakošne mi¬
sli, želje, besede in djanja sem imela.
O moj Jezus! bodi zdaj v mojim sercu
in v mojih ustih, da bom vsih svojih
grehov tako čisto se spovedala, kakor ko
hi ti sam tukaj sedel in spovedoval. Raz¬
svetli pa tudi mojega duhovnega očeta;
daj jim svojo sveto gnado, napolni jih s
svojim svetim Duhom, in dodeli jim mo¬
drost, milost in ljubezen, da bodo prav
spoznali revni stan moje duše in pripe¬
ljali mene, tvojo ubogo zgubljeno ovčico,
po potu resnične pokore spet k tebi, o
Jezus! ki si moj naj ljubeznjiviši nebeški
pastir. Amen.

Kedar pri spovednici čakaš, premišljuj,
kako bo tačas, ko boš na sodbo božjo čaka¬
la; spominjaj se prav živo pričujočnosti bož¬
je, in priporočaj se Marii, naj ti pomaga s
svojo sveto prošnjo, da to svojo spoved tako
opraviš, kakor bi bila zadnja tvojega življenja.

138

Molitev po spovedi.

Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za
preveliko usmiljenje tvoje, ki si danes
meni ga skazal. Cula sem vesele besede:
Zaupaj, moja hči, tvoji grehi so ti od-
pušeni! Veseli se torej, moja duša! in
hvali Gospoda svojega Boga, zakaj ve¬
like čudeže je storil nad teboj; vse tvoje
grehe ti je odpustil, vse tvoje rane za¬
celil, rešil te od večnega pogubljenja,
dal ti mirno, dobro vest in vzel te spet
v svojo gnado.

O kako sem srečna, da me nisi v
grehih iz sveta poklical, da spet se smem
šteti med tvoje otroke, da spet ti smem
reči: „Ljubi moj Oče!“ — Pridite, an-
gelji božji! pridite, zveličani duhovi vsi!
in veselite se z menoj , ker spet sem
usmiljenje našla pri svojem Bogu. Pro¬
site pa tudi za me ubogo revo , da se
spet ne zgubim, spet nazaj ne povernem
v stare pregrehe; temuč da stanovitna
ostanem na pravem potu — noter do
smerti, in se enkrat v svetih nebesih z
vami vred veselim.

O moj Jezus! le tega ne daj, da
bi se tebe več ločila. Tem dobro, da
moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi

139

svet me bo spet motil, in gledal, kako
bi me v svoje mreže dobil. Yem tudi, da
v mojem mesu ni zdravja, in da hudi
duh se bo vse prizadel, v moje serce
spet se vlesti; ali dokler si ti s svojo
gnado v mojem sercu, se ničesar ne bo¬
jim. Razlij, prosim, tudi nad me svo¬
jega svetega Duha, in daj mi dar svete
moči, da me svet in njegovo poželenje
ne zmoti in ne zmaga,

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! sprosi mi gnado, da
bom za naprej ven in ven tebe pred očmi
imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno
za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod
svoje varstvo, da več ne grešim, in da
ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa iz
celega svojega serca. Amen.

Molitev

PajjMiža irlbasa YML

(Nad vse lepa — moli jo rada po spovedi.)

Pred teboj, Gospod! spoznamo svoje
grehe; in vidimo šibe, ki smo jih ž njimi
zaslužili. Če premislimo grehe, ki smo
jih storili, vidimo, da celo malo je, kar
terpimo, in clo veliko, kar zaslužimo.

140

Zlo težko je, kar smo se pregrešili, in
clo lehko, kar prestati imamo. Kazengo
greha čutimo; vendar terdovratnosti svoje
ne opustimo. Pod šibo tvojo zdihujemo;
vendar se od svoje hudobije ne odver-
nemo. Serce žaluje in medli; vendar se
ne ukloni in ne vda. Duša od žalosti
pojema; vendar se v svojem djanju ne
poboljša, če nam prizanašaš, se ne spre-
obernemo; če nas tepeš., ne obstojimo.
Ko nas stiskaš, spoznamo, da smo gre¬
šili; ali komaj stiska mine, že pozabimo,
da smo jokali, če nam šibo kažeš, po-
boljšanje obetamo; če jo pa iz rok deneš,
preč pozabimo, kaj smo obetali, če nas
nažigaš, vpijemo, da bi nam prizanesel;
če pa prizanašaš, te spet dražimo, da
bi nas nažgal. — O Gospod! vsi smo
grešniki pred teboj, vsi spoznamo in ve¬
mo, da če nam po svoji milosti ne od¬
pustiš , ne bomo odšli tvoji pravični roki.
Vsegamogočni, nebeški Oče! daj nam
brez našega zasluženja, kar te prosimo.
Iz nič si nas vstvaril, daj nam gnado,
daj nam duha prave in serčne molitve.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

141

Molitev

f)®i®E®ša1la j>lsLŠ|Jlhro ^®st 0

Moj Bog ! ko pregledujem svoje po¬
prej šno življenje, se mi večkrat dozdeva,
da nisem nobene prave spovedi še sto¬
rila. Bada bi torej, da bi vsaj ta moja
spoved tebi prijetna in všečna bila. Za¬
torej sklenem v to sveto spoved vse spo¬
vedi celega svojega življenja, če ena ali
druga zmed njili ni veljala; če nisem
prave odveze dobila; če sem zamolčala
kake okoljstave, ki bi jih bila imela po¬
vedati; ali če nisem prave, resnične gre-
venge imela.

V to svojo spoved sklenem vse svoje
grehe, vedne in nevedne, lastne in p tuj e,
pozabljene in nepoznane, smertne in od¬
pustljive; vse svoje pregreške, slabosti,
pomankljivosti in nepopolnosti; vse kar
nisem za greh deržala, vse kar me je
pri Bogu v naj manjšo zamero pripra¬
vilo, in kar sem storila od tistega časa,
ko sem jela greh spoznavati, noter do
te ure, z mislijo, besedo, djanjem, za¬
mudo dobrega, ali kakor drugači; rada
ali nerada, vedno ali nevedno, premiš¬
ljeno ali nepremišljeno, očitno ali skrivno.

142

Obtožim se vsega, kakor sem pred Bo¬
gom kriva, in naj bo greh še tako ostu¬
den, velik in čeren, nobenega zamolčati
nočem. S tem hočem popravljeno, porav¬
nano in nadomesteno imeti vse, kar je
kdaj v mojih spovedih pomankljivega bilo.
— O moj Jezus! poterdi in sprejmi mojo
dobro voljo. Amen.

-oO^Oc-

Sedem psalmov od pokore.

če količkaj moreš, moli teh psalmov
vsaj enega ali druzega, kolikorkrat k spo¬
vedi greš — ker so silno lepi, in utegnejo
veliko pripomoči, da se boš navdala duha
prave pokore. Ali beri počasi in premišlje-
vavno, sicer notranjega jedra ne boš okusila.

I. Psalm (6.)

nas uči, kako imamo svoje nadloge terpeti, sami
sebe tolažiti in svoje grehe obžalovati.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi.

Gospod! usmili se me, ker slabo mi je :
Gospod! ozdravi me, zakaj v mojih
kosteh je strah in slabost.

Moja duša je hudo omamljena: oh kako
dolgo, Gospod! odlagaš mi pomagati?

143

Gospod! oberni se k meni, in reši mojo
dušo: pomagaj mi, ker si usmiljen;

Zakaj kdor umgrje, na te ne misli: in v
peklu — kdo bi tam tebi hvalo pel?

Truden že sem od zdihovanja, vse noči
se na svoji postelji jokam, in svoje
ležiše s solzami močim.

Od žalosti so se mi oči vderle: in posta¬
ral sem se med vsimi svojimi sovraž¬
niki.

Proč od mene vi vsi, ki hudo delate;
zakaj Gospod je moj jok in stok uslišal.

Gospod je mojo prošnjo uslišal: Gospod
je mojo molitev sprijel.

Osramoteni in omamljeni bodo vsi moji
sovražniki: vernejo naj se in sramujejo
prav zlo!

čast bodi Bogu Očetu itd.

II. Psalm (31.)

nas uči, kako pravo pokoro delati.

Blagor mu, kteremu so pregrehe odpu-
šene, in so mu grehi zbrisani.

Blagor mu! zakaj Gospod mu greha ni za-
rajtal, in v njegovem sercu ni goljufije.

Dokler sem molčal, so moje kosti slabele,
in sem ves dan stokal.

144

Ker pa me je tvoja roka noč in dan
hudo tlačila, sem se v svoji stiski k
tebi obernil; ker je tem v meni tičal.

Sem ti svoj greh obstal, in svoje krivice
nisem skrival.

Rekel sem: Samega sebe bom obtožil, in
svojo krivico bom odkril Gospodu; in
ti si mi odpustil hudobijo mojega greha.

Tako naj te vsak pobožni ob pravem
času prosi, in povodenj velikih voda
ne bo prišla do njega.

Ti si moje pribežališe v britkosti, ktera
me je obdala, ti moje veselje: reši me
od njih, kteri so me obsuli.

Dal ti bom modrost (odgovori Bog); te
bom učil na potu, po kterem imaš ho¬
diti; vedno bom na te gledal.

Ne bodite kakor konj in mezeg; ktera
pameti nimata.

Ukroti, o Bog! s torbo in berzdo čelju¬
sti tistih, ki se sicer k tebi ne pribli¬
žajo.

Grešnika čaka veliko šib; njega pa, ki
v Gospoda upa, bo usmiljenje obdalo.

Veselite se v Gospodu, in od veselja po¬
skakujte , vi pravični! ukajte vsi, ki
ste dobrega serca.

čast bodi Bogu itd.

145

III. Psalm (37.)

je posebno dobra. molitev za vse resnične
spokornike.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi;

Ker tvoje psice globoko v meni tičijo,
in tvoja roka težko na meni leži.

Zavoljo tvoje jeze ni zdravja v mojem
mesu; ni ga mira v mojih kosteh za¬
voljo mojih grehov.

Moje hudobije so mi čez glavo zrastle ,
in me tlačijo, kakor težka butara.

Moje rane gnjijejo in so se usmradile
zavoljo moje neumnosti.

Polomljen sem in ves pobit; celi dan
prežaljen hodim.

Zakaj moje ledje je polno zmotnjav, in
na mojem mesu ni nič zdravega.

Obnemogel sem in ves potert; derem se,
ker me serce tolikanj boli.

Tebi, Gospod! so znane moje želje, in
moje zdihovanje tebi ni prikrito.

Moje serce je zmedeno, moja moč me
je zapustila; clo moje oči so otemnele.

Moji prijatli in bližnji pridejo, pa se zo¬
per me vstavijo; in kteri so sicer blizo
mene bili, so se daleč umaknili.

Družb. 7

146

Kteri mi pa po življenju strežejo, silo
delajo. In kteri mi hudo želijo, neči-
merno govorijo, in ves čas na zvijače
mislijo.

Jez pa kakor glušec ne slišim; sem ka¬
kor mutec, kteri svojih ust ne odpre.

Sem kakor človek, kteri ne sliši, in ki
nima ugovora v svojih ustih.

V tebe, Gospod! zaupam: ti Gospod, moj
Bog! me boš uslišal.

Zakaj rekel sem: ne dopusti, da bi se
kdaj sovražniki nad menoj veselili!
Saj že govorijo zoper me, če se moje
noge le spodtaknejo.

Saj sem pripravljen za šibe, in moja bo¬
lečina mi je vedno pred očmi.

Svojo hudobijo očitno spoznam, in za¬
voljo svojega greha sem v skerbeh.

Moji sovražniki pa živijo, in so močnejši,
kakor jez: in ki me po krivem sovra¬
žijo , so se pomnožili.

Kteri dobro s hudim povračujejo, me
opravljajo, ker se dobrega deržim.

Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne
odstopi od. mene.

Hiti mi pomagat, Gospod Bog, moj Zve¬
ličar !

čast bodi Bogu itd.

147

IV. Psalm (50.)

je močne lepa molitev za vse grešnike, ki pokoro
Majo.

O Bog! usmili se mene po svoji veliki
milosti ;

In po obilnosti svojega usmiljenja zbriši
mojo hudobijo.

Umij me bolj in bolj od moje krivice,
in očisti me mojih grehov.

Ker spoznam svojo pregreho; in moj greh
mi je vedno pred očmi.

Tebi samemu sem grešil, sem storil, kar
je hudo pred teboj: (usmili se) da boš
v svojih besedah resničen spoznan, in
premagaš, kedar si sojen (od slabih
ljudi).

Zakaj, glej! v hudobii sem spočet; in v
grehih me je moja mati spočela.

Glej ! resnico ljubiš: skrivnosti svoje mo¬
drosti si mi razodel.

Pokropi me z izopom, in bom čist; umij
me, in bolj bom bel, kot sneg.

Daj mi slišati veselo in prijetno besedo;
in moje poterte kosti bodo od veselja
poskakovale.

Oberni svoj obraz od mojih grehov; in
zbriši vse moje krivice.

7  *

148

Vstvari v meni, Bog! čisto serce; in
prenovi me, da bom pravega duha.

Ne zaverzi me spred svojega obličja, in
ne odvzemi mi svojega svetega Duha,

Daj mi sopet veselje svojega zveličanja,
in poterdi me s svojim močnim duhom.

Učil bom krivične tvoje pota, in hudobni
se bodo k tebi -spreobernili.

Reši me od prelite kervi, o Bog, Bog
moj Zveličar! in moj jezik, ves vesel,
bo tvojo pravico hvalil.

Gospod! odpri moje žnable, in moje usta
bodo tvojo hvalo oznanovale.

Zakaj, ko bi ti dar hotel, rad bi ti ga
dal; ali nad žgavnimi darovi nimaš do-
padajenja.

Tebi dopadljivi dar je zgrevan duh; po-
tertega in skesanega serca, Bog! ne
boš zavergel.

Po svoji dobrotljivi volji, Gospod! skazi
mil ost Sionu (svojemu izvoljenemu ljud¬
stvu), da se Jeruzalemski zidovi sopet
postavijo.

Tačas boš sprejemal daritve pravice, da¬
rove in žgavne daritve; tačas ti bodo
na altar teleta pokladali.

čast bodi Bogu i. t. d.

149

V. Psalm (101.)

nas uči, kako moramo obžalovati svoje grehe in
za milost prositi.

Gospod, usliši mojo molitev, in moje
upitje naj k tebi pride.

Ne oberni svojega obličja od mene: ko-
likorkrat bom v nadlogi, nagni svoje
uho k meni.

Usliši me hitro, kedar koli te na pomoč
kličem.

Zakaj moji dnevi zginjajo, kakor dim, iu
moje kosti se sušijo kakor rožje.

Moje serce je pobito in se suši, kakor
seno, tako da pozabim, svoj kruh jesti.

Od vednega zdihovanja me ni druzega,
kakor kost in koža.

Kakor pelikan sem v pušavi, kakor sova
v starem zidovju.

Brez spanja sem, kakor samoten vrabec
na strehi.

Vsaki dan me moji sovražniki zasramu¬
jejo; in ti, ki so me hvalili, se zdaj
zoper me rotijo.

Pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo s
solzami mešam,

Zavoljo tvoje jeze in tvojega serda; ker
si me vzdignil in ob tla me trešil.

150

Moji dnevi so se nagnili, kakor senca;
in kakor seno se sušim.

Ti pa, Gospod! ostaneš vekomej, in tvoj
spomin je od roda do roda.

Ti boš vstal, in se Siona usmilil; ker
čas je, da se ga usmiliš, čas tvojega
usmiljenja je prišel.

Zakaj tvojim hlapcem dopadejo clo nje¬
govi kamni, in z njegovo perstjo imajo
usmiljenje.

In neverniki se bodo bali tvojega imena,
in vsi kralji zemlje tvoje časti;

Ker bo Gospod Sion sopet sozidal, in se
bo prikazal v svojem veličastvu.

On se ozira na molitev revežev, in njih
prošnje ne zaničuje.

Zapiše naj se to za prihodnji rod; in
ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hvalilo
Gospoda;

Ker on gleda iz visočine svojega svetega
sedeža; Gospod iz nebes na zemljo
gleda,

Da bi slišal zdihovanje jetnikov, da bi
rešil k smerti obsojene,

Ki bi oznanovali ime Gospodovo na (hribu)
Sionu, in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

Kjer se bodo ljudstva in kralji zbrali,
služiti Gospodu.

151

Odgovoril mu je na potu svoje moči!
Naznani mi majhno število mojih dni!

Ne vzemi me v sredi mojih dni! Tvoje
leta so od roda do roda.

V začetku si ti, Gospod! zemljo uterdil,
in nebo je delo tvojih rok.

Minulo bo, ti pa ostaneš: kakor oblačilo
se bo vse postaralo,

Kakor ogrinjalo ga spreminjaš in je spre¬
menjeno : ti pa si ravno tisti! in tvojih
let ne bo konca.

Sinovi tvojih hlapcov bodo stanovali, in
njih zarod bo obstal na vekomej.

čast bodi i. t. d.

VI. Psalm (129.)

nas- uči, v milost božjo zaupati, za odpušanje
prositi in pokoro- delati.

Iz globočine svoje revšine vpijem k tebi,
Gospod! Gospod, usliši moj glas!

Oh! nagni svoje ušesa na glas moje
prošnje!

Gospod! če boš na pregrehe gledal; o
Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava, in zavoljo tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša čaka (spolnjenja) njegove be¬
sede, moja duša v Gospoda zaupa;

152

Od jutranje straže noter do noči naj
Izrael v Gospoda zaupa;

Zakaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri
njeni je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael vsih njegovih hudobij.

čast bodi Bogu i. t. d.

VII. Psalm (142.)

nas uči, kako naj zgrevan grešnik prosi za od-

pušenje greliov in za odvernjenje zasluženih kazeng.

Gospod! usliši mojo molitev, poslušaj mojo
prošnjo po svoji resnici; usliši me po
svoji pravici.

Ne hodi v sodbo s svojim hlapcem; ker
pred teboj ne eden človek ni pravičen.

Zakaj sovražnik preganja mojo dušo; k
tlam tlači moje življenje.

V temo me je djal, kakor tiste, ki so
že zdavnej umerli.

Moj duh v meni medli, in moje serce v
meni je prestrašeno.

Spominjam se starih časov, premišljujem
vse tvoje dela, prevdarjam naredbe
tvojih rok.

K tebi stegujem svoje roke; moja duša
je kakor suha zemlja pred teboj.

Usliši me hitro, o Gospod! moj duh o-
maguje.

153

Ne obračaj svojega obličja od mene; si¬
cer bom enak tistim, ki v grob gredo.

Daj mi kmali tvoje usmiljenje zaslišati;
zakaj v te zaupam.

Naznani mi pot, po kterem naj hodim:
k tebi povzdigujem svojo dušo.

Gospod! reši me mojih sovražnikov; k
tebi pribežim: uči me tvojo voljo sto¬
riti, zakaj ti si moj Bog.

Tvoj dobri duh me vodi po ravnem potu:
Gospod! ohrani me pri življenju za
svojega imena voljo.

Reši po svoji pravici mojo dušo iz nad¬
log, pokončaj po svojem usmiljenju
moje sovražnike..

In pokončaj vse, ki mojo dušo stiskajo;
ker sem tvoj hlapec.

čast bodi Bogu itd.

154

JU/ekleta! presveto rešnje telo je za vas
drevo življenja, če bote rade uživale ga,
bote lehko v gnadi božji ostale, bote zmiraj
pobožniše prihajale, in zmagale svet in nje¬
govo poželjenje. če bote pa redko z ljubim
Jezusom se sklenile, vas bo kmali svet v svoje
mreže vjel. Sv. Tereza, sv. Magdalena Paci-
janka in druge svete device bi nikoli ne bile
prišle na tako visoko stopnjo pobožnosti, ko
bi ne bile tako pogosto prejemale sv. rešnjega
telesa. — Tudi za vas naj bo dan sv. obha¬
jila dan naj večjega veselja — vsaj je dan
vaše poroke z Jezusom, vašim ženinom. Le
skerbite, da bote vselej prav dobro se pri-

155

pravile; da vaše serce bo vselej čisto in vredno
tako visokega gosta, in dasiravno se Jezus
tako gioboko poniža, da k vam pride, vendar
ne smete pozabiti, kakošen razloček je med
njim in med vami. On je Gospod in Bog:
ve pa ste dekle njegove, ste prah in pepel,
zatorej prav živo spoznajte svojo nevrednost,
se na persi udarite in recite: ,, Gospod!
nisem vredna, da greš pod mojo streho,
ampak reci le z besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša“. — K dobri pri¬
pravi je dvojnega treba: 1. Serce mora biti
prazno vse posvetne ljubezni. 2. Serce mora
biti polno božje ljubezni. Že na večer pred
sv. obhajilom se pripravljajte z molitvijo, z
branjem kakih pobožnih bukev in s premiš¬
ljevanjem. Od polnoči morate teš biti, in
tudi zdravil ali vode ne piti. Na dan sv. ob¬
hajila vstanite nekoliko bolj zgodej, kakor
sicer, in prav serčne želje po Jezusu zbujajte.
Vse vesele pojdite v cerkev, kjer vas čaka
ljubi Jezus, ki se z vami skleniti hoče. Vča¬
sih tudi zlo pobožnim dekletam pride, da se pred
sv. obhajilom vse zmešane in tako malo pri¬
pravljene čutijo, da ne vedo, ali bi šle k
božji mizi ali ne. Se ti kaj takega primeri,
obudi še enkrat serčno žalost nad svojimi
grehi; potem pa pristopi v pokoršini do svo-

156

jega spovednika, in polna zaupanja na Gospoda,
in bodi prepričana, da tvoja žalost in tvoja
pokoršina bodo dobro spoved nadomestile. —
Ste Jezusa prejele, molite ga v svojem sercu,
in ne hitite preveč iz cerkve; če ni, da mo¬
rate iti. Tista ura po sv. obhajilu je zlata
ura, o kteri vam Jezus nič ne bo odrekel,
česar ga bote prosile v svoje zveličanje. Pa
tudi doma preč ne pozabite, kje ste dopoldne
bile; ostanite dalej ko morete, zbranega sve¬
tega duha.

Perva molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! večna ljubezen! jez
vboga grešna stvar bom zdaj k tvoji
sveti mizi šla — zgubljena hči k svoje¬
mu Očetu; prah in pepel k svojemu več¬
nemu Bogu. Angeli te trepetaje molijo
in svoje obličje pred teboj zakrivajo, oh!
odkritoserčno povem, tudi jez se bojim
in strah me je, ko vidim, kako slabo
sem pripravljena, kako nesnažna sem še,
in vsega mi manka, kar tebi dopade.
O moj Jezus ! ko bi mi ne bila znana
tvoja neskončna ljubezen in milost, ne
upala bi se pred tebe, pred tvoje sveto
obličje — prejeti pa, zavžiti te in skleniti

157

se s teboj, ki si sama svetost, tega pa
že clo ne; posebno ker sem toliko suha
in merzla, da se sama sebe sramujem.
Ali ker se mi toliko potreben, da brez
tebe ne morem živeti, ne zveličana biti,
prosim te, ljubi Jezus! ogrej moje merzlo
serce, očisti mojo dušo in olepšaj jo z
vsimi svetilni čednostmi.

Spomnim se, da sem že brala, da
ti se naj raj med lilijami paseš. O moj
Jezus! tebi je vse mogoče: naredi iz mo¬
jega serca vertec lep, vertnar moj bodi
ti, in naredi, da same lilije bodo rastle
v njem — lilija nedolžnosti, sramežlji¬
vosti, čistosti itd. Tudi sem že čula, da
vsa dekliška lepota je znotraj. Oh, Jezus !
zlo sem sicer nečimema; vendar za tvoje
nauke še zrniraj občutljiva. Ne prosim
te torej telesne lepote, ne lepe obleke;
prosim te samo: daj mi lepo dušo in lepo
serce, da bom krotka, pohlevna, mirna,
ponižna; da bom vredna, zmiraj med
tiste srečne dekleta šteta biti, ktere ti
za svoje prijatlice imaš. • Oh, Jezus!
usliši moje prošnje, potem pa pridi —
z veseljem te pričakujem. Ohrani me v
svoji gnadi — na večno. Amen.

158

Druga molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! ali je res ali ne, da
ti hočeš k meni priti? Ti, ki si vsega-
mogočen, neskončen Bog, kterega nebo
in zemlja ne obsežeta, hočeš priti k me¬
ni, v moje majhno, tesno serce! Ti,
svetnik svetnikov, in čistejši kakor sonce,
hočeš k meni priti, v moje serce, ki je
polno grešnega nagnenja, polno slabost
in pomankljivost! Ne mogla bi tega ver¬
jeti, ko bi sama ne čula tvojih ljubez-
njivih, vabljivih besed: „ Vstani, moja

nevesta, in pridi—  Oh, rada rada
vstanem, moj Jezus! in s priserčnim ve¬
seljem grem tebi, svojemu preljubeznji-
vemu ženinu naproti. Le eno te pro¬
sim : očisti me, napreden k meni prideš,
ker sem vsa ognusna, in pripravi moje
serce, kakor ga ti rad imaš, da bo tebi
dopadljivo in vredni) prebivališe tvoje. —
Kakor je oče svojemu zgubljenemu sinu
dal lepo novo obleko, nove črevlje na
noge in lep perstan na roko, prosim,
ljubi Jezus!' daj tudi meni novo svatov¬
sko oblačilo svoje gnade, ktero sem že
tako gerdo zamazala in skorej vse raz-
tergala. Daj mi nove črevlje na moje

159

noge, da se ne bom bala, za teboj ho¬
diti po ternjevem potu križev, zaničeva¬
nja, zasmehovanja in preganjanja. Daj
mi zlat perstan svoje ljubezni, da bom
vseskoz tvoja ljuba nevesta ostala, tebe
čez vse ljubila, za te živela in umerla.

Daj mi pa tudi, prelepo te prosim,
pravo, živo vero. O moj Jezus! terdno
verujem, da si resnično pričujoč v pre¬
svetem rešnjem telesu, z dušo in s te¬
lesom, s kervijo in z mesom; ravno tisti
Bog in človek, ki si bil rojen od Marije
device, in si za nas na križu umeri. Ve¬
rujem živo in terdno vse to, ker ti sam
si rekel: „Vzemite in jejte vsi, zakaj to
je moje telo. Vzemite in pijte vsi, za¬
kaj to je moja kri“. Verujem, o Jezus!
poterdi me v tej pravi veri! — Zbudi v
meni tudi terdno upanje v tvojo neskonč¬
no milost in dobroto, O moj Jezus!
terdno zaupam, da me ne boš zavergel,
dasiravno sem vboga grešna stvar, temuč
da mi boš grehe odpustil, in mi vse dal,
kar mi je k zveličanju potrebnega; da
te bom tukaj vredno zavživala, enkrat
pa v nebesih gledala. Upam, o Jezus!
poterdi moje upanje! — Užgi v meni
tudi serčno ljubezen do tebe, moj Jezus!

160

Ti si iz ljubezni do mene svojo kri na
sv. križu prelil, in si ta zakrament po¬
stavil, da bi se vsega meni dal, in se
z menoj revco prav natanko sklenil. Po¬
vej mi, kaj ti bom dala, kako povernila
to nezmerno ljubezen tvojo? Glej! ljubiti
te hočem; iz celega serca in iz cele duše
te bom ljubila, in nobena reč, ne dobro
ne hudo, ne sreča ne nesreča, me ne
bo ločila od tvoje ljubezni. Zato mi je
pa tudi iz serca žal in močno me peče,
da sem te tolikokrat v svojem življenju
in tako hudo razžalila —- oh, da bi se
pač nikoli zgodilo ne bilo! in ker se tudi
še zdaj prav ne spoznam, te lepo pro¬
sim, očisti me vsili, tudi naj skrivniših
grehov, da te bom vredno prejela — ne
v sodbo in pogubljenje, ampak v večno
življenje.

Pridi tedej, o moj Jezus! pridi in
ne mudi se dalje, moja duša te težko že
čaka. Po tebi želim, po tebe me žeja,
kakor jelena po merzlem studencu. Vem
sicer, da nisem vredna, da ti k meni pri¬
deš ! vem da .malo malo je tako nevred¬
nih, kakor sem jez: ali ker vem, da se
ti ni gnusilo, iti v revni Betlehemski
hlev, se prederznem te prositi, da naj

161

se ti ne gnusi, priti v moje revno serce,
ktero brez tebe ne more več živeti. —
Pridi torej, o Jezus! moj ženin! do kraja
odperto ti je moje serce — serčno -te
hočem objeti. Zaroči in skleni se z me¬
noj — jez naj v tebi bom — ti pa v
meni — na vekomej. Amen.

Prošnja

da bi sv. obhajilo vredno prejela.

O moj Jezus! pripušeno mi je, da
večkrat smem iti k sv. obhajilu. Tvoja
gnada je to, o Gospod! za ktero te ni¬
koli dosti zahvaliti ne morem. Skerbi
me pa in bojim se, da bi se k temu
presv. opravilu prav in vredno ne pri¬
pravila, Oh, kaka nesreča bi bila, ko
bi tega presv. zakramenta prav ne prejela!
kaka nesreča se le, ko bi ga nevredno
— sebi v pogubljenje prejela! Groza in
strah me obide, ko to premišljujem.

Moj Bog! moj preljubeznjivi Jezus!
zdaj sem tu pred teboj, in nekaj poseb¬
nega te prosim; pa ne le za enkrat, ne
le za danes, temuč za celo svoje živ¬
ljenje te prosim: prav preserčno in ko¬
likor lepši morem in znam, in prav nad-

162

ležno te prosim: daj mi gnado, da te
danes in vselej in celo svoje življenje bom
vredno in tebi dopadljivo prejela, Ti sam
vselej pripravi moje serce in mojo dušo,
kakor veš, da tebi dopade; daj. da vse¬
lej pristopim k tej presveti skrivnosti s
tisto živo vero, s tistim terdnim zaupa¬
njem in s tisto gorečo ljubeznijo, z eno
besedo, vselej tako pripravljena, kakor
tir j a svetost, kakor tirja vrednost tega
naj svetejšega zakramenta. Jez pa tudi
obljubim, da s tvojo gnado hočem vse
storiti, kolikor bo le v moji moči, da
se pripravim vselej tako k sv. obhajilu,
kakor bi sl želela zadnjo uro svojega
življenja. Amen, o Gospod! Amen.

Po svetem obhajilu.

F@l@žal liti leji.

O moj Jezus! kako srečna sem zdaj,
da tebe imam. — Zdaj si ves moj, in
jez sem vsa tvoja, — O Jezus! ne za¬
pusti me več — nikdar več. — Pri meni
ostani za vselej!

Preljubi moj ženin! ostani pri meni.
— Tebi samemu hočem živeti — tebi
darujem vse, kar imam.

163

O presladki moj Jezus! brez tebe
ni veselja na svetu. — Ti si naj lepši,
ti si naj čistejši — s teboj se bom za¬
ročila vekomej.

Tebi se za nevesto ponudim — ne
zaverzi me — zvesta ti hočem biti do
hladnega groba. — Ti si ženin čistih
duš, bodi tudi moj!

O ko bi gori pri tebi že bila, v
lepih nebesih! — O Jezus! ti si moja
edina ljubezen — ti si serce mojega serca
— ti si moj Bog in moje vse!

Zapiši s svojim perstom na moje
čelo svoje sveto ime, da vse v nebesih
in na zemlji ve, da sem tvoja -— da
tebe ljubim — da ti si moj ženin!

O Jezus! ti si slajši kot sterd —
svetlejši kot sonce — dražji kot zlato in
biser — le tebi naj dopadem!

O Jezus! ti sam si lep — kdaj te
bom vidila od obličja do obličja? — O
Jezus! daj mi vedno čisto živeti. — O
Jezus! ohrani mi drago rožico svete sra-
možljivosti — da pridem k tebi v sveti
raj!

M. o lit e v.

Veseli se z menoj nebo in zemlja,
in vse kar živi, naj hvali Gospoda! Hva-

164

lite ga, moja duša in vse moje moči!
hvalite ga vsi angelji in nebeški duhovi,
zakaj danes je moji duši zveličanje došlo,
danes je moj Gospod k meni prišel, in
pri meni prebiva. Danes sem ga našla,
kterega ljubi moja duša, Danes je dan
moje poroke, dan sreče in veselja.

O Jezus, preljubeznjivi moj gost!
bodi mi sto tavžentkrat poljubljen, po-
easten in pozdravljen, ker si mi tolikanj
dober, in mi toliko ljubezni skazuješ. Če
pregledujem svoje življenje, skorej dru-
zega ne najdem, kakor grehe in hudo¬
bije, slabosti in pomankljivosti, in sama
ne vem, kolikokrat že sem te razžalila
in koliko krivic ti storila. — Majhna še
sem bila in otročja, grešnica pa sem že
velika bila. Rasti sem jela in greh spoz¬
navati, pa le zato, da sem ga več sto¬
rila, V zapeljivi svet sem se zaljubila;
tebe pa, svojega usmiljenega odrešenika,
sem se sramovala. In vendar — vse si
mi pozabil, vse mi odpustil: si k meni
prišel, se zaročil in sklenil z menoj, pri¬
jazno in ljubeznjivo, kakor ko bi te nik¬
dar razžalila ne bila.

O Jezus, moj Jezus! povej, kaj ti
bom dala? s čem povernila tvojo veliko

165

ljubezen ? Zlata in srebra nimam; pa
kar imam, vse ti dam in darujem. Dam
ti svojo dušo in vse njene moči — um
in pamet, spomin in voljo, in ti oblju¬
bim, da nikoli več se radovoljno v sla¬
bih mislili ali gerdih željah ne bom mu¬
dila, nikoli več godernjala zoper svoj
revni stan in zoper tvojo sveto previd¬
nost. Dam ti svoje serce in ti obljubim,
da prelepo rožico svete čistosti bom va¬
rovala, kakor svoje življenje. Kjer boš
ti, kjer se bo od tebe govorilo, ondi bom
tudi jez rada se znašla: kjer pa tebe
ni, tudi mene ne bo. Moja perva misel,
ko se zjutraj zbudim, bo tvoja; moj
zadnji zdihlej, napreden zaspim, bo tvoje
presveto ime. Vsaka ura dopoldne, vsaka
ura popoldne naj bo zgubljena, v kteri
na tebe ne zmislim. In tudi po noči,
ko se zbudim, naj bo tvoja pričujočnost
moje zaupanje in moja pomoč. —- Dam
in darujem ti pa tudi, o moj Jezus!
svoje telo in vse svoje ude — oči in
ušesa; roke, noge in jezik, in ti oblju¬
bim, da strahovala in ojstro bom imela
svoje meso. Varovati se hočem nespo¬
dobnih pogledov, gerdih besed in sploh
vsega, kar je za me nevarnega. —Čista

166

biti in čista ostati! to bo moje jutranje
zdihovanje, to moje večerno poželjenje
— o Jezus, usliši me!

Usmili se pa tudi, prosim te, pre¬
ljubi Jezus! usmili se mojih staršev in
vse moje žlahte, mojih naprejpostavljenih
in duhovnih pastirjev, mojih prijatlov in
dobrotnikov; pa tudi mojih nasprotnikov,
ki so me kdaj žalili, opravljali in pre¬
ganjali, ali mi kaj druzega hudega sto¬
rili. Ozri se milostljivo tudi na tiste,
ktere sem jez kdaj razžalila, ali morebiti
v greh napeljevala, ali jih pohujšala z
besedo ali z obleko svojo ali s kakim
drugim djanjem. Skaži svojo milost in
dodeli svojo gnado sploh vsim, ki so mo¬
jim prošnjam posebno priporočeni, in za
ktere sem posebno dolžna prositi. Ozri
se milostljivo na moje družbine tovaršice,
ohrani jim nedolžno, deviško serce, in
napolni jih s svojim svetim Duhom. Naj
ne bo nobenega zavida, nobenega raz-
dertja med nami; ampak sveta ljubezen
naj nas veže. Daj vsim pravičnim sta¬
novitnost v dobrem do konca; grešnikom
pravo spoznanje in resnično spreobernje-
nje; in vsim vernim dušam v vicah večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.

167

Ti pa, prečista devica Marija, moja
ljubeznjiva mati! prosi za me in za moje
ljube tovaršice, da po tvojem zgledu Je¬
zusa ljubimo, in za njim hodimo vse svoje
živi dni; da se enkrat s teboj pri ljubem
Jezusu veselile bomo na vse večne čase.

In zdaj, moj ljubi Jezus! zdaj te
moram zapustiti in se od tebe ločiti. Na¬
preden pa grem, te prosim za tvoj sveti
žegen, kteri me bo pred vsirn hudim ob¬
varoval. Požegnaj moje oči, da jih kaj
gerdega ne skali; požegnaj ušesa, da
kaj nevarnega ne vlovijo; požegnaj jezik,
da ne rani mene, ne bližnjega. Požeg¬
naj roke, da jih kaj grešnega ne uma¬
že; požegnaj noge, da se ne podajo na
kake slabe pota; požegnaj serce, da sa¬
mo za tebe bije. — Zdaj grem sicer;
v duhu vendar zmiraj pri tebi ostanem.
Jezus, moj Jezus, bodi moj — jez pa
naj tvoja bom! Amen.

Ako se ti zlo mudi iz cerkve, moli sledečo kratko
molitvico.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

168

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane skrij me!

Tebe se ločiti, ne pusti me!

Sovražnika peklenskega vari me!

Ob uri moje smerti pokliči me!

K tebi priti, priganjaj me!

Da s tvojimi svetniki bom hvalila te!
Hvalila zdaj in vekomej. Amen.

Kerstna obljuba.

Kerstno obljubo je dobro večkrat ponoviti, posebno
na dan spovedi in sv. obhajila.

Verujem v Boga Očeta, Sina in sv.
Duha; verujem v Jezusa Kristusa, Sina
božjega edinega, ki je Bog in človek
skupej; ki je človeški rod s svojim terp-
ljenjem in s svojo smertjo odrešil. Ve¬
rujem vse, kar je Bog razodel, kar je
Jezus učil, kar so apostoli oznanovali, in
kar nam verovati zapoveduje sv. rimska
katoliška cerkev, ktere ud do smerti
biti želim. — Odpovem se iz celega ser¬
ca hudiču in vsemu njegovemu djanju,
kakor tudi vsim zapeljivcem in hudobne¬
žem, ki so njegovi najemniki. Odpovem
se napuhu, vsim napčnim šegam in vsim
pregreham, in vsemu zapeljivemu svetu.
— Po nauku sv. cerkve hočem, kakor

169

pokoma hči, do smerti živeti, hočem be¬
lo oblačilo kerstne nedolžnosti brez ma¬
deža ohraniti. Bog! poterdi me v tem
mojem sklepu s svojo sveto gnado. Amen.

Sveta zaveza.

Moii jo rada, posebno na dan sv. obhajila,

O čez vse častitljiva, presveta Tro¬
jica! ker jez tebe, kakor nevredna stvar,
zavoljo svoje slabosti in veliko zaderžkov
ne morem tako častiti, hvaliti in moliti,
kakor zares v sercu želim to dopolno-
vati; torej storim sveto zavezo, ktera
se ne sme nikoli razdreti, temuč mora
vsako minuto ponovljena, poterjena, in
od mojega sv. angelja varha tebi daro¬
vana biti. Kolikorkrat namreč bodo mo¬
je žilice tripnile in bo serce udarilo, to¬
likokrat želim tebe, svojega Boga v tvoji
časti, kakor tudi svojega Jezusa v viso¬
kem zakramentu svetega rešnjega telesa
z vsimi angeli in svetniki, v imenu vsih
ljudi in stvari moliti, hvaliti, častiti, in
tebi k tvoji slavi srečo vošiti.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, to¬
likokrat ti darujem in želim darovati v
tvojo čast in slavo vse službe, ktere so

Družb. 8

170

ti Kristus, včlovečena beseda, mati nje¬
gova Marija, in vsi svetniki tukaj na
zemlji skazovali; kakor tudi vso hvalo,
čast in poveličevanje, ktero ti vsi angeli
in svetniki v nebesih skazujejo; vse sve¬
te maše, ktere tvoji mašniki bero in
brali bodo; vse dobre dela, ktere vsi
ljudje na zemlji opravljajo, ali jih oprav¬
ljali bodo. O da bi zamogla jez vse
kapljice morja in voda, vse bilke trave,
vse cvetlice na vertih, vse perje na dre¬
vesih, vse pismenke po bukvah, in vse
stvari v Serafine spremeniti, naj bi tebe,
namesti mene neprenehama molili, častili,
ljubili, hvalili in povikševali. Ravno to¬
likokrat se jez tebi zahvalim za vse in
za vsako gnado, ktere si ti deveterim
korom angelov in vsim svetnikom in svet¬
nicam na zemlji skazal, in jih zdaj v
nebesih skazuješ.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, se
jez tebi zahvalim, in prosim vse angele
in vse svetnike, da bi oni tebi namesti
mene serčno hvalo dajali in peli, ker si
ti mene vstvaril, odrešil in posvetil, mi
ssv. zakramente dodelil, brez števila do¬
brot na duši in na telesu skazal, me tako
dolgo pogubljenja varoval, in upam, da

171

me boš tudi za vselej pred njim obva¬
roval.

Ravno tolikokrat ti darujem v zado-
stenje za svoje grehe in nehvaležnosti
svoje telo in dušo, Serce z vsimi močmi,
vse djanja in nehanja. Darujem ti samo
sebe, in se popolnama tvoji božji volji
zročim, delaj z menoj, kakor s svojim
lastnim blagom, kakor koli je tvoja sv.
volja. O dodeli mi gnado, da tudi hudo
iz tvojih rok radovoljno prejmem, in tebi
za ljubo z veseljem prenašam.

Kolikor krat moje žilice tripnejo, jez
sklenem, vse svoje dela ne iz potrebe
ali navade, ampak iz ljubezni do tebe
in zavoljo tebe, s tistim namenom oprav¬
ljati, s kterim je moj Jezus vse svoje
dela opravljal, vse svoje terpljenje ter-
pel, vse svoje zasluženje daroval. Ti,
o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v
svoje dopadajenje, meni in vsim vernim
v časno in večno srečo in blagor. To
zavezo zapečatim s kervjo iz stranske
rane Jezusove, in jo shranim in zakle¬
nem v ravno tisto presveto rano, da naj
bo vse, kar sem v tej zavezi govorila,
tako dolgo terpelo, dokler bodo moje žile

8 *

172

tripale in bo moje serce tolklo; ta za¬
veza se ne sme nikdar razdreti. Dodeli mi
gnado in poterdi to, trojedini Bog! Amen.

Nekaj za branje in premišljevanje,

zlasti na dan sv. obhajila.

1. Zakaj si me ti, o Bog! vstvaril?
— Zato, da bi tebe ljubila, in te en¬
krat v nebesih gledala. Da bi si pač
to resnico vsako uro pred oči postavila!

2. Eno samo dušo imam; če bom
to zgubila, je vse zgubljeno — cel svet
mi pomagati ne more.

3. Ni kače tako strupene, ni og¬
nja tako strašnega in saj tako černih,
kot je smertni greh; oh! kako je to, da
se ga tako malo bojim!

4. če bom v smertnem grehu umer-
la, v enem samem, bom pogubljena, bom
v peklu gorela. O večni Bog! usmili se
me.

5. Umerla bom, to dobro vem —
ali pa tudi vem, kdaj in kje? ali vem,
kako dolgo bom še živela?

6. Morebiti so deske za mojo mert-
vaško skrinjo že nažagane, žreblji že

173

kovani — kaj pa ti, moja duša! si že
pripravljena ?

7. Kolikokrat grem memo poko-
pališa, pa mi ne pride v misel, da ne
bo dolgo, in tudi jez bom tam ležala!

8. Ko slišiš mertvaški zvon zaklen-
kati, reci sama sebi: Mica! Ančika! ko
bi zdaj tebi klenkalo, kako bi bilo? bi
bila pripravljena ?

9. Ko te mika svet in njegov lišp,
lepa obleka ali posvetna čast, spomni se
ostudne mertvaške glave. Bistre oči, lepi
lasi, rudeče, okrogle lica, gladka koža;
kam je šlo? vse je proč!

10. Sprašuj pogosto svojo vest, in
ojstro se sodi, da boš pred sodbo božjo
ložej obstala. — Ja! terdno sklenem, da
brez spraševanja vesti ne bom zaspala.

11. Enkrat bom pred sodbo božjo
stopila, in vsi me bodo vidili, kakošna
sem. Oh, kaka sramota bo za me, če
bom zdaj gerde misli in želje pasla!

12. Kako nora sem pač, da se
sramujem, svojih grehov spovedniku se
obtožiti! če jih jez ne odkrijem, jih bo
pa Bog celemu svetu odkril.

13. Danes imam še čas, se lehko
čisto spovem in pokoro delam; kaj pa

174

jutre bo, ne vem. — O moj Jezus! terdno
sklenem, odkrito vselej vsega se obtožiti,
kar mi težko serce dela.

14. Nebesa in pekel sta mi na
zbiranje — kaj si bom izbrala ?

15. Ali tukaj kratko veselje in tam
večno terpljenje: ali pa tukaj kratko
zatajevanje in tam večno veselje.

16. Moje življenje je kratko, moji
dnevi so kakor senca: ogenj v peklu pa
ne bo ugasnil, in červ bo vekomej gri¬
zel. — Bi pač neumna bila, v minljiv
svet zaljubiti se!

17. Blagor dušam, ki Boga ljubijo.
G kako srečna bom tudi jez, če bom Jezu¬
sa ljubila! — Jezus! uči me tebe ljubiti.

18. če rada in dobro moliš, lehko
gnad zadobiš, kolikor jih hočeš. Ali nisi
torej graje vredna, da si za molitev
tako merzla!

19. Kolikor moliš, toliko Boga lju¬
biš : in ti tako malo in tako slabo moliš!

20. Večkrat čujem, da lepšega za
dekleta ni, kakor sv. čistost: čista pa
ne bom ostala, če ne bom pridno in
zvesto molila, in rada k spovedi hodila.
Oh, molitev in sveta spoved! bote moje
zveste pomočnici.

175

21. čisto ohraniti dušo in telo, ni
lehko, je treba hude vojske. Ni pa tudi
venca v nebesih toliko lepega, kakor je
tisti, ki čiste, sramožljive deklice čaka.

22. O moj Jezus! ne prosim te
za bogastvo, ne za lepoto in posvetno
čast: prosim te, daj mi nedolžno, čisto
serce, in enkrat majhen koteč poleg tebe
pri nebeški svatovšini.

23. če po spovedi precej v stare
grehe zabredeš, in si nič ne prizadevaš,
poboljšati se: tvoja spoved malo velja,
in goljufaš sebe in spovednika, — Res je
in spoznam, da preslabo grevengo imam,
zato sem zmiraj stara grešnica; o Jezus!
daj mi serčno žalost nad mojimi grehi.

24. Boljšega prijatla nimaš, kakor
je Jezus v sv. rešnjem telesu -— in ti
ga tako redko obišeš, tako malo pože-
ljenja do njega imaš; kako je to?

25. Sv, rešnje telo je studenec
vsili gnad, je shramba vsih sladkost —
ti pa si revna in lačna, si žejna in od
slabosti omedljuješ, vendar rada odlagaš,
dasiravno dobro veš, koliko Jezus tvojega
serca želi.

26. Kdor za starše nima serca,
njemu ne bo dobro ne tu ne tam. O

176

moj Jezus! daj mojemu očetu, daj moji
materi vse dobro.

27. Le toliko si vredna, kolikor
pred Bogom veljaš. Pred njim pa le
serce velja. Glava lepa in koža, Žida
in žamet, zlato in srebro je kakor pra¬
zna pena: hitro splava po vodi.

28. Duša moja! ne pozabi grehov,
ki si jih storila; spomni se kazeng, ki
si jih zaslužila, in ne boš visoko od sebe
m islila,.

29. Ponižnost je vogelni kamen,
na kterem pobožnost sloni. Dekle, brez
ponižnosti, je kakor hiša, ki je na pesek
zidana. Nima obstanka.

30. Marija je moja mati, moj zgled
in moja pomočnica — da bi pač vredna
bila nje ljubezni!

31. Če si nevoljna, imaš dva kri¬
ža namesti enega; zakaj nevolja je naj
veči križ. — In vender si tako rada jezna!

32. Veliko že si grešila, zato mo¬
raš terpeti, ali na tem ali na unem svetu.
Kaj je boljši?

33. Čistost je podobna lepi vijolici,
ki na skrivnem cvete, če oči ne boš
pridno varovala in ušes skerbno zapirala,
se ne boš zderžala.

177

34. Kolikor manj poželuješ hvale
ljudi, toliko bolj boš Bogu dopadla.

35. Če ne boš pridno delala, v
jedi in pijači zmerna in se skerbno za¬
tajevala, skušnjavcu ne boš ušla.

36. Ni geršega greha, niveče gnu¬
sobe, kakor je nečistost — časna in več¬
na sramota se za njo pomika.

37. Nečista sladnost je kratka, nje
sad pa grenek, kakor pelin in peče in
skli, kakor ogenj. O Bog! raj še to uro
umreti, kakor temu zmaju v kremplje
priti.

38. Kdor nevarnost ljubi, bo v ne¬
varnosti konec vzel. Kaj je za te naj
veča nevarnost?

39. Lenoba je košata mati vse hu¬
dobije. Ali imaš kdaj več skušnjav, ka¬
kor takrat, ko se brez dela pomikaš, po¬
stopaš, posedaš, predolgo poležavaš?

40. Deviški stan je za mašnikovim
stanom naj lepši. Devica, pravi sv. Je¬
ronim, je izvoljena nevesta Jezusa Kri¬
stusa, je naj ljubše prebivališe svetega
Duha. — O dekleta! kako ste srečne,
ki ste Jezusove neveste; prosite za me,
da bi tudi jez od njega izvoljena bila.

8  **

178

41. Srečen, kdor se vdihovanju sv.
Duha ne vstavlja, in vedno in vestno po
naukih svojega pobožnega spovednika rav¬
na. O Jezus! daj tudi meni svojega sv.
Duha, daj mi modrega spovednika.

42. če hočeš pobožna biti, ne smeš
gledati na govorjenje ljudi, ne bati se
njih zamere in zasmehovanja. Ali mo¬
raš Boga zapustiti ali pa svet. — Res
je to, Gospod! ali svetu se odtergati, je
težko. Prosim, daj mi dar moči.

43. Le če boš do konca stanovitna
ostala, boš krono življenja prejela. Za¬
torej če te zapeljivci vabijo in pravijo:
„Pojdi z nami, bodi naša in pijmo ga“,
ne hodi blizo; njih veselje je strup, njih
vino je smert, Veliko neumnic že so vjeli v
svoje mreže, in sama jih lehko vidiš, kako
se ihtijo in imajo dan na dan od solz rdeče
oči; ali prepozno je. Uči se torej mo¬
dra biti, da ohraniš ven in ven mirno
vest in čisto serce.

179

OJW$k©v«Bje

presTetega rešnjega telesa.

3*Q^ek.leta 1 kolikorkrat v cerkev pridete, obišite, če
je količkaj mogoče, Jezusa v svetem režnjem telesu.
Pokleknite in pozdravljajte in molite Jezusa, ki v
tabernakelnu zapert prebiva. Bote vidile. da prečudno
sc vam bo serce omečilo, ložej se bote greha varo¬
vale, in mnogo dobrot si bote sprosile za dušo in telo.
Pokleknite potem pred altar čistega spočetja device
Marije in počastite tudi njo. — Molite, kakor sledi.

(i@8 It®?

pred svetim resivjim telesom.

Moj Bog, Jezus Kristus! ki si iz
ljubezni do nas v presvetem zakramentu
noč in dan pričujoč, in z veliko ljubez¬
nijo čakaš, vabiš in sprejemlješ vse, kteri
pridejo te obiskat; terdno verujem, da

180

si resnično pričujoč v presv. zakramentu
altarja. Ponižno te molim in spoznam
svojo veliko nevrednost ; zahvalim te za
toliko gnad, ki si mi jih skazal, posebno
za to, da se mi samega sebe v tem
presv. zakramentu daješ; da je tvoja ma¬
ti, prečista devica Marija, tudi moja mati
in moja besednica pred teboj, in da si
me zopet poklical, da te v tej cerkvi
obišem.

O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus!
iz celega serca te tukaj častim in molim
v presv. zakramentu; pervič zato, da se
ti zahvalim za tvojo toliko ljubezen; dru¬
gič zato, da vsaj nekoliko popravim ti¬
sto neizrečeno krivico, ktero ti neverniki,
krivoverci in malopridni katoličani v tem
presv. zakramentu delajo; tretjič te že¬
lim s svojim obiskanjem po vsili tistih
krajih na vsem svetu moliti, na kterih
se v tem sv. zakramentu zapušen brez
vsega počešenja znajdeš.

Moj Jezus! ljubim te iz celega ser¬
ca; žal mi je, da sem grešila in tebe,
neskončno dobroto, razžalila; terdno skle¬
nem v prihodno s tvojo gnado in po¬
močjo vsih grehov in grešnih priložnost
se varovati; da tebe, večna dobrota! ni-

181

kdar več ne razžalim. Zdaj se ti pa jez,
uboga grešnica, popolnama zročim. V
tvojo sveto voljo vdam svojo slabo voljo;
v tvoje sveto serce položim svoje revno
serce, užgi ga z ognjem svete ljubezni,
in izženi iz njega vse, kar me tvoje
ljubezni nevredno dela, Ysa želim tvoja
biti; stori z menoj in z vsim. kar je
mojega, po svoji sveti volji. Nič dru-
zega ne išem, nič druzega ne želim,
kakor tvojo sveto ljubezen vedno imeti,
tvojo presv. voljo popolnama dopolnovati,
in v dobrem do konca stanovitna ostati.

Priporočim ti pa tudi vse verne du¬
še v vicah; zlasti tiste, ktere so bile s
posebno ljubeznijo temu presv. zakra¬
mentu in tvoji brezmadežni Materi vdane.
Ravno tako te tudi prosim za vse svoje
dobrotnike, za tovaršice, prijatle in ne-
prijatle, in za vse terdovratne grešnike;
dodeli jim duha resnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse želje in
zdihleje svojega serca z ljubeznjivimi ob-
čutljeji tvojega presvetega serca, o Jezus!
in tako sklenjene jih darujem tvojemu
nebeškemu Očetu, ter ga prosim v tvo¬
jem presvetem imenu, da bi jih iz ljubezni
do tebe milostljivo uslišati hotel. Amen.

182

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus! živo verujem, da si
v presvetem zakramentu resnično priču¬
joč ... čez vse te ljubim ... Iz ljubezni
do tebe so mi žal vsi moji grehi; nikoli
in nikdar več ne bom grešila ... Že¬
lim te v svojem sercu sprejeti in ime¬
ti .. . Ker mi pa zdaj ni pripušeno, te
resnično prejeti, pridi vsaj s svojo gna-
do v moje serce . . . Objamem te, o
Jezus! in se popolnama s teboj skle¬
nem ... Ne dopusti, da bi se kdaj od
tebe več ločila! Amen.

Pozdravljenje prečiste device Marije.

Presveta in prečista devica Marija,
moja preljubeznjiva mati! jez, med vsimi
naj revniša grešnica, danes k tebi pri¬
bežim ; zakaj ti si mati mojega Zveličarja,
kralja nebes in zemlje, naj mogočniša po¬
močnica za Bogom, upanje in pribežališe
vsili grešnikov. — Pred teboj, o visoka
kraljica! se priklonem z velikim poče-
šenjem, in te priserčno zahvalim za to¬
likanj gnad in dobrot, ki si mi jih do
zdaj od Boga sprosila; posebno, ker si

183

me s svojo mogočno prošnjo peklenske¬
ga ognja obvarovala, v kterega sem za¬
voljo svojih grehov veržena biti, že toli¬
kokrat zaslužila. — Iz serca te ljubim,
moja preljubeznjiva mati! in iz ljubezni
do tebe terdno sklenem, tebi ves čas
svojega življenja zvesto služiti, tvoje le¬
pe čednosti posnemati, in si prizadevati,
kolikor mi bo mogoče, da tudi druge
na to pripravim, da te bodo ljubili in
ti služili. — Za Jezusom, tvojim ljubim
Sinom, postavim na te svoje naj veče
zaupanje, in posebno s tvojo pomočjo upam
večno zveličanje žadobiti. — Vzemi me
v število svojih otrok, o mati milosti
božje! in obrani me vsili sovražnikov
moje duše. Zadobi mi s svojo mogočno
prošnjo, da me Bog reši vsili skušnjav,
ali pa mi sprosi potrebno moč, da bom
zamogla do konca svojega življenja vse
svoje skušnjave premagati. Sprosi mi
tudi resničnega duha pokore in stanovit¬
no poboljšanje življenja; sprosi mi go¬
rečo ljubezen do Jezusa in zvesto posne¬
manje njegovih presvetih zgledov; sprosi
mi tudi srečno smert in milostljivo sod¬
bo božjo. Za vse to te prosim, moja
preljuba mati! ne zaverzi moje prošnje,

184

pomagaj mi v življenju in v smerti, skaži,
nad menoj, da si res moja mati; skaži,
da si naj boljša mati, da nobena mati
za svoje otroke tako ljubeznjivo ne skerbi,
kakor ti, o nebeška mati! za svoje zveste
otroke skerbiš. Če tudi ktera posvetna
mati pozabi svojega deteta, da se ga ne
usmili; me pa ti, o milostljiva mati ne¬
beška ! nikoli nikar ne pozabi. Prosi
tako dolgo za me Boga, dokler me v
nebesih ne vidiš. Tamkaj te bom potlej
večno častila in hvalila, in za Jezusom
bom tebi hvalo dajala za neskončno
srečo večnega zveličanja. Amen.

Bodi češeno, hvaljeno in visoko spošto¬
vano presveto rešnje telo — in čisto
spočetje device Marije!

185

krile?

Začetek in vrednost svetega
križevega pota.

Sere se, da Marija devica, potem ko je bil
Jezus v nebesa šel, je ves čas svojega življenja
tiste kraje obiskovala, na kterih je nje Sin ter-
pel in čudeže delal. Tudi pobožna Marija Agre-
da pripoveduje, da Marija, naša preljuba mati,
ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih krajev,
in da je ondi z žalostnim sercem premišljevala,
kake grozovitne martre je nje Sin terpel. Po
tem takem se sme reči, da Marija devica je naj
perva sv. križev pot obiskovala in ona je to po¬
božnost začela.

186

Kako dobro da je, sv. križev pot moliti
ali premišljevati terpljenje našega Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, so vsi ssv. učeniki enakih misel.
Sv. Bernard pravi: »Nič ne more našega

serca grehov bolj očistiti, nič ne more
našega poželjenja huje pokrotiti, nič
ne more k dobremu nas močneje  pri¬
ganjati, kakor živo in večkratno pre¬
mišljevanje Jezusovega britkega ter-
pljenja in njegovih kervavik ran«. In
sv. Albert uči, da premišljevanje Kristusovega
terpljenja je bolj zaslužljivo, kakor če bi se kdo
celo leto ob suhem kruhu postil, do kervi gajž-
lal, ali bos v svete dežele na božjo pot šel.

Kimski papeži so pa tudi mnogo odpust¬
kov dodelili^ vsakemu, kdor z zgrevanim . sercam
sv. križev pot moli. Hočeš odpustke zadobiti,
moraš: 1. V stanu gnade božje biti; torej vse¬
lej prej obudi serčno grevengo čez svoje grehe.
2. Moraš vselej prej namen storiti, premišljevati
Kristusovo terpljenje, da bi zadobila odpustke za
se in za verne duše v vicah. 3. Pri slednjem
štacijonu poglej na tablo, kaj je na nji namaka¬
nega, in prav živo si pred oči postavi svojega
Jezusa, kaj in kolikanj da terpi.

Oh, le sem, vse stvari!

Glejte, kaj se godi  —

Ta, ki nas vse živi,

Grozno za nas terpi.

187

Darovanje

0 iftoj dobrotljivi Jezus! ljubim te
črez vse, ker si večna dobrota in brez¬
končna milost. Žal mi je iz celega serca,
da sem kdaj tebe, o naj veča dobrota!
razžalila. Darujem ti ta sveti križev pot
k tvoji časti v spomin tistega težavnega
pota, po kterern^ si zavoljo mene uboge
grešnice bodil. Želim vsili odpustkov se
vdeležiti, kteri so za sv. križev pot po¬
deljeni; torej tudi želim, vse tako opra¬
viti, kar in kakor je v zadobljenje od¬
pustkov storiti potrebno. Prosim te, o
Jezus! dodeli mi gnado in moč, da bi
s tim sv. križevim potom v tem življenju
tvojo milost, v prihodnjem pa večno ve¬
selje zaslužila. Amen.

Ako do zdaj odpustkov še nisi Bogu da¬
rovala, za ktere mu jih darovati želiš, da bi jim
v hasen bili, mu jih zdaj daruj. — Pri nekterih
štacijonih se zadobijo popolnama odpustki; ker
pa nihče ne more sam za-se več, kakor le en
sam popolnama odpustek zadobiti, torej pervi po¬
polnama odpustek sebi v prid oberni, druge pa

188

za duše v vicah Bogu daruj, naj že bo za dušo
rajnega očeta ali matere, brata ali sestre, prija-
tla ali kterega druzega.

Ko jagnje tam stoji , .

Se obsodit’ pusti,

Da bi le grešniki.

Ne b li obsojeni.

I. Štacijon.

Jezus je k smerti obsojen.

V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premišljuj prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega- Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez
vsega izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji gre¬
hi so tiste lažnjive in krivične priče, ktere so to
sodbo podpisale. Tvoj hudoben jezik, s kterim
si se velikrat zoper Boga in svojega bližnjega
pregrešila, je sodnika oslepil, da je nedolžnega
Jezusa k smerti obsodil. — Oberni se ‘tedej k
njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubogi
grešnici! Kaj! za tako grešno, nagnu¬
sno stvar, kakor sem jez, boš ti, moj

189

Jezus! ječo, vervi, verige in tepenje
terpel? boš k taki grozovitni smerti ob¬
sojen? Oh! to je zadosti, raniti moje
serce in objokovati vse pregrehe in hu¬
dobije, ktere sem storila s svojim jezi¬
kom. Obžalujem jih tedej in kličem k
tebi: O moj Jezus! usmiljenje! — pro¬
sim te, usmiljenje in milost, o Jezus!
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Se ga obsujejo,

Mu križ pomijejo,

On ga vz-eme voljno,

Nam i njim odpret’ nebo.

II. Štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in s kako ra-
dovoljnim sercem tvoj dobrotljivi Jezus sv. križ
objame, in kako poterpežljivo tepenje in suvanje
malopridnega ljudstva prenaša! Ti pa polna ne-
volje in nepoterpežljivosti bežiš pred križem, kar
je mogoče! Kaj ne veš, da nebeško veselje se

190

ne more brez križa zadobiti ? Oh! objokuj svojo
slepoto, oberni se k svojemu Gospodu, zdihni in
reci mu:

Ne tebi, o Jezus! temuč meni se
spodobi križ. O težki križ, kterega so
ti moji grehi naložili! O ljubeznjivi Je¬
zus ! dodeli mi potrebno gnado in moč, da
vse križe voljno poterpim,. ktere sem s
svojimi grehi zaslužila. Stori, da bom
svoj križ voljno objela, in se vsa tebi
vdana od sveta ločila; daj mi tako lju¬
bezen do križa, da bom vselej s tvojo
služabnico sv. Terezo si vošila in želela:
terpeti ali umreti, umreti ali
terpeti.  Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

On, ki cel svet derii,

Za nas potert leži.,

Oh, ti pretežki greh.

Mečeš Boga po tleh.

I TT. Štacijon.

Jezus pade pervič pod križem.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

191

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, pervič
pade na tla. Oh! kako bo s pestmi bit, kako
z nogami teptan in suvan! Vender ni gondra-
nja, ne nevolje iz njegovih ust slišati. Ti pa
tožiš in preč obupati hočeš, če le majhen križ
občutiš, če le zoperno besedo slišiš. Oh! glej,
da boš sovražila in čertila svojo nepoterpežljivost,
svoj napuh in svojo nečimernost — zdihni k Je¬
zusu in reci:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jez rev¬
na in naj veča grešnica klečim pred tvo¬
jimi nogami. Oh, kolikokrat in v kako
velike grehe sem že padla! kolikokrat
se pogreznila v globočino hudobije! O
Jezus! stegni svoje rame, podaj mi roke
svoje. Pomoč, o Jezus! pomoči pri tebi
išem, da ves čas svojega življenja nikdar
več v smertni greh ne padem, in da
tako v svoji zadnji uri upati smem, da
bom zveličana. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

O grešnik , dva serca,

Glej, zdaj žalujeta!

Žaluj še ž njima ti,

Ker s’ kriv te žalosti.

192

IV. Štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je ob¬
čutilo Jezusovo serce! oh, s kakošno grenkostjo
in žalostjo se je napolnilo Marijno serce, kedar
sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna duša!
»Kaj ti je storil moj Sin?  kliče k tebi
Marija.— »Kaj hudega ti je storila moja
Mati?«  te vpraša Jezus. »Oh! zapusti že en¬
krat grehe, zavoljo kterih midva toliko žalost in
britkost terpiva«. Ogrešnica! kaj praviš k temu?
Eeci tedej in zdihni s svojim sercem:

O božji Sin Marije! o presveta mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! vsa poterta
in ponižana klečim pri vajnih nogah. Jez
sem tista zdajavka, s svojimi grehi sem
brusila meč, kteri je vajno serce ranil.
Oh! meni je iz serca žal; prosim vaji,
odpustita mi. Milost, o Jezus! milost,
o Marija! po - svoji veliki milosti mi do¬
delita gnado, da nikdar več ne bom gre¬
šila; temuč da bom vajno grenko terp-

193

ljenje in žalost noč in dan premišljevala
in objokovala, Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Pristopi mu v pomoč,

Njegova moc je proč :

Z njim voljno nos’ svoj kriz.

Da prideš v paradi*.

V. Štacijon.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ
nesti.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim -  sv. križem svet odrešil.

Spomni se, da ti /si tisti Simon, ki si
nečimernosti sveta in sladnostim svojih počutkov
vsa podveržena, ki svojih križev ne nosiš iz
serca, ampak ker se jih ubraniti ne moreš, le z
veliko nevoljo. Oh, zbudi enkrat svoje serce, in
usmili se svojega tako zlo obloženega Zveličarja.
Sprejmi voljno vse križe in nadloge, ktere ti tvoj
ljubeznjivi Oče pošilja. Terdno skleni, da ne
boš samo vse zopemosti poterpežljivo prenašala,
temuč da se boš svojemu Bogu za-nje tudi hva¬
ležno skazovala. Prosi ga takole:

Družb, 9

194

O ljubcznjivi Jezus ! zahvalim te za
toliko priložnost, ktere mi daješ, da bi
za te kaj terpeti, in za-se kaj zaslužiti
zamogla, Oh, moj Bog! daj mi gnado,
vse kar se mi bo v tem življenju težkega
prigodilo, s poterpežljivim Sercem pre¬
nesti, in s tem večnega veselja se udele¬
žiti. Stori, o Jezus! da bom tukaj s
teboj jokala in terpela, potem pa s te¬
boj v nebesih gospodovala. Amen.

Oče naš. češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Vtisni si v dno serca
Podoba Jezusa ;

Sluzi  * Veroniko ,

Do smerti mu zvesto.

VI. Štacijon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto oblič¬
je svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in s to
ljubeznijo vtisni njegov obraz v svoje serce. Oh,
kako srečna boš, ako boš z Jezusovim obrazom
v svojem sercu živela, in ž njim v sercu v več-

195

nost pojdeš! Da tedej to gnado zadotaiš,, prosi
svojega. Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom neprenehama na te mislila,
noč in dan tvoje grenko terpljenje pred
očmi imela, in svoje grehe objokovala.
O,Jezus! s kruhom tvojega terpljenja
hočem nasitovati syojo dušo, in moje oči
bodo vselej solze točile nad mojimi pre¬
grehami. Amen. -

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh. kak’ žalostnega  ,

Že vidim spet Boga ,

S kervjo oblitega ,

Na tla pobitega.

VII. Štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Gospod,
zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velikih bo¬
lečin, ves zmartran in zaničevan od sovražnikov.
Premisli, da tvoja prevzetnost je Jezusa poterla

in ga na zemljo vergla, ter je prenesti ne more.

9  *

196

Oh, zapusti svojo ošabnost, in ne bodi več tako
napuhnjena. Spokori se, in skleni prihodnjič bolj
ponižna biti. Reci s skesanim sercem:

Oh, prečastiti]ivi Jezus! ako ravno
vidim, da na zemlji pod težkim križem
ležiš, vendar te molim in častim, kakor
svojega vsegamogočnega, večnega Boga.
Prosim te, poteri moj napuh, vzemi iz
mojega serca vso ošabnost, da bom svojo
nečimernost spoznala, in vse zasramova¬
nje s tako tebi dopadajočo ponižnostjo
sprejemala, da bom s tem gnado zado-
bila, tudi v nebeškem kraljestvu s teboj
povikšana biti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast hodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Kdo bi, brumne žene!

Ne točil z vam’ solze!

Ali on prav’: Ne čez me ,

Jokajte čez se.

VIII. Štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem sercu, kako

197

veliko vzrokov imaš tudi ti, da jokaš in žaluješ
— pervič zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa,
kteri zavoljo tebe tolikanj terpi; drugič sama nad
seboj, ker si ven in ven tako nehvaležna, in ne
nehaš njega žaliti. Kako je mogoče , da v' pre¬
mišljevanju njegove grozovitne martru tako terdo-
vratna si? Poglej, kako milostljivega in lju¬
beznjivega se Jezus tem revnim ženam skazuje!
Vzemi k njemu svoje zaupanje, in zdihni s
sercem:

O moj ljubeznjivi Jezus! oh, kako
je to, da se moje serce ne raztopi od
solz in velike žalosti? Solz, o Jezus! te
prosim; solz prave pokore in serčnega
usmiljenja mi daj, da z okjokanimi očmi
in s skesanim sercem tistih gnad deležna
postanem , ktere si ti tem revnim ženam
skazal. Oh, Jezus! ne oberni od mene
svojih milostljivih oči; poglej me ubogo
grešnico, da bom tudi jez mirna in vsa
potolažena na zadnjo uro tebe vidila.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tretjič potreti leži,

Čudo, da še živi!

Mor’te le, grešniki!

Bit’ tak neusmiljeni?

198

IX. Štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

¥. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino • je Jezus že
tretjič , pod križem padel! Premisli, kako bo
Jezus, krotka hi nedolžna ovčica, od judbv in
ajdov, kakor od steklih volkov tepen in. suvan,
in kako ga sem ter tje po terdih kamnih vla¬
čijo, O nesrečni greh, ki samega Sinu božjega
tako grozovitno martraš! O grešnica! ali more¬
biti tvoj ves potert in zmartran Bog ni -vreden
tvojih solz? Oh, reci tedej vsa objokana:

O vsegamogočni, večni Bog! kte-
ri nebo' in zemljo z enim perstom deržiš,
kdo te je tako neusmiljeno vergel na tla?
Oh! nobeden drug, kakor moja pregre¬
ha, v ktero sem tolikokrat zopet padla.
Moja hudobija ni jenjala grehov delati,
in zato se je množilo tvoje terpljeuje.
Toda poglej, o Jezus! pri tvojih nogah
zdaj klečim s skesanim sercem, in terd-
no sklenem, svoji hudobii konec sto¬
riti. Z objokanimi očmi ti tavžent in
tavženkrat obljubim, da nikdar in nikoli

199

več nočem grešiti. O moj Bog! nikdar
več, nikdar več. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Boga.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh! ie ga slačijo,

Žolč pit’ mu dajejo;

Poln je bolečih ran,

Poglej , če moreš , kristjan!

X. Štacijon.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako Jezusa, ki je zva¬
ljaj na svojem, životu ves ranjen in stepen, tudi
znotraj z grenkim žolčem martrajo. Poglej, kako
on tvojo ne&ramožljivost,' tvojo nespodobnost in
nečimernost tvojega oblačila s svojo nagoto pla¬
čuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali mar mo¬
reš svojega ljubega Jezusa brez usmiljenja gle¬
dati? Oli, verzi s k nogami svojega nagega
Jezusa, in reci mu:

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med teboj in menoj! Ti si ves

200

ranjen, poln grenkosti in s kervijo ves
oblit; jez pa vsa nečimerna, polna slad-
nosti in veselja; ali če morebiti ne mo¬
rem, vendar taka biti želim. Oh, jez
nisem na pravem potu! O Jezus! pelji
me ti na pravi pot. Stori, da mi bodo
vse sladnosti tega sveta grenke in zo-
perne, da bom namesto njih želela, tvo¬
je terpljenje občutiti; in da bom tako
enkrat vredna, s teboj večno veselje uži¬
vati. Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Kak’ strašno je razpet,

Žil're so za preštet
Oh! kak’ že more spet
Jezus za nas ter pet’.

XI. S taci j on.

Jezusa na križ pribijajo.

if.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino , ktero je tvoj
dobrotljivi Jezus občutil, kedar so judje njegovo
meso, njegove kite in žile z žreblji provertali.

201

Oh! kako je to, da se tvoje serce od žalosti ne
razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmi¬
ljeno tvojega Zveličarja martrajo? Saj zdaj naj ti
solze lijejo, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬
bezen do tebe. In ker so moji grehi
tisti žreblji, kteri so tebe na križ pri¬
bili, stori s svojo gnado, da bodo vse
moje hude želje in občutki na tvoj križ
nabiti in tamkaj umorjeni, da bom v
življenju in v smerti s teboj križana, tudi
s teboj v nebesih večno kraljevati za-
mogla. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V britkosti tu visi,

Mertvaški pot poti,

Žalujte vse stvari,

Zdaj Bog dušo spusti.

XII, Štacijon.

Jezus umerje na križu.

t.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

9 «*

202

Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬
jega z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej
njegovo vse bledo obličje božje; poslušaj, ka¬
ko prosi odpušenja tistim, ki ga križajo in ža¬
lijo. Razbojniku na desni strani obeta nebeško
kraljestvo,, svojo mater izročuje Janezu, svojo
dušo priporoča nebeškemu Očetu, in poslednjič
umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj
Jezus umeri? Da! res! umeri je na križu, in
zavoljo mene je umeri. O moja duša! kaj boš
zdaj. počela? Oli! ne hodi proč, kakor le .s
ponižnim in zgrevanim sercem. Objemi križ, in
zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jez vem
in spoznam, da moji grehi so tisti ra-
beljni, kteri so tebe tako neusmiljeno
umorili. Ne ene gnade nisem vredna,
ker sem tudi jez tebe križala, Ali kako
veselje in upanje občuti moja duša, ke-
dar te slišim tudi za tiste prositi, ki so
tebe križali? Kaj hočem tedej za te sto¬
riti, ker si ti toliko za me storil? Po¬
glej, o Jezus! pripravljena sem in voljna,
vsim odpustiti, kteri so me kdaj razža¬
lili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
odpustim vsim, jih iz serca objamem, in
jim želim vse dobrote skazati — zato
pa tudi upam ob svoji smertni uri slišati

203

tvoje vesele besede: „Še danes boš z
menoj v paradižu".  Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Zdaj  , mali! k tebi hitim ,

Tvojega sina želim,

Z vama. dokler živim,

Rad jočem in terpim.

XIII. Štacijon.

Jezusa iz križa snamejo in ga Marii
v naročje položijo.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil
Premisli, kako ojster bil je meč, ki je
serce žalostne matere Marije prebodel, kedar si
je svojega mertvega Sina v svoje naročje vzela.
Vidila ga je vsega ranjenega in kervavega. O
kakošno žalost in bolečino je ona tačas v svojem
sercu občutila! Kteri meč pa je bil tako ojster,
da je prebodel njeno serce? Oh! kaj prašaš?
greh je bil, kije Jezusu življenje vzel, in Marijno
serce tako močno ranil. Objokuj tedej ta prekleti
greh, skleni svoje solze s solzami žalostne matere
Marije, in zdihni k nji tako:

O kraljica vsili martemikov! kdaj

204

bom spoznala, kdaj prav zapopadla tvo¬
jo žalost in terpljenje? Kdaj bom zado-
bila gnado, tvojo žalost v svojem sercu
nositi in s teboj terpeti! O velika Gospa!
sprosi mi gnado, da noč in dan žalujem
nad svojimi grehi, kteri so tebi toliko
žalost napravili; da bom vsa skesana in
spokorjena, v zaupanji in ljubezni za-te
umerla in po smerti s teboj večno ži¬
vela. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tu za nas mertvega ,

Molimo Jezusa,

In položimo ga,

V grob svojega serca.

XIV. Štacijon.

Jezusa v grob položijo.

t.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in jo¬
kanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih duš,
kedar so jim Jezusa vzeli in v grob položili.
Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko ža¬
lost Marije, njegove matere, kedar so ji iz na-

205

ročja njenega ljubeznjivega Sina vzeli. V pre¬
mišljevanju lete njene žalosti in njenega terpljenja
te mora res sram biti, da si pri obiskovanju tega
križevega pota tako malo usmiljenja občutila.
Oh! zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjem šta-
cijonu, poljubi s častjo kamen svetega groba;
položi v duhu vanj svoje serce, in reci svojemu
mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene storil,
častim in molim te v tem grobu ležečega.
Oh! želim in vošim te v svojem sercu
zapertega imeti, da bi s teboj sklenjena,
po tem sv. križevem potu k novemu živ¬
ljenju vstala, in se v tvoji gnadi iz te¬
ga sveta ločila. Po zasluženju tvojega
terpljenja, ktero sem zdaj premišljevala,
mi dodeli, da moja popotnica na zadnjo
uro bo tvoje presv. rešnje Telo; moje
zadnje besede: Jezus, Marija, sv.
Jožef!  in moje zadnje zdihovanje : Oče,
v tvoje roke izročim svojo dušo!
Daj mi z živo vero, s terdnim zaupa¬
njem in z gorečo ljubeznijo, s teboj in
zavoljo tebe umreti, in potlej s teboj na
večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

206

•Skozi ta križev pot,
Dodeli, o Gospodi
Nam svojo gnado zdaj,
Po smerti sv. raj.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in
s ktero je on po svoji britki ruartri in
grenki smerti mene odrešil, ti darujem
ta sv. križev pot, kterega sem zdaj s
tvojo gnado obiskala. Vzemi to moje
pobožno opravilo k povikšanju svoje ča¬
sti, v zahvalo za vse meni in drugim
podeljene gnade, za odpušenje grehov
celega sveta, za pomoč vernim dušam
v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere
sem v začetku prosila. O milostljivi Oče
nebeški! glej na obličje Kristusa svojega
Sina, usliši glas njegove svete kervi, in
bodi milostljiv meni ubogi grešnici. Amen.

Oče naš. Česen a si Marija, čast hodi Bogu.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus

Kristus in njegova žalostna mati Marija!

207

Litanije vsih svetnikov.

P

P

oc

dospod, usmili se nas
Kristus, usmili se nas!

Gospod,, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni
Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas
Boga prosite!

za nas Boga prosi!

usmili se

208

Vse svete verste zveličanih duhov, za
nas Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik, i t> •,

Sv. Jožef, IzanasBogapros,!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

Sv. Peter, \

Sv. Pavel, j

Sv. Andrej,

Sv. Jakop,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakop,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

za nas Boga prosi!

209

Sv. Štefan, J

Sv. Lavrenc, j za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc, j

Sv. Fabijan in Boštjan, I

Sv. Janez in Pavel, f za nas Boga

Sv. Kozma in Damijan, i prosita!

Sv. Gervazi in Protazi, '

Vsi sveti martemiki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester, \

Sv. Gregor, 1

Sv. Ambi-ož, I

Sv. Avguštin, l za nas Boga prosi!

Sv. Hieronim, [

Sv. Martin, j

Sv. Miklavž, )

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton, \

Sv. Benedikt, J

Sv. Bernard, \  za nas Boga prosi!

Sv. Dominik, l

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena, za nas Boga prosi!

210

Sv. Agata,

Sv. Lucija, 1

Sv. Neža, ' za nas Boga

Sv. Cecilija, , prosi]

Sv. Katarina, l

Sv. Anastazija, ]

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Hodi nam milostljiv, zanesi nam, o
spod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
spod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze ,

Šibe potresa ,

Nagle in neprevidene smerti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega
včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Go-

Go-

*-S

a>

m<

ts

go-

O

O

Ul

O

P-

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,
Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

Si grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da keršanskim kraljem in oblastni¬
kom mir in pravo složnost daruješ,
Da nam cesarja obvarješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po-
terdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

212

Da duše naše, in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni po¬
koj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t. d.

Pri službi božji popoldan ob nedeljah in praznikih, ki
niso matere božje.

K svetemu rešujemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

if.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O Kteri ima vso sladkost v sebi.

213

81  @ d i cm

O Bog! ki si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil: daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog na vekomej. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se
vsih vernih kristjanov, za ktere se je
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom
v roke dal, in je tudi svojo drago kri
na svetem križu prelil. Po tem Gospodu
Jezusu odverni, milostivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi jih po poti večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želeli, in z vso močjo storili.

214

O Bog, pastir in vladar vsili verni¬
kov! glej milostivo na svojega služabnika
našega škofa I, ki si jih za pastirja naše
škofije postavil; dodeli jim, da tistim, čez
ktere so postavljeni, z besedo in z djanjem
k dobremu služijo, in tako s čedo, ki jim
je zročena, večno življenje dosežejo.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, da bodo, ker
so iz tvoje volje cesar postali, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke , da nas bodo na vse to nape-
ljavali, kar zamore k tvoji božji časti,
k našemu zveličanju, in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve,

Vsegamogočni, večni Bog, ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmi¬
liš vsih, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da
vsi, za ktere smo se namenili moliti,

215

kteri so še pri življenju, ali pa so se
že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja in
ločitve. Nagni naše serca k pravi pokori
in k poboljšanju našega življenja. Vžgi
v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsej pravičnosti, da ti
bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬
ljenju in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod! vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smert. Daj nam tvojo milost tukaj vži-
vati, in tamkaj z vsimi izvoljenimi do¬
seči, da te bomo v večnem veselju in
zveličanju hvalili in molili. To nam do¬
deli, o Gospod, nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Gospodu
in Odrešeniku našem, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
na vekomej. Amen.

if.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

Oče naš. češena Marija, (petkrat.)

216

Molitve po litaaijali

v dan sv. Marka in križev teden.

69. Psalm.

0 Bog, hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri
mi strežejo po življenju.

Odstopijo naj in sram jih hodi, kteri
mi hudo hočejo.

Obernejo naj se osramoteni, ki se mi
posmehujejo.

Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se veselijo
in radujejo.

Vedno naj rekajo: Hvaljen bodi Bog!
kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jez pa sem revež in siromak, o Bog!
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog!
ne mudi se.

čast bodi Očetu i. t. d.

V. Reši svoje služabnike.

O. Ki v te zaupajo, moj Bog.

V. Bodi nam, Gospod! močen tum.

O. Pred sovražnikom.

V. Sovražnik naj ne opravi nič pri nas.

O. In sin krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih.

217

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani jih, Gospod! oživljaj in osre¬
čuj jih na zemlji, in ne daj jih v voljo
njih sovražnikov.

V. Molimo za našega škofa I.

O. Gospod! ohrani jih in varuj jih vsega
hudega. „

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Ohrani jih, Gospod! in usliši nas na
dan, ko za njih prosimo.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo
svojega imena večno življenje vsim,
kteri nam kaj dobrega storijo.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te
zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša.

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Družb.

10

218

M' © I s m ©,

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
ktere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo po¬
hlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se jih ti obtožimo, da nam dobrotljivo
z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vsih grehov, in nas rešiš kazen, ktere
za nje zaslužimo.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži , ozri se milostljivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika L,  našega papeža,
in vodi jih po potu večnega življenja,
da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi
dopadljivo, želeli in z vso močjo storili.

O Bog! od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet

219

ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in naši časi po zater-
tem strahu sovražnikov s tvojo pomočjo
varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s či¬
stim telesom služili, in z očišenim ser¬
cem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsili ver¬
nih! dodeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpušenje vsili grehov, da mi¬
lostljivo odpušenje, ktero so vselej želeli,
po pobožnih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duhom naše djanje, in spremljaj ga s
svojo sveto pomočjo, da se vse naše
molitve in dela vselej iz tebe začno, in
iz tebe začete tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri
so še pri življenju, ali pa so se že iz
sveta ločili, po prošnjah vsih tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpušenje vsih
svojih grehov dosežejo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri

10«

220

s teboj živi in kraljuje v edinosti svete¬
ga Duha, Bog od vekomej do vekomej.
Amen.

V. Bog usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.
O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo
v miru.

O. Amen.

.Molitve o raznih potrebah.

1. Ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo
in smo, dodeli nam potrebnega deža, da
v časnih rečeh potrebno pomoč dosežemo,
in s toliko večim zaupanjem nebeških
prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ker v svojih nadlogah v tvojo milost
zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vsih
nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdra¬
vega dežja, in zemlje suho obličje z ne¬
beškimi potoki milostivo namoči. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

221

2. Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostivo na prošnje k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jib za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Usliši, o Gospod! k tebi kličejoče,
in dodeli nam, te prosimo, lepo vreme,
da ker za svoje grehe po pravici ter-
pimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo do¬
broto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo
dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam
svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

3. Ob hudi uri.

Če vidiš ali slišiš, da hudo vreme se bliža, ne
pozabi moliti. Si v postelji, vstani; si doma, po¬
klekni in prosi tudi druge, da pokleknejo s teboj vred
in moli:

V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem.

O. Ki je vstvaril nebo in zemljo.

V. Skaži nam, o Gospod! svojo milost.

O. Reši nas in pomagaj nam.

V. Nič naj ne opravi sovražnik zoper nas.

O. Ne vzemi, Gospod! njim darov, ki v te
zaupajo.

222

V. Gospod, usliši mojo molitev!

O. In moje vpitje naj do tebe pride!

Molimo.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje 'grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Prosimo, Gospod! preženi od svo¬
je hiše duhovno hudobo, in odverni ze¬
meljsko napako hudega vremena.

Vsegamogočni, večni Bog! zanesi,
ker se bojimo; bodi milostiv, ker prosi¬
mo, da nas po škodljivem ognju v obla¬
kih, in po silnem viharju žuganje hu¬
dega vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in
morju zapovedal, in je bila velika tihota,
usliši prošnje svojega ljudstva, in dodeli,
da po tem znamnju svetega f križa pre¬
ide vse divjanje hudega vremena.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki
nas s tepenjem zdraviš, in z odpušenjem
ohranuješ, dodeli, te prosimo, da se v
miru zaželjenega potolaženja razveselimo,
in dar tvoje dobrote vselej vživamo. Po
Gospodu našem itd.

223

Zdaj pa z žegnano vodo tri križe naredi in reci:

Blagoslov vsegamogočnega Boga f Očeta
in f Sina in sv. f Duha naj pride čez te
oblake in zažene od njih vso sovražno
moč. Amen.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

4. O slabi letini in lakoti.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vsih grehov, in odrešiš kazen, ktere za
nje zaslužimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in lakoto milostivo _ od-
verni, da umerljivi človek spozna, da
po tvoji jezi take šibe pridejo, in po
tvoji milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavo¬
ljo svojih grehov lakoto terpi, Gospod!
milostivo k sebi spreoberni, ki si rekel,
da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega
kraljestva išejo. Ki živiš in kraljuješ itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

5. Ob merjenju in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in
na prošnje svete in častitljive božje po¬
rodnice Marije vselej device, in svetega

224

Boštjana mučenika in vsili svetnikov sveje
ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojega usmiljenja otrni.

Skazi milost, Gospod! našim po¬
nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in
telesne bolezni, da odpušenje prejmemo,
in se vedno tvojega blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in kuge in merjenje mi-
lostivo odverni, da umerljivi človek spo¬
zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

6. Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi ne¬
umno živino pri delu v pomoč dal, po¬
hlevno prosimo, da nam živali, brez
kterih se človeški rod ne more živeti,
pri naših potrebah ne pustiš poginiti.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

. 7. Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in na¬
sprotnike tistih, kteri v te zaupajo, z
močjo svoje hrambe premagaš, pomagaj

225

svojim služabnikom, ki tvojo milost pro¬
sijo, da svojih sovražnikov silo zataremo,
in tebe z neprenehano hvalo častimo.

Bog! od kterega pridejo svete želje,
prave misli in pravične dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naše serca tvojim zapo¬
vedim vdane, in naši časi po zatertem
strahu sovražnikov s tvojo pomočjo var¬
ni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh na¬
ših sovražnikov, in pobij njih neukret-
nost z močjo svoje desnice. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

8. Ob sleherni nadlogi.

Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svo¬
jega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč
zavoljo slave svojega imena stiskanim
usmiljen pridi na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod,
svojo neizrečeno milost, da nas vsili gre¬
hov odvežeš, in kazen, ktere za nje za¬
služimo, odrešiš.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo

10 **

226

po častitih prošnjah svete Marije vselej
device, sedanje žalosti rešeni, in večnega
veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod!
našo nadlogo, in odverni serd svoje jeze,
ktero po pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališe in moč, za¬
četek dobrote! poslušaj ponižne prošnje
svoje cerkve, in dodeli, da kar z za¬
upanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po
Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

9. Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete
želje, dobre misli, in pravične dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet
ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in časi brez strahu
pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in
mirni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija, (petkrat.)

10. Ob kaki zahvali.

Bog! kterega usmiljenje nima števi¬
la, in kterega dobrote bogastvo je ne¬
skončno, zahvalimo tvoje veličastvo za

227

dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo
milost, da ki prošnjikom podeliš, kar
želijo, jih ne zapustiš, temuč pripelješ
k prihodnjemu plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z raz¬
svetljenjem svetega Duha učil, daj nam
v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in
njegove poveseljenje vedno vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa,
ne pustiš preveč stiskati, temuč prošen
dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje
prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo,
in te pohlevno prosimo, da bomo vselej
vsih nadlog obvarovani. Po Gospodu na¬
šem itd.

, Gče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

228

Litanije

©dt presvetega im.eaa Jezusa,

©o sp od, usmili se nas!

Kristus , usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, Sin prečiste device,
Jezus, naj mogočniši,

Jezus, naj močnejši,

Jezus, naj popolniši,

Jezus, naj častitljiviši,

Jezus, naj čudniši,

Jezus , naj veseliši,

Jezus, naj ljubeznjiviši,

Jezus, čistejši kakor sonce,
Jezus, lepši kakor luna,

Jezus, svitlejši kakor zvezde,
Jezus, vse časti vreden,

Jezus, naj ponižniši,

Jezus, naj ubožniši,

Jezus, naj krotkejši,

Jezus, naj poterpežljiviši,

Jezus, naj pokorniši,

Jezus, naj čistejši,

Jezus, prijatel čistosti,

Jezus, prijatel miru,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, ogledalo življenja,

Jezus, podoba čednost,

Jezus, zgled svetega zaderžanja
Jezus, gorečnost duš,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, tolažnik žalostnih,

Jezus, bogastvo revnih,

Jezus, žlahni kamen,

Jezus, bramba popolnamosti,
Jezus, dober pastir svojih ovčic
Jezus, morska zvezda,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

230

Jezus, razsvetlovavec prerokov,
Jezus, vižar apostelnov,

Jezus, učenik evangelistov,
Jezus, moč marternikov,

Jezus, svetloba spoznovavcov,
Jezus, ženin devic,

krona svetnikov,

s

9 =

zanesi nam, o Jezus!
usliši nas, o Jezus!

Jezus.

Sodi nam milostiv.

Bodi nam milostiv,

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav hudičevih,

Kuge, lakote in vojske,
Prelomljenja tvojih zapoved,

Vsih hudih priložnost,

Večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlo-
večenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoje obrezovanje,

Skozi svoje gajžlanje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,
Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi svojo nebeško čast,

Skozi svojo naj ljubeznjiviši mater,

CD

xn<

S

P

GO

CD
ESI
&
cn

231

Skozi prošnjo vsih svojih svetnikov, re¬
ši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molitev.

O Bog! kteri si svojega edinoroje-
nega Sina za zveličarja človeškega roda
namenil, in ga Jezusa imenovati ukazal,
dodeli milostivo, da, kteri njegovo sveto
ime na zemlji častimo, svoje imena v
nebesih v bukvah izvoljenih zapisane naj¬
demo, in se obličja Jezusovega večno
veselimo; po ravno tistem Gospodu na¬
šem , Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev.

O vsegamogočni, večni Bog, Gospod
in zveličar Jezus Kristus! ker pod nebom

232

nobenega imena ni, v kterem bi mogli
vsi zveličani biti, kakor sveto sladko ime
Jezus — tak’ prosim, o Jezus! bodi moj
Jezus, dokler sem zdrava; bodi moj Je¬
zus, kedar sem bolena; bodi moj Jezus,
kedar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke¬
dar bom v nesreči; bodi moj Jezus, ke¬
dar bom vesela; bodi moj Jezus, kedar
bom žalostna; bodi moj Jezus, kedar
bom na smertni postelji ležala; bodi moj
Jezus, kedar se bo moja duša iz tega
sveta ločila; bodi moj Jezus, kedar bom
pred sodbo božjo stala. Zdaj in vselej
in na moj poslednji čas zapiši s svojo
presveto rešnjo kervjo v moje serce svoje
sveto sladko ime Jezus, da ne bom več
občutila ne tega sveta, ne tega mesa,
temuč da v tebi ostanem, v tebi živim
in umerjem. — Bodi češeno in pohvaljeno
sveto sladko ime Jezus! — O Jezus,
Marija in sv. Jožef! v vaše svete roke
priporočim svojo ubogo dušo zdaj in vse
večne čase. Amen.

Opomin. Ko pride nedelja presv. imena Jezusove¬
ga, ne zamudi spovedi in sv. obhajila, ker lehko
dobiš popolnama odpustek.

233

©ospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem šel,
Jezus, ki si svojim učencem noge
umival,

Jezus, ki nam, kakor živi kruh moč
daješ,

Jezus, ki nas s svojo sveto kervjo
razsvetljuješ,

Jezus, za trideset srebernikov prodan,
Jezus, na svoji duši do smerti žalosten,
Jezus, ki si na vertu Getzemani
kervav pot potil;

usmili se nas!

234

Jezus, na oljski gori po angelju
poterjen;

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,
Jezus, z vervmi in verigami zvezan,
Jezus, od svojih učencov zapušen,
Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen,
Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,

Jezus, trikrat od Petra zatajen,
Jezus, kakor hudodelnik Pilatu izdan,
Jezus, pri Pilatu krivično tožen,
Jezus, v belem oblačilu zaničevan,
Jezus , manj kakor razbojnik Baraba
obrajtan,

Jezus, neusmiljeno gajžlan in raztepen,
Jezus, v škerlatast plajš zaničljivo
oblečen,

Jezus, s ternjem kronan,

Jezus, v sveti obraz zapljuvan,

Jezus, s terstom po glavi tolčen,
Jezus, nedolžno k smerti obsojen,
Jezus, hudobnim Judom v oblast dan,
Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje k smer¬
ti peljan,

Jezus, na gori Kalvarji do nagega
slečen,

Jezus, za roke in noge na križ pribit,

usmili se nas!

235

Jezus, ki si na križu za sovražnike
prosil,

Jezus, na križu od judov zaničevan,
Jezus, od levega razbojnika na križu
preklinjan,

Jezus, ki si desnemu hudodelniku, ko
se je spreobernil, sv. raj obljubil,
Jezus, ki si na križu svojo žalostno
mater učencu Janezu izročil,

Jezus, na križu z Jesihom in žolčem
napojen,

Jezus, ki si vse dopolnil, kar je bilo
od tebe prerokovano,

Jezus, svojemu nebeškimu Očetu do
smerti pokoren,

Jezus, ki si na križu svojo dušo v
roke svojega nebeškega Očeta iz¬
ročil,

Jezus, ki si na križu z nagnjeno
glavo umeri,

Jezus, s sulico v serce preboden,

Jezus, s častjo s križa snet,

Jezus, v tančico zavit,

Jezus, v nov grob položen,

Jezus, ki si očake iz temnic rešil,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

usmili se nas!

236

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molitev.

Gospod Jezus Kristus! kteri si s
svojo smertjo na križu svet, pekel in
smert premagal, prosim te, dodeli, da
skozi tvoje britko terpljenje in smert, v
življenju posebno pa v smerti svoje so¬
vražnike premagam, in da moja duša iz
te doline nadlog od tvojih svetih angelov
spremljena, enkrat v nebeško domačijo, v
večno veselje pride. Amen.

237

Litanije

©d preš f©tega remjega telesa.

©ospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas,
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta-rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, ki si pri zadnji večerji sam
sebe učencem vziti dal,

Jezus, ki si v presvetem zakramen¬
tu resnično pričujoč s kervjo in z
mesom, z dušo in s telesom, po
božji in človeški natori,

Jezus, živi kruh, ki si iz nebes prišel,
Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh.

usmili se nas!

238

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus,' studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in naj čistejši dar,
Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus, beseda, ktera je meso po¬
stala , in zdaj vedno med nami
prebiva,

O naj svetejši zakrament,

Naj veči skrivnost božja,

Spomin naj večih čudežev božjih,
Prečudno znamnje naj veči ljubezni
božje,

Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mertve,

Naj veči moč v skušnjavah,

Naj močnejše orožje zoper hudobne¬
ga sovražnika,

Naj imenitniši vsih darov božjih,
Presveti spomin Gospodovega terplje-
nja in njegove smerti,

Presveta Gospodova večerja, pri kte-
ri angeljci strežejo,

Naj veči veselje pobožnih duš,

Naj veči dobrota vernih kristjanov,
Naj slajši živež naših duš,

usmili se nas!

239

Moč slabih, „

Tolažba žalostnih, B  |

Pomoč zapušenih, £

Popotnica teh, ki v večnost gredo, ” »
Zastava večnega življenja,

Sodi nam milostiv; zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostiv; usliši nas, o Jezus!

Vsega hudega.

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega presve¬
tega zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Prevzetnosti življenja,

Vsili grešnih priložnost in nevar¬
nost ,

Skrivnost skušnjav in zalezovanja hu¬
dobnega duha,

Vsili nesreč,

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. za¬
krament postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje apostole obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim
presvetim rešnjim telesom živiš,

»Tj

CD

zn<

Ch

CD

N

GG

240

Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre- \
svetem zakramentu za nas daruješ , !
Z ljubeznijo, s ktero v tem daru
božji pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim krist-l
janom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetem
zakramentu tolikanj nečasti preterpiš,;
Z ljubeznijo, s ktero iz stola svoje
milosti tako usmiljeno na nas gledaš,'
Z ljubeznijo, s ktero v tem presv.
zakramentu do konca sveta pri nas
ostaneš,

Sj  ubogi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam vse naše grehe odpustiš,

Da nas v živi veri v ta presveti za¬
krament poterdiš in obderžiš ,

Da v naših sercih gorečo ljubezen do
tega naj svetejšega zakramenta
pomnožiš, i

Da našo čast in pobožnost k temu
presvetemu zakramentu pomnožiš!
in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z dobro
pripravo k tvoji božji mizi pristo- j
piti,

reši nas, o Jezus! te prosimo, usliši nas!

241

Da nam sad tega presvetega zakra-\
menta obilno dodeliš, 1

Da resnično češenje tega naj častit-
ljivišega zakramenta med nami po¬
množiš ,

Da vso nečast od te naj častitljiviše
skrivnosti božje zavaruješ in od-
verneš,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da vsim, kteri v te ne verujejo, luč
prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam po-l
vzdigneš, \

Da naše serca s svojim milostljivim )
obiskovanjem razveseliš in očistiš,/
Da nam vselej veselje nad tem pre¬
svetim zakramentom v serce daš,
Da vedno v nas ostaneš, in mi v tebi,
Da nas o koncu našega življenja s
to nebeško popotnico previdiš in
obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu živ¬
ljenju obudiš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Jezus, Sin božji,

Družb,

11

te prosimo, usliši nas!

242

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas J
Oče naš. (Jesena si Marija.

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
spomin svojih čudežev storil.

O. On je živež dal tem, kteri se njega
bojijo.

V. Kruh iz nebes si jim dodelil.

O. Ki ima vso sladkost v sebi.

V. Iz tvojega altarja, Gospod! prejemamo
Kristusa,

O. V kterem se duša in telo razveseli.

Molitev.

O Bog, ki si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako

243

častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha,
Bog na vekomej. Amen.

——

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, j g
Sin, vsega sveta rešnji Bog, f o
Sveti Duh, resnični Bog, j .1 ■

Sveta Trojica, en sam Bog, J ®
Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

za nas
Boga prosi!

n*

244

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Devica brez madeža spočeta,
Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda easti vredna,

Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

245

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

H @ tl t © v.

1. K presv. rešuj emu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Y.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

M O I: i  Ut o.

O Bog! kteri si nam v prečudnem

246

zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomej do vekomej. Amen.

2. K sv. devici, Materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vsili nevarnost. O častitljiva in
blažena devica, naša gospa; naša sred-
nica, naša besednica; naša pomočnica!
S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu
nas priporoči; svojemu Sinu nas izroči.
¥. Prosi za nas, sveta božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Dodeli nam, tvojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo
po častitih prošnjah presvete Marije vse¬
lej device od sedanje žalosti rešeni in
večnega veselja deležni.

247

Češena bodi Kraljica! Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej,
naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas; in po tem revnem življenju pokaži
nam Jezusa, žegnani sad tvojega telesa;
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka de¬
vica Marija! >

Prosi za nas, sveta božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo
in telo častite device matere Marije, da
bi vredno prebivališe tvojega Sina biti
zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pri¬
pravil, daj nam, ki se njenega spomina
veselimo, da bomo po njenih milostljivih
prošnjah od prihodnjih zlegov in večne
smerti rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, moder in zvest hlapec, kte-
rega je postavil Gospod čez svojo družino.
UT,  Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

248

I 0  1 I a o.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne
premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere, ljube Device Marije in vsili svo¬
jih svetnikov nas svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬
tosti; tudi očisti vso našo rodovino in
naše prijatle hudobe in grehov, in na¬
polni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam
mir in zdravje, odverni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milost našim prijatlom in
neprijatlom, in obvari to faro z vsimi,
kteri v nji prebivajo, kuge, lakote, voj¬
ske, ognja, potresa, povodnje, in dodeli
milostljivo vsim vernim keršenikom, ži¬
vim in mertvim, v nebeškem kraljestvu
večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj
našega papeža I., našega škofa I., našega

249

svetlega cesarja I, in vso našo duhov-
sko in deželsko gosposko, in vse krist-
jansko ljudstvo vsili nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
doli na nas, in bodi vselej nad nami,
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog od vekomej
do vekomej. Amen.

Hf.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Češena si Marija! (petkrat.)

Opomin. Kolikorkrat lavretanske litanije pobožno
moliš, zadobiš vsakrat za 300 dni odpustkov, in ce
jih vsaki dan enkrat moliš, zadobiš o zapovedanih
praznikih Matere božje popolnama odpustek, če se
spoveš in sv. rešnje telo vredno prejmes.

Lastnosti matere božje.

1. Marija je hči Očeta nebeškega.

2. Marija je mati Jezusa Kristusa, Sina
božjega.

3. Marija je nevesta tolažnika sv. Duha.

4. Marija je častitljiva kraljica vsili zve¬
ličanih duhov.

5. Marija je izvoljena posoda vsih božjih
gnad.

n**

250

6. Marija je prečuden zgled deviške či¬
stosti. brez vsega madeža spočeta,

7. Marija je zgolj sama ponižnost in krot-
kost.

8. Marija je dobrotljiva mati vsili vernih
kristjanov.

9. Marija je usmiljena tolažnica vsili ža¬
lostnih in revnih.

10. Marija je pribežališe vsili spokornih
grešnikov,

11. Marija je naša pomoč v vsih nadlogah.

12. Marija je naj mogočniša pomočnica v
zadnji uri in pri sodbi božji.

Zavezo z Marijo.

Vsih milost polna devica in češena
mati božja, Marija! ker jez zavoljo svo¬
jega grešnega življenja nisem vredna,
tvoja hči imenovana biti; ti pa zavolj
svoje ljubezni in zvestobe vredna, biti
moja mati: za to iz ljubezni do tebe po¬
novim ljubeznjivo zavezo s teboj, in te
prosim, naj te smem vnovič svojo mater
imenovati. Res, izvolim te za svojo ma¬
ter tako za terdno, kakor te je kaka
bogoljubna duša izvolila, ali te izvoliti
in se s teboj skleniti zamore. Tebi se

251

jez za tvojo lastno služabnico vdam, tebi
zapišem svoje telo in svojo dušo, tebi
svojo lastno kri, tako da me nobena moč
od tebe ne bo več ločiti zamogla, Naj
ti, o Marija, dopade ta zaveza, sprejmi
me za svojo hči in zapri me v svoje
materno serce, da bom v vsili svojih re¬
vah varno pribežališe k tebi imela, in
enkrat v tvojih rokah, kakor otrok na
maternem naročju, svojo dušo Bogu iz¬
ročila. Amen.

M ® 1 a i

O gospa moja, o mati moja! tebi
se vso darujem, in da se tebi vdano ska-
žem, ti danes posvetim svoje oči, svoje
ušesa, svoje usta, svoje serce, in sebe
vso. Ker sem tedej tvoja, o dobra mati!
vari me, brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo. Amen.

(če to molitvico s pobožnim in skesanim ser¬
cem zjutraj in zvečer po angeljskem češenju moliš,
zadobiš vsaki dan odpustek za sto dni, in ce v mesca
enkrat ssv. zakramente vredno prejmeš, in navadne
molitve za odpustke opraviš, popolnama odpustek. (Pij
IX. 5. avg. 1851.

252

Dostavek. Se litanije pojejo, senamest: „za
nas Boga pros i!“ odpeva tako le :

Devica Marija, sladko ime!

K tebi zdihuje naše serce!

Eoža duhovna, .

Milosti polna,

Prosi za nas grešnike, vse!

ali pa:

Sveta mati božja, prosi Boga za nas!

Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas !

Le prosi, le prosi, Marijaza  nas!

253

k svetemu Alojziju.

Klimski papež Klemen XII. so vsim, ki na čast
sv. Alojzija šest nedelj zaporedoma k spovedi
grejo, vredno sv. rešnje telo prejmejo in na na¬
men svete cerkve molijo, popolnama odpustek do¬
delili. Ker je sv. Alojzi poseben varh svete či¬
stosti, vas prosim, dekleta! v imenu Jezusovem,
opravljajte rade to pobožnost — vsaj vas ne bo
nikdar grevalo.

Pervo nedeljo.

Prlpravljavna molitev.

Vscgamogočni, usmiljeni Bog! oglej
se po svoji očetovski ljubezni na me,
slabo in revno tvojo hčer. Naj ti dopade
ta pobožnost, ktero zdaj opravljam v tvojo
čast, v čast Marije, tvoje presvete ma¬
tere in neomadežovane device in v čast

254

tvojega zvestega služabnika, svetega Aloj¬
zija, Začni, prosim Gospod! s svojim
duhom mojo pobožnost, in spremljaj jo
s svojo sveto pomočjo, da jo iz tebe
začnem in v tebi končam. Darujem ti to
pobožnost v zahvalo za vse prejete gnade
in dobrote, posebno pa za tiste gnade,
ktere si dodelil svetemu Alojziju, in po
njegovi priprošnji vsim njegovim častiv-
cem. Ponižno te molim in prosim, do¬
brotljivi Oče moj! ozri se milostljivo na
zasluženje tega velikega Svetnika, in do¬
deli nam tiste gnade in .čednosti, za ktere
prosimo za se in za druge, da vsi sku-
pej v tvoji sveti ljubezni živimo in umer-
jemo, in da te enkrat s svetim Alojzijem
in z vsimi izvoljenimi v nebesih vekomej
častimo in hvalimo. Amen.

O Bog, prijatel čistih duš! po tvoji
gnadi je sv. Alojzi svojo deviško čistost
noter do srnerti brez madeža ohranil:
daj, da bom tudi jez, poterjena s tvojo
sveto gnado, po zgledu tega angeljskega
mladenča to prelepo čednost čez vse lju¬
bila in cenila; da nikdar kaj ne storim
in ne dovolim, s komur bi jo znabiti

255

ognusila ali vmazala. marveč da bom
vredna zavolj čistosti svoje od tebe ljub¬
ljena biti, in gledati te enkrat od obličja
do obličja.

Sv. Alojzi! ki si svojo nedolžnost
in svojo deviško čistost noter do smerti
brez madeža ohranil, prosi za me slabo
deklino, da se tudi jez zoper to preljubo
in sveto čednost nikdar ne pregrešim, se
vsim skušnjavam serčno in stanovitno
vstavljam — da bom ven in ven trezna
in zmerna, se ogibala slabih priložnost,
skerbno krotila in zatirala svoje počutke,
posebno pa svoje oči, in svoje serce za¬
pirala vsemu nespodobnemu poželenju.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

L it a n ij e

k časti sv. Alojzija.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

256

Oče nebeški, vsegamogi
Sin, vsega sveta rešnji
Sveti Duh, resnični Boj
Sveta Trojica, en sam

Sveta Marija, \

Sv. Alojzi,, ki si od svojih otročjih
let s kerstno gnado zvesto delal,

Sv. Alojzi, ki si zavoljo tega od Boga
posebno obdarovan bil,

Sv. Alojzi, podoba čistosti in ne-1
dolžnosti, S

Sv. Alojzi, ki si svojo kerstno ne-f
dolžnost noter do smerti brez ma-f «
deža ohranil, g

Sv. Alojzi, ki si zavoljo tega vsel ^
svoje počutke, posebno pa svojcu®
oči skerbno varoval, / 50

Sv. Alojzi, ki si bežal pred naj manjšo/ Ea
nevarnostjo, ki je žugala tvoji či-l »
stosti, I E

Sv. Alojzi, ki si moril svoje telo zl
naj ojstrejšo zmernostjo, I

Sv. Alojzi, ki si vse križe in težave!

v prid svoje čistosti voljno prestal, |
Sv. Alojzi, ki'si, da bi ohranil svojo
čistost, sv. zakramente tako pogo-
sto prejemal, /

Sv. Alojzi, ki si ravno iz tega na-

257

mena prečisto devico Mariioftako
goreče častil,

Sv. Alojzi, od cerkve priporočen zgled
svete čistosti,

Sv. Alojzi, ki si bolj obrajtal tiho po¬
nižnost, kakor svetlo časno krono,
Sv. Alojzi, ki si zaničeval svet in
njegove dobrote, da bi toliko bolj
gotovo nebesa dosegel, j

Sv. Alojzi, ki nisi večega veselja
poznal, kakor moliti in premišlje¬
vati svete reči,

Sv. Alojzi, angelj v človeški podobi,
Sv. Alojzi, mogočen prosi "'
svete čistosti,

Jezusa, 1

Da tudi mi, kakor ti, Jezusa in'
Marijo čez vse ljubimo,

Da tudi mi vpotrebujemo vse pripo¬
močke, sveto čistost ohraniti,

Da tudi mi za tega voljo svete za¬
kramente tolikrat, kolikorkrat je
nam mogoče, prejmemo,

Da se tudi mi vsih nevarnost in pri¬
ložnost k nečistemu grehu skerbno
ogibljemo,

Sv. Alojzi, k tebi kličemo
Zavoljo tvoje priserčne

prosi Boga za nas!

258

Da tudi mi, kakor ti, svoje naj veče
veselje v molitvi in v svetem pre¬
mišljevanju najdemo,

Da tudi mi, kakor ti, svoje počutke,
posebno pa svoje oči v berzdah
imamo,

Da se tudi mi, kakor ti, v zataje¬
vanju samih sebe vadimo,

Da bomo do konca svojega življenja
v dobrem stanovitni,

Da bomo srečne smerti umerli,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje hožje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus , usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

O Bog! deljivec nebeških darov, ki
si v angeljskem mladenču Alojziju pre¬
čudno nedolžnost življenja z enako pokoro
združil; dodeli po njegovem zasluženju
in po njegovih prošnjah, da, ki ga ne-

259

dolžnega nismo nasledovali, ga spokor¬
nega posnemamo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Drugo nedeljo.

Pripravljavna molitev ,, hakor pervo . nedeljo.

Pravični Bog! če je nedolžni sv.
Alojzi tako spokorno živel, kako bom
jez pred tvojim sodnim stolom obstala?
On, kterega duša je vendar tolikanj čista
bila, je vse svoje življenje se moril in
zatajeval. In jez, ki sem tolikokrat in
tako hudo se pregrešila, nočem ničesar
slišati od pokore, nočem svojim počut-
kom nič odreči! Usmili se me, o Go¬
spod! in moje terdo serce spreoberni v
spokorno. Daj mi tako ponižnost , ka-
koršne je sv. Alojzi poln bil, da, ki mu
v nedolžnosti nisem podobna, po potu
pokore v nebesa pridem.

Sv. Alojzi! ti si greha huje, kakor
strupenega modrosa se bal, in če si le
senco greha vidil, je tvoja čista, ne¬
dolžna duša z gnusobo se napolnila, in
od straha in groze, trepetala. Tiste male

260

grehe, ki si jih v svojih otročjih letih
storil, si vse svoje žive dni z obilnimi
solzami objokoval, in z ojstrimi pokorili
izbrisaval; prosi za me, da svoje velike
in brezštevilne grehe iz ljubezni do Boga
obžalujem in pokorim, in da za naprej
greh čez vse sovražim in studim. Amen.
Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

Potem litanije k časti sv. Alojzija itd., kakor
pervo nedeljo.

Tretjo nedeljo.

Pripravljavnci molitev, JcaJcor pervo nedeljo.

Moj Gospod in moj Bog! ki slabe,
perstene serca po svoji gnadi k nebeškim
željam povzdiguješ, raztergaj vezi, ktere
me na svet vežejo, in obvari me pred
zanjkami zapeljivega sveta; uči me zani¬
čevati in studiti pene in prazni bliš po¬
svetnih darov in mesenega veselja; uči
me, da bom kakor sv. apostol Pavl, vse
kar mi svet obeta in priporoča, toliko
obrajtala, kakor prah in blato, in ne bom
druzega poželela, kakor Jezusova biti.
— Nagni moje serce, da ker po zgledu

261

svetega Alojzija sveta ne morem zapu¬
stiti, se vendar na svet in na njegovo
veselje ne bom navezavala, da se bom
skerbno ogibala krajev, kjer posvetneži
šum in truš imajo, da bom rada tiha,
rada sama, in rada svoje želje kje po¬
šiljala, kjer veselje nikoli ne mine in le¬
pota nikoli ne obledi.

Sv. Alojzi! ti si bil od Boga po¬
sebno razsvetljen, preč ko si k pameti
prišel, in že takrat si začel, Boga lju¬
biti in njemu služiti; prosi za me, da
vsaj zdaj, ko sem že k večemu spoznanju
prišla, začnem Bogu služiti, da vse kar
imam, svojo dušo in svoje telo njemu v
dar prinesem, in da moje serce gori le
za njega, od kterega sem že brez števila
gnad in dobrot prejela, in jih še to uro
prejemam. Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi.

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Ceterto nedeljo.

Pripravljavna molitev, hakor pervo nedeljo.

m  Ijite®® cta Boga.

O Bog, studenec vsega dobrega in
zapopadek vsili popolnost, brez tebe bi

262

nebesa ne bile več nebesa. Ti si nas
toliko ljubil, da si svojega edinorojenega
Sina k našemu odrešenju na svet poslal,
in tvoj edinorojeni Sin, moj Odrešenik,
ki je pravi Bog, me je ljubil, da je umeri
za me na sramotnem križu. In vendar
je bilo moje serce dosihmal tako merzlo
do tebe. Oh, kolikokrat sem te razžalila
v svojem življenju! Usmiljeni Bog! od¬
pusti mi, prelepo te prosim, odpusti mi
zavolj ljubezni, s ktero si me ljubil od
večnosti sem, in zavolj neskončnega za-
služenja tvojega ljubega Sina Jezusa. Daj
mi tako te ljubiti, kakor te je ljubil tvoj
zvest služabnik, sveti Alojzi, in napolni
moje serce z nebeškimi željami, da bom
ven in ven po tvojih zapovedih živela,
nič druzega se bala, kakor tebe razža¬
liti, in nič druzega želela, kakor tebi
dopasti, in enkrat v nebesih v drušnji
svetega Alojzija vekomej te ljubiti, moliti
in častiti.

Sv. Alojzi! ti si ves čas svojega
življenja Jezusa in Marijo čez vse ljubil,
zato si tudi gnado dosegel, v ljubezni
do Jezusa in Marije umreti. Prosi za
me, da bom tudi jez Jezusa iz celega
svojega serca in čez vse ljubila, da bom

263

pa tudi njegovo mater, prečisto devico
Marijo, z otročjim zaupanjem častila, in
v gnadi mojega Izveličarja in v naročju
moje preljube matere Marije od tega sveta
se ločila. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Peto nedeljo.

Pripravljavna molitev, kakor pervo nedeljo.

Ljubeznjivi Jezus, na kaj bi imeli
kristjani večkrat in rajši misliti, kakor
na tvoje britko terpljenje in na tvojo
grenko smert, s ktero si nas odrešil? kje
bi imeli večkrat in rajši biti, kakor pri
tebi v zakramentu presv. rešnjega Telesa ?
O moj Jezus! odpusti mi, da sem dosihmal
do teh naj svetejših skrivnost tako malo
serca imela. Kako me je sram, ko zmis-
lim na svetega Alojzija, ki je pogosto
cele ure pred sv. rešnjim Telesom kleče
molil, tako pogosto k svetemu obhajilu

264

pristopal, in od veselja se solzil, da je
smel te prejeti. Preljubeznjivi Jezus,
daj, da bom tudi jez toliko ljubezni do
tebe v presvetem rešnjem Telesu imela,
te rada in vesela prejemala, kolikorkrat
mi bo dopušeno, pa tudi vselej s tako
skerbjo se pripravljala, kakor sv. Alojzi.

Sv. Alojzi! ti si zakramenta svete
pokore in presv. rešnjega Telesa vselej
z naj večo pobožnostjo prejel, in se z
vso skerbjo pripravljal. Prosi za me,
da bom tudi jez tako rada k spovedi in
k sv. obhajilu hodila — ali ne samo rada,
temuč tudi vredna; da mi sv. obhajilo
ne bo k pogubljenju, timveč k večnemu
življenju. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

Petem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Šesto nedeljo.

Pripravljavna molitev, Tcakor pervo nedeljo.

O moj Bog! kaj je tudi naj daljše
človeško življenje na svetu druzega, ka¬
kor senca, kedar kak oblak čez sonce

265

gre. In vendar tako redko mislimo, da
čas našega življenja tako hitro preide, in
kakor čas obračamo, dobro ali slabo,
bomo ali večno zveličani ali večno po¬
gubljeni. Vtisni, o Gospod! svet strah v
moje serce, da bom vsaki dan in vsako
uro svojega življenja v zveličanje svoje
duše obern-ila, da ostanem zmiraj čista in
brez madeža na duši in na telesu, poter-
pežljiva v svojem terpljenju, in stanovitna
v dobrem, da bom po tem takem vredna,
k Tebi v svete nebesa priti. Za to te
prosim po priprošnji svetega Alojzija,
kterega .si v_ njegovih naj lepših letih k
sebi zaklical, in v kterih bi lehko umerla
tudi jez.

Sv. Alojzi! ki si od svojih otročjih
let zvesto in neprenehama Bogu služil, in
si vse svoje dni v božjo čast in v zveli¬
čanje svoje duše obernil, sprosi mi gnado,
da bom ven in ven pred očmi imela in
pogosto premišljevala, kako kratko je
naše življenje, kako negotova naša smert-
na ura in koliko vreden vsaki trenutek,
ki ga nam Bog da; da dragega časa ne
bom tratila, s postopanjem, s praznimi
ali clo grešnimi pogovori, po slabih po¬
tih in tovaršijah, ampak tako lepo ga

Družb.

12

266

obračala, da bom zamogla enkrat odgo¬
vor dati od vsake ure in vsake minute
svojega življenja. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.
Potem litanije—itd., kakor pervo nedeljo.

1. Rada se spomni bele lilije, ki jo v
mojih rokah vidiš. Še lepša lilija raste v
tvojem sercu, dokler si nedolžna. Varuj jo,
da ti ne zvene.

.2. Varuj se slabe priložnosti in spomni
se otroka, kako vresi, kedar ga modros piči,
spomni še ptičke, kako se meče, ko se je
na limance vjela. Boj se, da se tebi taka
ne zgodi.

3. Strahuj svoje počutke, posebno svoje
oči. Jez nisem nikdar ženskega obraza vidil,
ne glej tudi ti po možkem spolu. En sam
pogled je dosti, in duša bo smertno ranjena.

4. Pride skušnjava, spomni se brez
pomude, da Bog je pri tebi in vse vidi. Boš
zmagala, zlata krona te čaka; boš dovolila,
pravici božji ne boš ušla,

5. Ne zaljubi se v svet in v njegovo
veselje. Posvetno veselje je v začetku sladko,
h koncu pa grize in mori. Jez sem grajšine
pustil in sem s Kristusom ubog postal; in
kaj bi tebi pomagalo , ko bi naj lepše dekle

267

bila in bi imela sedem belih gradov za doto,
pa bi dušo pogubila?

6. Živi spokorno in križaj vsak dan
svoje meso z željami vred. Jez sem na ter-
dem spal, sem pogosto svoje truplo do ker-
vavega tepel, da sem ga ložej vkrotil: tudi
ti ga ne mehkuži in ne grej preveč.

7. Ne bodi radovedna in ne vtikuj se
v reči, ki tebi nič mar niso. Ne govori pre¬
več in bodi vesela, če moreš biti sama. Ro¬
žica svete čistosti, pravi sv. Magdalena Paci-
janka, raste le v zaklenjenem vertu; zatorej
zaklepaj pridno svoj vertec — svoje serce,
da se ti kaka gnusoba ne vleze.

8. Rada moli, še. raj pa premišljuj in
vsako uro vsaj enkrat k Jezusu in Marii zdih-
ni. Boš dihati jenjala, boš mertva; boš
moliti jenjala, bodo nedolžnost tvojo pokopali.

9. Naj veči ogenj ugasne, če se mu
vedno ne prilaga. Morebiti si tudi ti zdaj
za dobro še vsa goreča; ali če ne boš po
mojem zgledu pogosto in vredno prejemala
Jezusa v sv. rešnjem telesu, boš kmali kakor
mertvo oglje — brez ognja in brez ljubezni.

10. Ne imej praznih želj, da bi ljudem
dopadla, posebno drugemu spolu ne; in ne
bodi abotna, da bi se zamere ljudi bala.
Kakor je nektera rada povsod perva in po¬
hvaljena, bodi rada povsod poslednja in zani¬
čevana. Boš zaničevana zavoljo Jezusa, kte-
remu služiš, veseli se, boš pa tudi ž njim
kraljevala. Le dobro si zapomni, kar Tomaž
Kempčan pravi, da prazno je vse, nečimemo

12  *

268

in nič, razun Boga ljubiti in njemu samemu
služiti.

© 8 © BW>

v čast svetega Alojzija.

Prelepa lilija cveti,

Iz sam’ga svetfga raja,

In duh deviške čistosti
To lilijo obdaja.

Kdo žlahne lil’je ne pozna:

Alojzija mladenča?

Nedolžnost ra pokora ga
Zdaj v svetem raju venca.

Prav lepo pesem hočemo

' Alojziju zapeti,

V telesu angeljca lepo
V spodobni časti 'meti.

Alojzi! ti deviški cvet
Nedolžnost si ohranil,

Oh! bodi tudi nam izgled,

Da nas boš greha branil.

Poglej v koljki nevarnosti
Pregrehe mi živinio.

Kako vsi rahli in slabi
Se lehko pogubimo:

Ti v sveti sramožljivosti
Se varval sence greha,

Nas pa priložnost veseli,

Pregrešnega posmeha.

Do usmiljenega Jezusa
Ti serce je gorelo

Marija tvoja mati b’la
Posvetno teb’ mrzelo.

Naše serce pa le želi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto pomori,

V nesramnost nas zapleta.

Alojzi! ti se pokoril
Občutke si strahoval,

Si molil rad in se postil,
Skušnjave vse premagal.

Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje;
Naj nam pomoč premage bo
Izgled pokore tvoje.

Naj se hudoben sVet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi sploh, Alojzi ti!
Nam luč in steza prava.

Alojzi, ti naš vojvoda!

Pred nami lil’jo nosi.

Od usmiljenega Jezusa
Pomoč nam ti izprosi!

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti cvetimo,

Naj srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo.

Tam Bogu hvalo dajali,

Pred jagnjetom veseli:

V nebesih se sprehajali,

In novo pesem peli.

tmlaš Gospod Jezus pravi: »Kjer sta dva, ali

kjer so trije v mojem imenu zbrani, ondi sem
jez v sredi med njimi«. V svetili bratovšinah
pa se jih večdel sto in sto zbere, da bi eden
za druzega molili, in eden druzega k dobremu
vnemali; zatorej smemo reči, da so Bogu poseb¬
no ljube in drage. Sv. Frančišek Zalezijan pra¬
vi: Se daš v bratovšino zapisati, lehko veliko

dobiš, zgubiti pa ničesar ne moreš. Če zvesto
opravljaš svoje bratovske dolžnosti, zamoreš mno¬
go gnad in odpustkov zadobiti: če jih pa ne
opravljaš, odpustkov sicer ne dobiš, pa tudi
greha zato nobenega nimaš — ker ne ena'bra-
tovšina svojih udov pod grehom ne veže.

. Da sv. bratovšine mnogo pomagajo k po¬
božnemu življenju in k večnemu zveličanju, se
tudi iz tega lehko vidi, ker vsi slabi in malo¬
vredni kristjani so sploh zoper nje. Meni se
zdi, da vsaka sv. bratovšina je kakor vert pri
hiši. Bože in drevesa v vertu so zmiraj bolj
varne, kakor une zvunaj verta, ktere kmali kdo
ali odterga ali polomi; zatorej, ljube dekleta!
ne dajte se motiti od naukov zapeljivega sveta,
in dajte se zapisati v eno ali drugo sledečih

271

bratovšin, v ktero vam je ljubo in vam vaš dušni
pastir svetujejo.

1. Dekliška ali križovska bratov sina.

Je za dekleta naj lepša in naj potreb-
niša. Ona ima ta sveti namen, da bi tiste,
kterim je, Bog zakon namenil, z deviškim
vencem na glavi in v sercu k poroki prišle:
tiste pa, kterim ga ni namenil, da bi čisto
in brez madeža ohranile svoje devištvo, in
vredne bile, po smerti z Jezusom pri poroki
biti, kjer bodo imele lepe bele oblačila kot
sneg, zelene palmove veje v rokah, in bodo
angelji in svetniki božji njih ljubi svati in
gosti. Zategadel, ljube dekleta! ki ste že
zraven, prijazno in lepo vas pozdravim —
veselite se; zakaj ve zdaj še same ne veste,
kako srečne da ste. Prosim lepo in povabim
pa tudi vas, ki še niste pristopile, ne mu¬
dite se in ne odlagajte, da se tudi vam ne
zgodi, kakor tistim evangeljskim devicam,
ki so svojega ženina zamudile.

2. Bratovšina prcsv. serca Jezusovega.

Namen te prelepe bratovšine je, da bi
se naše serca v goreči ljubezni do Jezusa

272

vnele, in se posebno mladim dekletam pri¬
poroča , da bi jih ljubezen do sveta ne osle¬
pila. Če bote Jezusovo serce rade častile,
bote tudi presveto rešnje telo rade obisko¬
vale, bote rade k spovedi in k sv. obhajilu
hodile, in leliko rastle v vsem dobrem, kakor
drevesa, ki so poleg potoka vsajene.

Ktera se v to sv. bratovšino zapisati
da, mora moliti vsak dan en očenaš, eno
češenomarijo, apostolsko vero  in
kratek zdihljej:

O Jezus, naj sladkejše serce, daj,

Da molim in ljubim te na vekomaj!

Tudi je dobro, moliti sledečo molitev.

Molitev za odpustke.

O moj ljubeznjivi Jezus! iz hvalež¬
nosti do tebe, in da bi svojo nezvestobo
vsaj nekoliko popravila, tebi svoje serce
izročim, se tebi vso vdam, in si terdno
naprejvzamem, nikdar več ne grešiti.
Amen.

Če to molitvico pred podobo serca Jezu¬
sovega zgrevano moliš, zadobiš enkrat na dan
odpustke za sto dni; če jo moliš cel mesec vsak
dan, zadobiš enkrat v mescu popolnama odpu¬
stek tisti dan, na kterem se čisto spoveš, sv.

273

rešnje telo vredno prejmeš in po namenu sv. pa¬
peža moliš. — Popolnama odpustek tudi zadobiš:

1. Tisti dan, ko se zapisati daš.

2. V praznik presv. serca Jezusovega, ali pa
v nedeljo potem.

3. Pervi petek ali pervo nedeljo vsakega mesca.

4. Šest petkov ali šest nedelj pred praznikom
presv. serca Jezusovega.

5. Ob smertni uri, če boš vsaj v sercu po¬
božno v presv. ime Jezusovo klicala.

3. Bratovšina presv. serca Marijnega.

Ta sv. bratovšina ima namen, po mo¬
gočni prošnji Marijnega presv. serca Boga
prositi za spreobernjenje grešnikov in krivo-
vercov. Ktera Jezusa resnično ljubi, bo go¬
tovo ljubila tudi Marijo, in se rada v to
bratovšino zapisati dala.

Dnevi popolnama odpustkov za to bratov¬
šino so: 1. dan pristopa v bratovšino, 2. dan,

ko smo bili keršeni, 3. novo leto, 4. nedelja
pred pervo pustno nedeljo, 5. svečnica, 6. Ma-
rijno oznanovanje, 7. Marijno rojstvo, 8. vnebo¬
vzetje, 9. čisto spočetje, 10. sedem žalost Ma¬
rije, 11. dan spreobernjenja sv. Pavla, 12. praznik
sv. Marije Magdalene, 13. ob smertni M. —

13  **

274

Odpustke zadobiti, kar že tako veste, je treba,
tisti dan se spovedati in sv. rešnje telo vredno
prejeti; sicer pa vsak dan moliti eno češ en o-
marijo  s pristavkom: O Marija, pribe¬

žali še grešnikov, prosi za nas!

Dobro je moliti tudi sledečo molitev
sv. Bernarda:

Spomni se, o preusmiljena devica
Marija! da od vekomej se še ni slišalo,
da bi bila ti zapustila kterega, ki je pod
tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči iskal
in se tvoji prošnji priporočeval. Polna
tega zaupanja bitim k tebi, o devic de¬
vica! k tebi pridem, pred teboj stojim
grešnica in zdihujem: Ne zaverzi moje
prošnje, o mati večnega Sina, temuč
milostivo me sliši in usliši. Amen.

4. Bratovšina živega sv. roženkranca.

Ena naj lepših bratovšin je bratovšina
živega sv. roženkranca, ktere namen je, svete
skrivnosti našega odrešenja in zveličanja hva¬
ležno premišljevati, in Jezusa in Marijo ča¬
stiti in prositi, naj bi se sadu odrešenja

275

vredne storili. — Petnajst udov se zbere,
in vsak zmed njih moli vsak dan eno skriv¬
nost, tako da vsi vsak dan celi roženkranc
izmolijo. Petnajst udov, ki se v molitvi
tako verstijo, se imenuje „roža“;  enajst
rož ali 165 udov se imenuje „venec“  ali
germ, in petnajst vencov ali 2475 udov se
imenuje „Marijni rožen vert“.  Pred¬
stojnik ali predstojnica mora skerbeti, da
vsi udje zvesto molijo in opravljajo, kakor
jim reče. Kdor ne moli skrivnost, kakor
mu je ukazano, puli iz rože peresa, terga
venec, ki se za Marijo plete, in pomaga
sovražniku, da se v Marijni vertec prikrade
in škodo dela.

Dekleta! molite rade sv. roženkranc,
saj vam ne bo žal. Mislite si, da vselej,
kolikorkrat odmolite eno skrivnost, odtergate
za Marijo, svojo ljubo mater, eno rožo, ali
belo ali rdečo ali romeno, in ji venec sple¬
tate — ona bo pa tudi za vas nebeški venec
izprosila.

Dnevi popolnama odpustkov za roženkran-
sko bratovšino so: 1. dan pristopa v bratovšino,
ali pa v nedeljo potem, 2. sveti dan, 8. novo
leto, 4. praznik ssv. treh kraljev, 5. velikanoC,
6. veliko križovo, 7. binkošti, 8. praznik sv.
trojice, 9. božjega telesa, 10. ssv. Petra in Pavla,

276

11. vsili svetnikov, 12. vsi prazniki in sopraz-
niki Matere božje, 13. vsaka tretja nedelja v
mescu. Saj ve da je treba, tisti dan spovedati
se in k božji mizi vredno pristopiti. Tudi je
treba: 1. se zapisati dati v to sv. bratovšino,

2. moliti pobožno skrivnost, ki na te pride, 3.
imeti paternošter, ki je v to žegnan, in na nje¬
ga moliti, ne pa na perste, 4. moliti prej tri
roženkrance, enega za sv. očeta, druzega za sv.
cerkev, in tretjega za mašnika, ki so paternošter
žegnali.

Eekel sem, da moraš paternošter v rokah
imeti, zakaj če ga v žepu imaš in ga ne vpo-
trebuješ pri molitvi, ne dobiš odpustkov. Tudi
ne smeš paternoštra, ld je žegnan, dražej pro¬
dati, kakor ga kupiš, ker ravno skozi to> bi zgu¬
bil žegen in odpustke; smeš ga pa ob smerti
komu sporočiti. Vendar mora ta prej tri rožen¬
krance moliti, preden zamore odpustkov deležen
postati.

Dobro tudi bi bilo, ko bi se zavezale, da
bo vsaka vsako leto pred sv. rešnjim telesom
»uro«  molila, v zadostenje za nečast, ki se Je¬
zusu v sv. rešnjem telesu godi, in v pomoč ver¬
nim dušam, ki so bile pri tej sv. bratovšini.

Dekleta! molite rade sv. roženkranc, mo¬
lite ga tudi pobožno. Marija je rekla en dan
sveti devici Eulalii, da ji je ljubše, če pet raz-

277

delkov sv. roženkranca pobožno in počasi moli,
kakor petdeset naglo in z majhno pobožnostjo.

5. Bratovšina ssv. Cirila iu Metuda,

Namen te sv. bratovšine je, Boga pro¬
siti, da bi se milostno ozerl na razkolnike
ali staroverce, in jih zedinil s sv. katoliško
cerkvijo. •»

Moli vsak dan en oče naš in eno če¬
li eno marij  o s pristavkom: Sveta brata

Ciril in Metud, prosita  B.oga za nas!
— Na praznik ssv. Cirila in Metuda ali kaki
drugi dan te osmine bodi v namen bratovšine
pri sv. maši, ali pa k spovedi pojdi in k sv.
obhajilu. — Skerbi, da svojih sosedov, prijatlov
in znancov,' kolikor Bog da, v bratovšino pri¬
dobiš.

Si v tej bratovšini, lehko dobiš popolnama
odpustek: 1. Na dan pristopa, 2. smertno uro,

3. na praznik ssv. Cirila in Metuda, ali kteri
drugi dan te osmine, če greš k spovedi in sv.
obhajilo vredno prejmeš, in v posvečeni cerkvi v
namen rimskega papeža moliš. — Odpustek se¬
dem let in sedem štirdesetank (po 40 dni) dobiš
vsako kvaterno nedeljo; odpustek 60 dni pa za
vsako dobro delo, ki ga s spokorjenim sercem
in pobožno opraviš. — Dobro je tudi moliti sledečo

278

M@H4®y 0

O Bog, ki si nas po svetih bratih
Cirilu in Metudu v edinost svete vere
poklical,, zedini zopet ločene brate in
sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi,
naj bo kakor v nebesih, tako tudi na
zemlji le eden hlev in eden naj viši pa¬
stir. Za to te prosimo po zasluženju
Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, ssv.
Cirila in Metuda, in vsih tvojih svetni¬
kov. Amen.

6. Bratovšina sv. Leopolda.

Ima namen, pomagati misijonarjem v
severni Ameriki. Kdor hoče v to bratovši-
no stopiti, mora 1. se zapisati dati, 2. vsak
dan očenaš in češenomarijo  moliti, in
h koncu pristaviti: Sveti Leopold, prosi
Boga za nas!  3. vsak dan en krajcar ali
celo leto 52 krajcarjev za misijone odrajtati.

Popolnama odpustki za to bratovšino so:
1. dan pristopa, 2. praznik čistega spočetja,
3. praznik sv. Leopolda, 4. ob smertni uri, 5.
enkrat vsakega mesca, ako bratovske molitve
zvesto opravljaš, vredno k spovedi in k sv. ob¬
hajilu greš, in v kaki žegnani cerkvi v namen

279

rimskega papeža — za razširjanje sv. katoliške
cerkve moliš.

Dobro je moliti tudi sledečo molitev:

Ljubi Oče nebeški, ki si poslal svo¬
jega Sina nas vse zveličat, pridi k nam
tvoje kraljestvo, naj tebe vsi ljudje prav
spoznajo in častijo! Posebno usmili se
ubogih divjakov, zamorcov, ki v daljnih
krajili za morjem prebivajo, in so tudi
naši brati in sestre. Daj jim spoznati
pravo luč svete keršanske katoliške vere,
daj njihovim učenikom dobro srečo, tvoje
kraljestvo med njimi razširjati. Daj pa
tudi nam pravo skerb za večno zveli¬
čanje, naj eden drugemu v nebesa po¬
magamo, kjer nas boš enkrat vse svoje
dobre otroke združil, po Jezusu Kristu¬
su, Gospodu našem, po priprošnji Ma¬
rije device, sv. Leopolda in vsih ljubih
svetnikov. Amen.

280

7. Bratovšiua sv. Mihela.

Ima namen, pomagati svetemu očetu,
rimskemu papežu, ki so na zemlji naš naj
viši pastir in vidni poglavar naše sv. cer¬
kve, in so zdaj v veliki sili. — Hočeš pri
tej sv. bratovšini biti, moli vsak dan za
rimskega papeža in za sv. katoliško cerkev
očenaš, češenomarijo, apostolsko
vero in čast bodi Bogu  ...  in vsako
mlado nedeljo daruj en krajcar srebra ali pa
dva krajcarja novega dnarja svetemu očetu
v pomoč. Bog ti bo povernil; pa tudi po-
polnama odpustke lehko dobiš na dan pri¬
stopa k tej bratovšini, in vsako leto enkrat,
ako se vredno spoveš, sv. rešnje telo prejmeš,
in ob treh praznikih sv. Petra kako cerkev
obišeš, in za sv. cerkev moliš.

281

Molitev za sv. čistost.

^0^ moj Jezus! tolikokrat slišim, da či¬
stost in sramožljivost je deklet naj veče
bogastvo in vsa njih lepota, daj mi, da
druge časti in druzega veselja ne bom
iskala, kakor varovati svojo čistost in
sramožljivo živeti. Lepota in mladost
zgine, kakor roža, ki danes v svoji le¬
poti stoji in zalo cvete, juter pa pade,
zvene in se posuši. Tako tudi lepo,
nečimerno oblačilo moji slabosti sicer
streže, tebi pa, o Gospod! je zoperno,
ker le ponižnost ljubiš. In ko bi me
ves svet hvalil in častil, ti pa bi ne ma¬
ral za me, bi bila naj revniši, naj ne-
srečniši stvar na svetu. Zatorej le tebi
dopasti želim, le ti, moj Bog! me rad

282

imej, drugo naj bo, kakor hoče. Vari me,
prelepo te prosim, da ne bom poslušala
zapeljivega prilizovanja in se ne dala pre¬
slepiti z nobenim posvetnim veseljem in
z nobenim praznim obetanjem. Razsveti
in poterdi me, da pri tolikih žalostnih in
zapeljivih zgledih, ktere okoli sebe vidim,
tudi jez ne padem; da ne bom nikoli kaj
gledala, govorila ali poslušala, kar je
sveti čistosti nasproti in se za dekleta ne
spodobi. S tvojo sveto gnado, o moj
Jezus! hočem v svojem oblačilu ponižna, v
svojem pogledu zderžna, v svojem go¬
vorjenju varna biti. — Napuh, prevzet¬
nost, nečimernost ne smejo blizo mene,
iz serca se jim odpovem. O moj Jezus!
daj mi popolno čistost, da bom vse za¬
peljevanje in vse skušnjave srečno pre¬
magala. Daj mi gnado v skušnjavah,
da bom tvojo pričujočnost vseskoz pred
očmi imela, in da nikdar tebe ne poza¬
bim. — Pred tvojimi očmi me nobena
noč in tema ne skrije, ti veš moje naj
skrivniše misli in želje. Ko bi moji gre¬
hi pred ljudmi tudi skriti ostali, vendar
tvoji pravični sodbi in strašnemu peklu
bi ne mogla oditi. Moja hudobija bi
enkrat gotovo na dan prišla, in moje

283

kratko nagnusno veselje bi se v grenke
solze in večen jok spremenilo.

O moj Bog in Gospod! obudi v
moji duši veliko sovraštvo do vsega, kar
čistost omadežuje, da bo moje serce in
moje telo zmiraj -čisto in sramožljivo o-
stalo, da bom vse svoje ude in moči do
smerti brez madeža ohranila, in ko en¬
krat umerjem, svojo čisto dušo v tvoje
svete roke izročila. — Daj mi, da bom
spoznala žalostni konec in nezmerni bre¬
zen, v kterega gerda nečistost človeka
verze, in iz kterega se nobeden več ne
izkoplje.

O Jezus! daj mi gnado, da bom
večkrat premišljevala, kaj bo enkrat z
menoj — kaj bom imela od vsega tega,
kar mi svet zdaj ponuja in obeta. Daj
mi gnado , da si večkrat v spomin po¬
kličem tiste strašne kraje, kjer nečiste
duše vekomej terpijo, kjer jih červ grize
noč in dan, kjer jih grešna vest skli in
peče, da nobeden ogenj tako. Oh, kaj
vendar bo počela nečista duša doli v
večnem plemenu, ko se bo spomnila svo¬
jega življenja! „Oh“, bo zdihovala v eno
mero, „kaj sem mislila, da sem tako ži¬
vela! Oh, kaj sem storila! kaj sem zgu-

284

bila! Oh, kje ze znajdem! in na vse
večne čase! brez odrešenja! brez polaj-
šanja! brez upanja! — Oh! in vsega
tega sem si sama kriva! Jojmene! Joj-
mene!“ — Tresem se in omedljujem, ko
se spomnim svoje slabosti, in se spomnim,
kako lehko bi tudi jez v ravno tako ne¬
srečo prišla, v kakoršno toliko deklet
pride.

Obljube vedne čistosti zdaj še ne
storim, vendar terdno sklenem, vse sto¬
riti, da predrago rožo svete čistosti ohra¬
nim, in se skerbno ogibati vsega, kar je
za me nevarnega. Da se pa jez slaba
stvar od hudobnežev pretantati ne dam,
mi stoj ti, ljubeznjivi Jezus! na strani;
daj mi gnado, da se bom vsim skušnja¬
vam serčno vstavljala, in da se v nobeno
slabo priložnost ne podam. -— Preljubi
Jezus! ponižno te prosim, pomagaj mi,
da svojo čistost do konca ohranim, in
da zmiraj tvoja ljuba nevesta ostanem.
O Jezus, moj preljubeznjivi ženin! le
tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe
čez vse ljubiti! O moj Jezus! če le tebe
imam, vse imam; če pa tebe nimam,
clo nič nimam.

285

O Marija, brez madeža spočeta,
roža in lepota vsih devic! tebe si izvolim
v zgled svojega zaderžanja in za svojo
tovaršico vse dni svojega življenja. Po¬
magaj mi, da tvojo sveto čistost zvesto
posnemam, da sramožljivost ohranim in
pridem tudi jez med tiste izvoljene, ki
tam v nebesih jagnje božje spremljajo,
in prepevajo tisto sveto, novo pesem,
ktero le device znajo in zastopijo. —
Oh Jezus, moj Jezus! usliši me. Amen.

Molitev za ljubezen do deviške
sramožljivosti.

O moj Jezus! solze me polijejo, ko
slišim od Marijne sramožljivosti, da dru-
zega spola ni poznala in se je clo an-
gelja prestrašila. O lepo te prosim, daj
tudi meni to prelepo rožo svete sramo¬
žljivosti , da se boni vsakega slabega
znanja skerbno ogibala, svoje počutke
pridno zatirala, svoje truplo varno pri¬
krivala, svoje ude v časti imela, in se
sama in vpričo ljudi vselej tako zader-
žala, kakor se sramežljivi deklici spodobi.
O Jezus, prosim, usliši me. Amen.

286

Molitev za dar sv. ponižnosti.

Jezus! ki si bil krotek in iz serca
ponižen ; ki si Marijo zavoljo njene sve¬
te ponižnosti za svojo mater izvolil; ki
si zmiraj učil, da le kdor se ponižuje,
bo povišan, in kdor hoče biti naj veči
v nebeškem kraljestvu, naj bo tukaj naj
manjši — lepo te prosim, daj tudi meni,
da ne bom častilakomna, preveč na se
deržala in po hvali ljudi hrepenela; da
ne bom nikoli na pervo mesto silila, te-
muč rada na zadnje mesto se usedla; da
moje veselje bo, dekla tvoja biti in de¬
kla drugih ljudi. O Jezus, prosim, usliši
me! Amen.

Molitev za sveto poterpežljivost.

O moj Jezus, kaj vse si terpel, in
kako po krivici si terpel, in vendar ni¬
koli ni jeza tvojega milega obraza ska¬
lila! Prosim te, daj tudi meni, da bom
pohlevna, krotka, poterpežljiva in v vsem,
kar me zopernega zadene, tvoji sv. volji
vdana. Daj mi, da bom prav spoznala
gnusobo krivične jeze, da bom serčno
se vojskovala in ne prej miru si dala,

287

dokler postanem tudi jez tiha. mirna in
krotka, kakor si ti bil. O Jezus’, pro¬
sim, usliši me! Amen.

Molitev k svojemu angelju vark.

O ljubeznjivi prijatel in zvesti tovarš
moj, sveti angelj varh! ki te je Bog za mo¬
jega varha postavil, lepo te počastim in
ponižno se ti priporočim. Mlada sem še,
slaba, nevedna in ne poznam vsih ne¬
varnost, ki dekleta čakajo. Oh, prosim
te, bodi moj prijatel in tovarš tudi za
naprej, in varuj me vsih nevarnost na
duši in na telesu. Po dnevu me sprem¬
ljaj , po noči poleg mene stoj in vse skuš¬
njave od mene odbijaj. Ko bi pa vendar
tako nesrečna bila, in bi v kako slabo
priložnost prišla, oh napolni me s svetim
strahom, da bom o pravem času bežala
in nedolžnost svojo otela, Posebno pa
na zadnjo uro, ko bo smertna sapa po
meni letela, mi na strani stoj, in pelji
mojo dušo kje v sveti raj. Amen.

Molitev k sv. Jožefo.

O sveti Jožef! ki si bil mož po
božjem sercu, si bil ženin prečiste de-

288

vice Marije in varh mojega Gospoda Je¬
zusa Kristusa: bodi tudi moj varh na
nevarnem potu mojega življenja, da čista
ostanem na duši in na telesu. Priporoči
me Jezusu, priporoči me Marii vselej
devici, in ne dopusti, da bi belo oblačilo
kerstne nedolžnosti ogerdila ali raztergala.
Posebno pa te prelepo prosim, da na
zadnjo uro z Jezusom in Marijo k meni
prideš, in mojo dušo v večno veselje
sprejmeš. Amen.

Molitev k svoji patroni.

Bodi mi počešena, moja patrona,
sveta I., ki si mi bila pri sv. kerstu za
varhinjo dana. Prosim te, vzemi me za
svojo rejenko, peljaj me po tisti stezi,
po kteri si ti hodila, in sprosi mi gnado,
da zvesto spolnujem vse, kar sem pri sv.
kerstu obljubila, da zmiraj sramožljivo,
čisto in sveto živim , in kolikorkrat bom
v kako nevarnost prišla, stopi k meni,
in reši in brani me, da se ne bom kaj
pregrešila. Sprosi mi gnado, da bom
enkrat s teboj v nebesih ljubega Jezusa
gledala in vživala. Amen.

289

Molitev k sv. Barbari.

O čista nevesta Jezusova, devica in
marternica, sveta Barbara! Kako pri-
serčno- si ti Jezusa ljubila! Nisi se bala
ne terpljenja ne smerti, in rada si umerla
iz ljubezni do sv. čistosti in do svojega
nebeškega ženina. Prosim te, sprosi tudi
meni veliko ljubezen do Jezusa v življenju
in v smerti, sprosi mi srečno zadnjo uro.
Sprosi mi gnado, da ne umerjeni brez
svetih zakramentov, ampak da prej ko
se loči moja duša od tega sveta, vredno
prejmem sv. rešnje telo, in da tudi nad
menoj se bodo dopolnile Jezusove lju-
beznjive besede: Jaz sem živi kruh, ki
sem iz nebes prišel. Kdor bo od tega
kruha jedel, bo večno živel. Amen.

Molitev pri zbiranje stana.

Moj Jezus! ti poznaš moje serce in
dobro veš, da mi ni za svet, ne za
njegovo veselje — le za mojo dušo mi
je, da bi jo zveličala. Pada vse dam,
rada pa tudi vse pustim, da bi le moja
duša zveličana bila. O Gospod! povej
mi, kaj mi je storiti? pokaži mi stan,

Družb.

13

290

kterega si mi odločil, v kterem bi naj
ložej tebi služila, Razsveti mojo slabo pa¬
met in vodi me, da ne bom po svojem
mesenem nagnjenju stana si zbirala; raz¬
sveti pa tudi mojega spovednika in moje
starše , da mi bodo prav svetovali ; da
bom to storila, kar je tvoja šv. volja,
kar je tebi v čast iu meni v zveličanje.
Amen.

Molitev za postni čas.

Hvala, večna hvala ti bodi, moj
Jezus! da sem dočakala svetih postnih
dni — oh da bi jih ie v svoje zveličanje
obernila. Sklenem in obljubim, da še
bom ogibala, kolikor bo mogoče, posvet¬
nega hrupa in veselja, in se bom po¬
nižno oblačila; sklenem, da se bom po
tvojem zgledu pokorila s postom, z za¬
tajevanjem, z molitvijo in s svetim pre¬
mišljevanjem. Vsak dan bom ogledovala
tvoje kervave in globoke rane, in se bom
ozirala na visoki križ, na kterem si v
neznanih bolečinah namesti mene umeri.
O Jezus! ali smem jez grešnica blizo
tebe ? Ponižno ti poljubim roke, ktere
so proti mene razpete, poljubim ti noge,

291

s kterimi si me iskal,. poljubim ti tvojo
prebodeno stran, s ktero si mi svojo lju¬
bezen pokazal. Molim te, o Jezus! in
častim: ti si moj Bog in Odrešenik —
v tvoje petere rane izročim svojo dušo.
Amen.

Molitev pred božjim grobom.

O moj Zveličar Jezus Kristus! s
ponižnim in pobožnim sercem tukaj kle¬
čim in ti hvalo dajem za neizrečeno lju¬
bezen, ktero si od jaslic do groba meni
skazal. Ti si me tako ljubil, da si voljno
in rad vse preterpel, in si strašno smert
na križu storil, da le jez grešnica živim.
O Jezus, koliko si za me storil, koliko
si za moje odrešenje terpel! Oh, kako se
ti zamorem po vrednosti zahvaliti za vse
tvoje dobrote, ktere si mi od pervega za¬
četka svojega svetega življenja do svojega
groba skazal ? Jez ne vem nobene boljše za¬
hvale, kakor: po tvojih stopinjah hočem
hoditi in tvoj sv. zgled posnemati. Ja,
moj Jezus! tudi jez hočem s teboj umreti,
in se v tvoj grob položiti , da bom s te¬
boj tudi vstala. Umreti hočem sama
sebi, zapeljivemu svetu in vsim grehom,

13 *

292

da bom vstala k pobožnemu tebi dopad¬
ljivemu življenju. O Jezus! vzemi me v
svoj grob, da bom vse v njem pustila,
kar me pred teboj omadežuje, da bom
očišena s teboj iz groba vstala. V tvoj
grob položim vso svojo pregreho: svoj

napuh, svojo nepoterpežljivost in jezo,
svojo mlačnost v službi božji, svoje, hu¬
dobne misli in besede, svoje pregrešno
djanje in vse počutke svojega slabega
života, da bom posihmal le tvojega brh¬
kega terpljenja in tvoje grenke srnerti
se spominjala, in greh čedalje bolj sov¬
ražila, ker si ti le zavoljo greha toliko
terpeti moral. O Jezus, moj Odrešenik!
v tvoj grob položim svojo dušo in svo¬
je telo; odvzemi, kar je pregrešnega;
poterdi, kar je slabega; zaceli, kar je
ranjenega; očisti, kar je omadežovanega:
da bom vsa prerojena iz groba svojih
grehov vstala, in s tvojo gnado tebi ved¬
no čast in hvalo pela, O moj Jezus,
naj boljši prijatel moje duše! ker te zdaj
v tem presvetem zakramentu molim, pro¬
sim te ponižno, poterdi me s svojo gnado
v tem mojem terdnem naprejvzetju. Po¬
terdi me v živi veri, v terdnem zaupanju
in v goreči ljubezni, da bom ovenčana

293

s temi čednostmi k tebi v nebesa pri¬
šla, kjer bom večno gledala, kar zdaj
verujem, upam in ljubim — tebe, o
Jezus! svojega Gospoda in Boga. Amen.

Molitev za drnžbine tovaršice.

Spodobi se, moj Jezus! ker za dru¬
ge molim, da prosim še posebej za svoje
družbine tovaršice, ki so z menoj vred
se zavezale, čisto in sramežljiva živeti
in za svojo nedolžnost posebno skerb
imeti. Milostno se ozri na naše lepo in
sveto družtvo, in skaži nam obilno svojo
gnado, da se vsega, kar je zoper sv.
čistost, skerbno varujemo, svoje serce in
svoje truplo čisto ohranimo, po dekliško
živimo in tebe čez vse ljubimo.

O kako srečna sem vendar, ker sem
sklenjena s toliko pobožnimi dekletami,
in sem deležna vsih njih molitev in za-
služenj. O moj Jezus! ko jih vidim tu¬
kaj v cerkvi, kako molijo; ko jih vidim
pri božji mizi, kako so v tebe vse za¬
mišljene, me je sram, da sem jez.tako
mlačna, tako raztresena, Ali ker vem,
da tudi za me molijo, imam upanje, da
njih gorečnost bo nadomestila mojo mer-

294

zloto, mojo pomankljivost. Razlij tedaj,
o Gospod! svojega svetega Duha čez nas
vse, da ker smo tukaj združene, bomo
združene tudi v nebesih v tvojem naročju
se veselile vekomaj. Amen.

Molitev za boleno družnico.

O Gospod Jezus ! oglej se na mojo
tovaršico, ki je bolena in jo hudo ima.
Prosim te, če je tvoja sv. volja, daj ji
spet ljubo zdravje; naj ji ta bolezen ne
bode k smerti, temuč tebi v čast in nji
v lepšo krono. Daj ji gnado y  da bo v
svoji bolezni voljna in tebi vdana; daj
vsim, ki ji strežejo, da ji bodo v ljubezni
stregli; daj pa tudi meni, da se bom
večkrat spomnila, da smert neprenehoma
kosi, in tudi mlade rože pod njeno koso
padajo. O Jezus, prosim te, usliši me.
Amen.

Molitev za rajno drnžnico.

Jezus! prosim te za svojo družbino
sestro, ki je v tvoji gnadi umerla in
zdaj v hladnem grobu počiva. Prosim,
odpusti ji milostno, če ima kak dolg še

295

plačati; očisti jo, če ima kak madež
še nad seboj, in pusti jo priti pred svoje
sveto obličje, v versto svetili devic, s
kterimi združena bo tebi, svojemu ženinu
veselo pesem pela na večne čase. Amen.

Molitev za svojega spovednika.

Jezus Kristus! ki si nam mašnike
za svoje namestnike dal, da nam v tvo¬
jem imenu grehe odpušajo, ponižno te
prosim, ozri se milostljivo na svojega
služabnika, ki so moj spovednik, in raz-
sveti in napolni jih z darovi svojega sv.
Duha, da bojo grešni stan moje duše
prav na tanko spoznali, in mi vselej
take nauke dajali, da bom zmiraj po
pravem potu hodila in od dne do dne
čistejša in pobožniša prihajala. Pover-
ni jim tudi ves njih trud, ki ga z me¬
noj imajo, z nebeškim veseljem — meni
pa • daj, da jih bom rada ubogala, se
njih sodbi vseskoz voljno podvergla, vse
njih nauke globoko v serce si zapisala,
in stanovitno po njih živela. Amen.

296

Molitev za žive starše.

O Bog! ki hočeš, da naj svoje
starše spoštujem, in si mi za to časno
in večno srečo obljubil, lepo te prosim, j
usmili se mojega ljubega očeta, moje
ljube matere. Daj mi gnado, da bom
rada storila, kar mi rečejo, rada opusti¬
la, kar mi prepovedujejo — da jih ne
bom žalila in jim težkega serca delala.
Požegnaj jih in poverni jim na duši in na
telesu vse, kar so mi dobrega storili in
mi še storijo. Daj jim zdravje in dolgo,
srečno življenje, daj jim obilno vsega
dobrega, po smerti pa nebeško veselje.
Amen.

Molitev za rajne starše.

O Bog! lepo te prosim, usmili se
mojega rajnega očeta, moje rajne matere,
ki si, jih meni vzel in k sebi zaklical.
Poverni jim ti vse dobrote, ki so jih
meni škazali, in jim jih jez nisem mogla
poverniti. Odpusti jim njih grehe, ki so
jih morebiti zavoljo mene storili, reši jih
iz terpljenja, v kterem se morebiti še
čistijo, in vzemi jih k sebi v nebeško
veselje. Naj jim sveti večna luč, naj

297

počivajo v miru. Daj pa tudi meni pra¬
vično živeti, srečno umreti, in za njimi
k tebi priti v večno veselje, kjer nas
nobena smert več ločila ne bo. Amen.

Molitev zoper skušnjave.

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! oglej se na revno
siroto, ki pod tvojo brambo in varstvo
zoper grehe in skušnjave pribežim. Da¬
rujem ti svoje oči in ušesa, svoj jezik,
svoje roke in serce, da jih vsakega gre¬
ha obvaruješ. Pomagaj mi, o mati mi¬
losti, da nikdar Jezusa, tvojega sina in
svojega Boga ne razžalim. V skušnjavi
hočem vselej k tebi zdihovati in klicati:
Prečista devica! v skušnjavi sem, poma¬
gaj mi; vsa sem Jezusova in Marijna,
kterima sem se na vekomaj darovala.

(Zdaj moli tri češenemarije.)

Po svojem svetem devištvu mi oči¬
sti, o prečista devica Marija! serce, telo
in dušo — v imenu Boga f Očeta in f
Sina in f sv. Duha. Amen.

Molitev v čast Kristusovega terpljenja.

O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus
Kristus! ki si v odrešenje sveta iz ne-

13  **

298

skončne ljubezni do človeškega roda ho¬
tel biti rojen, obrezan, od Judov zaver-
žen, od Judeža s kuševanjem izdan, z
termi zvezan, kakor nedolžno jagnje k
smerti peljan, in pred nevredne obličja
Anaza, Ivajfeža, Pilatuža in Herodeža
nespodobno postavljen, od krivih prič
tožen, neusmiljeno gajžlan, zaničevan,
zapljuvan, s ternjem kronan, za uho
udarjen, s terstom tolčen, čez oči za¬
vezan, oblačil obropan, z žreblji na križ
pribit , s križem na kviško povzdignjen ,
med razbojnike postavljen, z žolčem in
jesihom napajan, in s sulico preboden
biti. O Gospod! po tih svojih presvetih
martrah in tem terpljenju si me odrešil,
ktere sem si jez zaslužila, ne ti; pa iz
ljubezni do mene si jih ti prestal. —
Jez nevredna grešnica počastim tvoje sveto
terpljenje z naj večo pobožnostjo in za¬
hvalo. S svojim sv. križem, s svojo
britko smertjo in s svojim nedolžnim ser¬
cem, ki je bilo iz ljubezni do nas pre¬
bodeno, obvaruj me peklenskih kazeng,
in stori dobrotljivo, da tudi mene pri¬
pelješ, kamor si pripeljal spokornega
razbojnika, ki je bil križan na tvoji de¬
sni strani. Ki živiš in kraljuješ z Oče¬
tom in sv. Duhom na vekomej. Amen.

299

Molitev za Marijne praznike.

O Marija, čista in neomadežovana
devica, mati našega Zveličarja! Ti si
kraljica nebes in zemlje, upanje v vsa¬
kem upanju, naša pomočnica, polna ča¬
sti, polna čednost in gnad. Čez vse si,
kar nebesa obsežejo. Svetloba te obdaja,
lepša kakor sončna luč. — Ti si bila
edino zaupanje naših očakov, slava pre¬
rokov, hvala apostolov, krona vsili devic
in svetnikov, Ti si tista mladika Jese,
ktera je naj lepšo cvetlico obrodila. Ta
cvetlica je tvoj Sin, ki je Bog in človek;
in ti, ki si njegova mati, si tudi devica
— devica pred rojstvom, v rojstvu, po
rojstvu svojega božjega Sina, vselej ne¬
omadežovana, vselej čista. — O deviška
mati! ti si- zaupanje grešnikov, pribežališe
revnih, zdravje bolnikov, tolažba žalostnih,
ti si veselje vsih pobožnih deklet. Vzemi
mene in moje tovaršice pod perute svoje
materne ljubezni; usmili se nas! V grehu
in velikih revšinah kopernimo, pomagaj
nam, in bodi naša ljuba mati! V tebe za¬
upamo, o milosti polna devica! s solznimi
očmi te prosimo, prosi za nas, da nas
tvoj Sin ne zaverže zavoljo naše mlač¬
nosti, kakor nespametne device, temuč

300

nas za svoje ljube neveste spozna in vza¬
me. Oh, naša srednica, naša pomočnica!
spravi nas s svojim Sinom, priporoči
nas svojemu Sinu, in postavi nas enkrat
pred svojega Sina, da se ž njim in s
teboj veselimo. Amen.

Molitev za varstvo Marije.

Presveta devica in božja porodnica!
jez I., , ako ravno nevredna v število
tvojih služabnic vzeta biti, vendar polna
zaupanja v tvojo preveliko milost in usmi¬
ljenost danes vpričo svojega angela in
vsili svetnikov nebeških tebe za svojo
pomočnico in preljubo mater izvolim.
Terdno sklenem, ti zvesto in pokorno
služiti, in te vseskoz in vselej kakor
dobra hči častiti. Prizadevati si pa tudi
hočem, kolikor mi bo mogoče, da te
bodo tudi drugi spodobno častili. Zato,
o preljubeznjiva mati! pri presveti kervi
tvojega preljubega Sina Jezusa Kristusa
te ponižno prosim, da me vzemeš v šte¬
vilo svojih služabnic in otrok, in mi spro-
siš od Boga gnado, da se v mislih, be¬
sedah in delih vedno čisto, sramožljivo,
in sploh tako zaderžim, da Bogu in tebi

301

vsa dopadem, in se enkrat s srečno
smertjo iz tega življenja ločim. Amen.

Molitev za srečno zadnjo nro.

O ljubeznjiva in od vekomej izvo¬
ljena devica. mati Jezusova, Marija!
prosim te po tisti tvoji in tvojega prelju¬
bega Sina Jezusa Kristusa britkosti in
grenkosti, ki sta jo vidva imela, ti pod
križem, on pa na svetem križu; da mi
na pomoč prideš, ko se bo moja uboga
duša od telesa jela ločiti, da jo v svoje
milostljive roke sprejmeš, in svojemu lju-
beznjivemu Sinu Jezusu Kristusu izročiš.
Ponižno prosim in iz globočine svojega
serca zdihujem: Ne zapusti me, Marija!
ne v življenju, ne v smerti. Ne zapusti
me, Marija! ko bom od vsega sveta
zapušena na smertni postelji ležala. Ne
zapusti me, Marija! ko bo smertni pot
me oblival. Ne zapusti me, Marija! ko
bodo peklenski sovražniki me obdajali in
si prizadevali, me v obupnost pripraviti.
Ne zapusti me, Marija! ko moj jezik
ne bo mogel več presvetih besedi: „Je¬
zus, Marija, Jožef“ izreči. Ne zapusti
me , Marija! ko svojih slabih rok ne bom

302

mogla več k tebi na pomoč stegovati.
Ne zapusti me, Marija! ko moje uderte
oči ne bodo mogle tvoje svete podobe
gledati. Ne zapusti me, Marija! ko mi
bo grenka smert serce utergala. Ne za¬
pusti me, Marija! ko se bo moja uboga
duša od trupla ločila. Ne zapusti me,
Marija! ko se bo moja uboga duša polna
straha in trepeta pred ojstrega sodnika
ustavila. — Ne zapusti me, Marija! in
z Jezusom in s sv. Jožefom pridi mi na
pomoč ob moji zadnji uri, in sprosi mi
srečno smert. Amen.

Dnhovni testament.

Ne odlagaj ga narediti, in pogosto ga preglej —

če ne večkrat, vsaj enkrat v tednu.

Ker sem rahla in se moja smertna
ura vedno bliža, sem sklenila, danes ko
se še popolnama zavem, svoje misli od¬
kriti in zapisati, in pričujem v imenu
presv. trojice, da to je moje poslednjo
sporočilo — moj testament, ki velja od
danes za naprej, velja v smerti in po smer-
ti, in se ima vse na tanko in zvesto
spolniti.

303

1. Svojo dušo in svoje telo, svoje
zdravje in življenje, svoj um in spomin,
svojo voljo in svoje serce, in vse, kar
imam, izročim Jezusu. On je moj go¬
spod, on je moje veselje, moje bogastvo,
moja čast in moje vse — zdaj in za vse¬
lej. Njegova sem živa, njegova sem mertva.

2. Vse, kar je Bog razodel in sv.
katoliška cerkev uči, verujem in za res
deržim, in dala bi raj kri in življenje,
kakor zatajila le eno resnico svete vere.
Ko bi pa se primerilo, da bi ob pamet
šla, ali bi huda bolezen ali satan peklen¬
ski me motil, in bi kaj mislila, govorila
ali storila zoper sv. vero, povem zdaj vsim
in odkrijem, da kaj takega bi ne bila res¬
nica moja, ne bila bi moja volja — torej
bi tudi nič ne veljalo, ne pred Bogom,
ne pred ljudmi.

3. Vse svoje grehe, kar sem jih
storila ves čas svojega življenja; rada
ali nerada, sama ali z drugimi, skrivno
ali očitno, ali se jih zavem ali ne zavem,
prekličem in obžalujem iz globočine svo¬
jega serca, in prosim mojega Boga in
Odrešenika, da naj jih mi milostno od¬
pusti. Obljubim pa tudi pri Bogu in
pri nebesih, da hočem z gnado božjo

304

grehu popolnama odmreti, in iz serca
rada se podveržem vsakej pokori, ktero
mi je moj Oče nebeški odločil ali namenil.

4. Vsim, ki so me kdaj v mojem
življenju razžalili, iz serca odpustim in
prijazno jim roko podam-; prosi pa tudi
vse, ktere sem jez kdaj razžalila, ali jim
kako krivico storila ali pohujšanje dala,
da mi odpustijo.

5. Svoje družbine tovaršice, svojo
žlahto in vse, ki so mi kterikrat kaj do¬
brega storili, izročim v naročje Marije,
moje nebeške matere, naj jim'bode ona
zvesta varhinja in pomočnica — zdaj in
v smertni uri.

6. Kakor sem zmiraj želela in pro¬
sila, želim tudi zdaj in bom želela, dokler
bo kaka žilica v meni tripala, da bi
umerla v gnadi božji, v naročju Jezusa
in Marije; da bi se, napreden mi serce
zastane, še spovedala, presv. rešnje telo
prejela in v sv. olje dana bila. Želim
deležna postati vsili svetih maš, prošenj
in molitev, ki se do sodnega dneva oprav¬
ljale bodo, in vsih ssv. odpustkov, ktere
cerkev umirajočim daje.

Za priče te moje zadnje volje na¬
prosim tebe, prečista devica Marija! tebe

305

moja ljuba patrona, sveta I.! in tebe,
moj desni angelj varh! Vam se pripo¬
ročim,, vi skerbite, da to moje sporočilo
se bo zvesto in popolno spolnilo; in v
znamnje, da ta moja poslednja volja ni
prisiljena, ampak prosta in vesela, se
podpišem z lastno roko

I. I.

naj nevrednima stvar božja.

Popotni žegen.

Če kamo greš, pokropi se z žegnano vodo, ia se
pokrižaj, rekoč:

Žegnaj me, vsegamogočni Bog! in
mi daj svojega svetega angela za vodni¬
ka in tovarša, da zdrava in srečna pri¬
dem, kamor je božja volja. V imenu
Boga f Očeta in f Bina in f sv. Duha.
Amen.

Molitev za verne duše.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih ver¬
nih! dodeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpušenje vsih grehov, da mi¬
lostljivo odpušenje, ki so ga vselej želeli,
po bogaboječih prošnjah dosežejo. Ki

306

živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti sv. Duha, Bog na vekomej. Amen.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja bo se v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kedar bo sodnik prihajal,

K oj s tri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grometi,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natura bo stermela,
Kedar bode stvar ož’vela,

K božjemu sodniku h’tela.

Bukve bodo prinesene,

Dela brala boš storjene;

Dobre vs.e, in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,

Vse, karkolj je kdo naredil,
Celi svet bo tistkrat zvedil.

Reva, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati ?
Komej dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti!
Rešiš svoje brez vrednosti,
Reši v moji me slabosti!

Spomni se-, o Jezus mili!

Da so za me te vmorild,
Prosim, tisti dan se usmili!

Truden hotel si hoditi,

Samo svojo, kri preliti;

Daj k zveličanju to biti.

Daj te 'meti pomočnika,
Svojih duš odrešenika,
Preden vid’mo te sodnika.

Kriva sem, sama spričujem,
Sama pred s’bo se sramujem
Pa zanesi, Bog! zdihujem.

Rane grešnice zacelil,
Tolovaja si zveselil;

Meni upanje dodelil.

Nisem vredna odpušanja;
Vendar, Bog pomiljevanja!
Vari v ogenj me jokanja.

308

Med ovce me den’ ovčico,

Eeši zmed kozlov srotieo,

In pokliči na desnico.

Ko zaveržene, preklete
Pelmil v ogenj boš ujete,

Deni me takrat med svete.

Sliši prošnjo, Bog! pohlevno
Dušor glej pobito, revno,

Skerbi za me stvar nevkrevno.

Dan jokanja, polen straha,

Ko bo človek ustal iz praha!

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog! umije!

Daj jim Jezus, naš' pastir,

Večni pokoj, večni mir! Amen.

309

za bolnice.

JtJekleta! vaša posebna dolžnost je, obisko¬
vati tovaršice in prijatlice svoje, če zbolijo,
in streči jim po svoji moči. če imate kaj
jim prinesti, kar nimajo, post. belega kru¬
ha, suhih češpelj ali sliv, ali kako jabelko,
toliko lepše za vas. če ima ktera kako na¬
lezljivo bolezen, post. legar ali grižo, ne
usedite se preblizo, ne v nje sapo; ampak k
zglavju tako, da v znožje gledate, da tudi
ve bolezni ne nalezete. Če je ktera na per-
sih bolena, ne izprašujte jo predolgo, ker
veliko govoriti ji lehko škoduje; boljše je,
da ji ve kaj poveste ali iz bukev berete ali
molite — vendar predolgo brati ali prehitro
moliti, bi tudi prav ne bilo.

310

Če pa morebiti ti sama bolehati zač¬
neš, je pervo, da jenjaš od težkega dela,
da po malem ješ in piješ, dokler bolezni ne
poznaš. Ne vživaj mastnih, težko prekuh-
ljivih jedi, in zderži se vina, ker vino je
za bolene večdel škodljivo, in naj bolj zdrava
pijača je dobra voda. če greš k zdravniku,
ne hodi sama; nektera že je šla, je telesno
zdravje dobila, pa nje duša, nje nedolžnost
je umerla. — Daj se kmalo previditi, če tudi
nevarnost ni Še tako velika; zakaj bolezen
včasih hitro raste, in te utegne tako oslabiti,
da se ne boš več zavedla, če pa bolezen
delj časa terpi, je dobro in modro, se več¬
krat spovedati,

K svoji postelji obesi kako podobo Ma¬
rije prečiste device, in rada se oziraj na njo,
ki je tvoja ljubeznjiva- mati, in te gotovo ne
bo zapustila, če boš prav serčno zaupanje
imela do nje. Oskerbi si tudi kak križec,
in večkrat ga pritisni na svoje serce in usta,
in reči: „0 moj Jezus! rada terpim iz
ljubezni do tebe  — odpusti mi moje
grehe“.

Če bolnica umirati začne, pokrižaj jo
večkrat na čelu, očeh, ustih in persih z
znamnjem sv. križa, in reci: „ Jezus Na¬
zarenski, reši jo zavoljo svojega imena!“

311

— Pokropi jo z žegnano vodo, derži ji pred
očmi podobo križanega Jezusa, in stori ž
njo križ čez njo, rekoč: Žegnaj te Bog f
Oče, ki te je vstvanl! Žegnaj te Bog f
Sin, ki te je odrešil! Žegnaj te Bog f sv.
Buh, ki te je posvetil!“  Daj ji večkrat
britko martro kušniti, in opomni jo, da naj
se popolnama njemu izroči; opomni jo tudi,
da dekleta križovske bratovšine ob smertni
uri dobijo popolnama odpustek.

Ko se smert bliža, umirajoči luč prižgi,
poklekni in moli litanije iii cerkvene molitve
za umirajoče. Ko že pojema, ji sladko ime
„Jezus“  in druge zdihljeje tako dolgo iz-
rekuj, dokler ne sklene. Po smerti moli:
„Pridite na pomoč“ itd.

Molitev bolene dekline k nebeškemu Očeta.

Dobrotljivi moj Oče nebeški! ti si
me po svoji božji previdnosti s to bolez¬
nijo obiskal, zato ko me ljubiš in mi pri¬
ložnost dati hočeš, da bi kaj več za. ne¬
besa prislužiti zamogla. Zdaj tukaj ležim
z boleznijo in s slabostmi obdana , in
nobenega ni, da bi mi pomagati zamogel,
kakor ti sam. — Gospod! spoznam, da
si zmiraj dober'in usmiljen; spoznam, da

312

sem s svojimi grehi vse hujše kazni za¬
služila. kakor mi jih tukaj nalagaš. Zato
hočem s tvojo gnado in pomočjo terpljenje
in bolezen, ktero si mi ti zdaj poslal, s
poterpežljivostjo prestati, da bom tvojo
božjo čast povišala, za svoje velike grehe
ti nekoliko zadostila, in časne kazni,
ktere bi imela za. svoje grehe v vicah
terpeti, že tukaj nekoliko dostala.

O moj nebeški Oče! če je pa tvoja
volja, če je tebi k časti, moji duši pa
k zveličanju, da spet ozdravim, te pa
ponižno prosim, vzemi to terpljenje, to
bolezen od mene; pa ne moja, ampak
tvoja presveta volja naj se zgodi. Ti si
moj naj boljši zdravnik, le ti me zamo-
reš ozdraviti. O Gospod! pridi tedej in
ozdravi me, če je tvoja sveta volja. Jez
sicer nisem vredna, da hi ti k meni
prišel; pa zapovej moji bolezni le z eno
besedo, in preč me bo zapustila.

O Gospod! ljubi moj Oče nebeški!
ti si moja edina pomoč, k tebi kličem v
svojih nadlogah, k tebi zdihujem v svojih
težavah, k tebi pribežim v svoji bolezni;
vzemi me v svojo sveto gnado, in od¬
pusti mi milostljivo vse moje grehe, s
kterimi sem te tolikokrat v svojem živ-

313

ljenju razžalila — vzemi kelih terpljenja,
če je tvoja volja, če pa hočeš, da še
dalej terpim ali še clo umerjem, naj se
zgodi, kakor je tebi dopadljivo; le samo
to te prosim, daj mi pravo keršansko
poterpežljivost, da bom vse voljno pre¬
stala; daj mi stanovitnost do konca, da
ne omagam, ampak da tudi v težavah in
v terpljenju tebi vselej zvesta ostanem;
daj mi zadnjič po Jezusovem zasluženju
gnado, da se srečno ločim iz tega sveta,
da v tvoji sveti gnadi umerjem, in tam¬
kaj pri tebi na večno živim. Amen.

Molitev k materi božji.

G presladka devica Marija, moja
preljubeznjiva mati in priprošnjica! s pri-
serčno ljubeznijo te objamem, in z otročjim
zaupanjem te poljubim. O preljuba mati!
stoj mi posebno zdaj v bolezni in na mojo
zadnjo uro na strani, in ne zapusti me.
Prosi za me svojega ljubega Sina, in
zadobi mi odpušenje mojih grehov. Oberni
k meni svoje milostljive oči, in pokaži
mi Jezusa, žegnani sad svojega telesa.
O dobrotljiva, o usmiljena, o sladka de¬
vica Marija, prosi za me!

Družb.

14

314

Kratki zdihljeji umirajočih.

O moj Bog! molim te — verujem
v te — zaupam v te — ljubim te.

O moj Jezus! tebe samega želim
ljubiti — tebi samemu želim dopasti.

O moj Jezus! ti si moj Bog in mo¬
je vse!

O Jezus! ti si se za me vsega dal,
tudi jez se tebi vso dam.

O Jezus! iz serca mi je žal, da
sem te tolikokrat razžalila. — Oh, od¬
pusti mi moje grehe!

O Jezus! Sin Davidov, usmili se
mene!

O Jezus! bodi moj Jezus! moj zve¬
ličar — reši me od večnega pogubljenja,
in dodeli mi večno življenje.

O moj Jezus! tebi živim, tebi umer¬
jeni — tvoja hočem biti živa in mertva
— tvoja naj bom tukaj na tem svetu,
in tam v večnosti!

O Jezus, Marija in sv. Jožef! vam
izročim svojo dušo!

O Jezus! o Jezus! v tvoje sv. rane
izročim svojo ubogo dušo! — O Jezus!
sprejmi jo! vzemi jo k sebi!

315

O Jezus! pridi in reši me! — O
Jezus! pridi in pomagaj mi! — O Jezus!
pelji me v nebesa!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro
za svoje grehe. — Umreti hočem, o Je¬
zus! ker si ti za me umeri. — Umreti
hočem, o Jezus! da tebe vidim in te
večno ljubim.

O Marija, mati Jezusova! prosi za
me. — O Marija! pokaži, da si moja
mati. — O Marija, sladka devica! ne
zapusti svoje hčere, v naj veči sili! —
O Marija, moja ljubeznjiva mati, poma¬
gaj mi — o Marija! pomagaj mi.

O moj angelj varh! ne zapusti me
— bodi moj varil in moj pomočnik v
moji zadnji uri!

O sv. Mihael! pridi mi na pomoč
v moji zadnji vojski — brani mojo dušo
pred peklenskim sovražnikom.

O sv. Barbara in sv. Jožef! pro¬
sita za me, da se v gnadi božji od tega
sveta ločim.

Vsi svetniki in svetnice božje! pro¬
site za me — da pride moja duša v
vašo sveto drušnjo.

O Jezus! moj Jezus! vzemi mojo
ubogo dušo v svoje sv. roke! — O Je-

14  *

316

zus! moj Jezus! v tvoje sv. rane pripo¬
ročim svojo ubogo dušo, ktero ti kličeš
iz tega sveta. —» O Jezus! v tvoje roke
izročim svojo dušo. zdaj in na vekomaj.

Jezus, Marija in Jožef! vaša sem
živa — Jezus, Marija in Jožef! vaša
sem mertva — Jezus! Jezus!

Litanije za umirajoče.

©ospod, usmili se!

Kristus, usmili se!

Gospod, usmili se!

Sveta Marija, 1

Sv. mati božja, > prosi za njo!

Sv. devic devica, |

Vsi sv. angelji in arhangelji, prosite za
njo!

Sv. Abel, j

Vsa družba pravičnih, I

Sv. Abraham, 'prosi za njo!

Sv. Janez kerstnik, l

Sv. Jožef, j

Vsi sv. očaki in preroki, prosite za njo!

Sv. Peter, j . . ,

Sv. Pavl, j P rosl za n J° !

317

' p  >=i
, o

}  a o«

. a:
° St

fe JaS’ i »“-W

Vsi ssv. apostoli in evangelisti,

Vsi ssv. učenci Gospodovi,

Vsi ssv. nedolžni otroci,

Sv. Štefan, j . • .

Sv. Lavrenc, j pr0S1 za njo!

Vsi ssv. marterniki, prosite za njo!

Sv. Silvester, )

Sv. Gregor, ; prosi za njo!

Sv. Avguštin, ]

Vsi ssv. škofi in spoznovavci, prosite za
njo!

Sv. Benedikt, j . . ,

c ^ ».v prosi za nio!

Sv. Frančišek, j r J

Vsi ssv. mnihi in pušavniki, prosite za njo !

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Lucija,

Sv. Barbara,

Sv. Katarina,

Vse ssv. device in vdove,

Vsi svetniki in svetnice božje,

Bodi milostljiv, zanesi ji, o Gospod!

Bodi milostljiv, odreši jo, o Gospod!

Svoje jeze,

prosi za njo!

prosite
za njo!

Nesrečne smerti,
Vsega hudega,

reši jo, o Gospod!

318

Skušnjav hudobnega duha,

Oblasti hudičeve,

Večnega pogubljenja,

Skozi svoje sveto rojstvo,

Skozi svoj sv. križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,
Skozi svoje častitljivo vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi gnado troštarja sv. Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da se na to umirajočo milostno ozreš,
Da ji vse grehe odpustiš,

Da jo v veri, v zaupanju in v lju¬
bezni poterdiš,

Da ji resničnega duha pokore in
pravo grevengo dodeliš,

Da jo pred hudimi misli varuješ,

Da ji v tej nevarnosti pomagaš,

Da jo v zadnji uri s svojo sv. gna¬
do ne zapustiš,

Da jo v večno veselje pelješ,

Da nas uslišiš,

O Jezus, Sin božji, |

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

reši jo, o Gospod! prosimo te, usliši nas!

319

Mt ® 11 £ 'ib ©

Pojdi, keršanska duša! iz tega sve¬
ta, v imenu Boga Očeta, ki te je vstva-
ril; v imenu Jezusa Kristusa , Sina ži¬
vega Boga, ki je za te terpel in umeri;
v imenu sv. Duha, ki te je posvetil; v
imenu nebeške kraljice Marije; v imenu
vsih angeljev in arhangeljev; v imenu
kerubinov in serafinov; v imenu očakov
in prerokov; v imenu ssv. apostolov in
evangelistov; v imenu sv. marternikov
in spoznovavcov; v imenu ssv. mnihov
in pušavnikov; v imenu vsih ssv. devic;
v imenu vsih svetnikov in svetnic bož¬
jih. — Naj bo danes tvoje prebivališe
v miru, in tvoje stanovališe v nebeškem
Sionu. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O milostljivi, usmiljeni Bog! ki po
svojem obilnem usmiljenju odpušaš grehe
njim, ki se spokorijo, in po milem od-
pušenju odpraviš zadolženje poprejšnih
grehov, poglej milostljivo na to svojo
služabnico, in usliši nas, ki te priserč-
no prosimo za odpušenje njenih grehov.
Milostljivi Oče! popravi in ponovi v nji
vse, kar je po človeški slabosti spride-

320

nega, ali po hudičevi goljfii spačenega;
in ker je tudi ona ud sv. katoliške cer¬
kve , in deležna Kristusovega odrešenja,
jo pripelji in pridruži k številu izvoljenih.
— Usmili se, Gospod! njenih solz, in
ker nima druzega zaupanja, kakor v
tvojo milost, jo pusti v svoji sv. gnadi
pred obličje svoje milosti priti. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Priporočeranje dnše,

ko se ima ločiti od tega sveta.

Preljuba sestra! priporočim in iz¬
ročim te Bogu vsegamogočnemu, ker si
njegova stvar, da kedar se boš ločila iz
tega sveta, se spet verneš k svojemu
stvarniku, ki ti je življenje dal. In ke¬
dar bo tvoja duša od trupla se ločila, naj
ji pride naproti častitljiva devica Marija,
in vsi angelji nebeški; naj jo pozdravijo
ssv. apostoli, naj jo obdajo ssv. mar-
terniki in spoznovavci; naj jo prijazno
sprejme vesela.truma ssv. devic; naj do¬
seže tvoja duša večni mir in pokoj v
naročju ssv. očakov. — Naj se ti pri¬
kaže ljubeznjivo in veselo obličje Jezusa
Kristusa, in naj te pridruži tem, ki so

321

okoli njega. Naj bo skrito pred teboj
vse, kar je strašnega v temi, kar je
grozovitnega v plemenu, in kar bolečine
in terpljenje dela. Naj se te ogne pe¬
klenski satan s svojimi tovarši. Reci,
Gospod! in naj bodo razkropljeni tvoji
sovražniki; naj bežijo pred tvojim oblič¬
jem , kteri te sovražijo; kakor zgine
dim, naj zginejo; kakor se raztopi vo¬
sek pri ognju, naj poginejo hudobni pred
božjim obličjem, pravični pa naj se ved¬
no pred Bogom veselijo. — Sramota naj
obide celo peklensko trumo, in hudobni
duhovi naj se ne podstopijo, tvoj prihod
v nebesa zaderževati. — Kristus, ki je
za te križan bil, naj te reši vsega ter-
pljenja. Kristus, ki je za te umeri, naj
te reši večne smerti. Kristus, Sin ži¬
vega Boga, naj te pelje v veselje svo¬
jega raja. Kristus, dobri pastir, naj te
spozna za svojo ljubo ovčico, te očisti
vsih grehov, in te postavi na svojo de¬
snico med svoje izvoljene, da boš svo¬
jega zveličarja od obličja do obličja gle¬
dala, in v drušnji vsih zveličanih duš
vživala sladkost božjega premišljevanja
na vekomej. Amen.

14 **

322

M®Sai®^o

Priporočimo ti, o Gospod! to dušo,
in te prosimo, o Jezus, zveličar sveta!
da to dušo, za ktero si terpel in umeri,
v svoj nebeški raj vzameš. Spoznaj,
Gospod! svojo stvar, ktera ni od drugih
bogov stvarjena, ampak od tebe samega,
pravega in živega Boga; ker ni nobe¬
nega boga, razun tebe, in nobenega

mogočnega, kakor si ti. O Gospod!

vzemi to dušo pred svoje božje obličje,
in ne pomni njenih nekdanjih pregreh in
nerodnost, ki jih je iz naglice ali iz po-
željivosti dopernesla, Dasiravno je nam¬
reč grešila, vendar ni tajila Očeta in

Sina in sv. Duha; temuč je verovala,

je po pobožnosti hrepenela, in zvesto
molila Boga, ki je vse stvaril.

Molitev,

ko se je duša od sveta že ločila.

Pridite na pomoč, svetniki božji!
pridite naproti, angelji Gospodovi! Sprej¬
mite to dušo, peljite jo pred obličje bo¬
žje, in nesite jo v nebeško prebivališe.

323

— Jezus Kristus! vzemi jo k sebi ti,
ki si jo iz tega sveta poklical.

Gospod, usliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usliši nas!

Oče naš . . češena si Marija itd.
Gospod! daj tej duši večni mir in pokoj.
In večna luč naj ji sveti!

Naj počiva v miru. Amen.

M © I i  m

Tebi, o Gospod Bog! priporočimo
to dušo, da bi zdaj, ko se je ločila iz
sveta, pri tebi v nebeškem kraljestvu ži¬
vela; in kar je po človeški slabosti v
svojem življenju grešila, ti po svoji ne¬
skončni milosti in dobroti odpusti in iz¬
briši. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

324

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
vsili štirih evangelistov.

Opomin. Dekleta! če znate brati, blagor vam.
Pobožno branje vašo dušo oživlja in vas mladi,
kakor jutema rosa rože. Zatorej rade berite, pa
ne vse križem, kar vam v roke pride, ker tudi
slabih, zapeljivih spisov se ne manjka. Lepšega
branja pa vam nimam v roke dati, kakor ter¬
pljenje našega Gospoda, našega Zveličarja Jezusa
Kristusa. Če ob delavnikih nimate časa, berite
saj ob nedeljah. Berite ne iz radovednosti, da
bi več vedle ali se štimale s svojim znanjem,
temuč s sveto željo, da bi pobožniše postale.
Berite počasi in premišljevavno, in obljubim vam,
da nekikrat bote mokre oči imele, in če dalej
bolj bote svetu odmerle.

Približeval se je praznik opresnih
kruhov, kteri se imenuje velika noč. In

325

Jezus je rekel svojim učencem: „Veste,
da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan In ve¬
liki duhovni in pismarji so iskali, kako
bi Jezusa umorili. Takrat so se zbrali
veliki duhovni in starašini ljudstva v dvor
velikega duhovna, kteri je hil imenovan
Kajfež; in so se posvetovali, da bi Je¬
zusa z zvijačo vjeli in umorili, bali pa
so se ljudstva. Rekli so: „Nikar v
praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
ustane". — Satan pa je šel v Judeža,
kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil
eden zmed dvanajsterih. In je šel in
govoril z velikimi duhovni in s pogla¬
varji, kako bi jim ga izdal, in jim je
rekel: „Kaj mi hočete dati, in jez vam
ga bom izdal?“ Oni pa, ki so to slišali,
so se obveselili, in so mu obljubili tri¬
deset srebernikov. In je besedo dal. In
je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal
brez hrupa.

Judje so se ljudi bali, Boga pa ne. Jez pa,
moj Bog! se le tebe in tvoje zamere bojim; na ljudi
pa ne bom gledala, njih hvale ne iskala. Kaj tudi bi
pomagalo mi, ko bi me vse hvalilo in častilo, ko bi
zlato krono na glavi nosila; ti pa bi ne maral zame?

Za teboj, moj Jezus! so z zvijačo hodili. Vem,
da dosti jih je, ki tudi za dekletami z zvijačo hodijo,
in jih v svoje zanke lovijo — oh, moj Gospod! na

326

kolenih te prosim. vari me pred njimi in raztergaj
njih nastave, da me ne dobijo v roke.

Prišel je pa pervi dan opresnih
kruhov, ob kterem se je moralo zaklati
velikonočno jagnje. Tedaj so pristopili
učenci k Jezusu in so mu rekli: „Kam
hočeš, da gremo, in ti pripravimo, da
boš jedel velikonočno jagnje ?“ In pošlje
dva svojih učencov, Petra in Janeza, in
jima je rekel: „Pojdita v mesto, in vaji
bo srečal človek, kteri ponese vere vode;
pojdita za njim v hišo, v ktero gre, in
recita hišnemu gospodarju: Učenik ti

reče: Moj čas je blizo, pri tebi hočem
imeti veliko noč s svojimi učenci. Kje
je moja gostivnica, kjer bom velikonočno
jagnje s svojimi učenci jedel? In on vama
bo pokazal veliko obednico pogernjeno;
ondi nam pripravita In njegova učenca
gresta, in prideta v mesto, in najdeta,
kakor jima je bil povedal; in sta pri¬
pravila velikonočno jagnje.

Jezus! ti si bil daleč od mesta, in vendar si
vidil človeka, da nese verč vode; si vidil hišo, v
ktero gre; si vidil izbe, ki so v hiši; si vidil gospo¬
darja, da je pripravljen, tebe sprejeti — resnično! ti
vse vidiš in vse veš. Ti vidiš tudi mene, ko v hle¬
vu živini polagam, ko po vodo grem, ko pomivam,
plejem ali žanjem. Oh, da bi pač nikoli ne pozabila
tvoje prieujočnosti!

327

Učenca sta mizo, kjer si ti, moj Jezus! veli¬
konočno jagnje jedel, čedno pogernila — meni v zgled,
da tudi moje serce ima biti snažno in čedno, ako te
po vrednosti hočem prejeti. Jezus! ti me lehko oči¬
stiš — očisti me!

Ko se je bil pa večer storil, je
prišel z dvanajsterimi. In kedar je ura
prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo¬
stoli ž njim. In jim je rekel: „Iz serca
sem želel to velikonočno jagnje jesti z
vami, preden terpim. Zakaj povem vam,
da od zdaj ga ne bom več jedel, dokler
ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu".
In je vzel kelih, ter je zahvalil in re¬
kel: „Vzemite in razdelite si med seboj.
Zakaj povem vam, da ne bom pil od
tertnega sadu, dokler božje kraljestvo ne
pride".

Jezus! ti si jedel, ko je ura prišla — le ob
odločenem času. Jez pa sem snedenka, jem, ko kaj
imam, in sama ne vem, kolikokrat na dan: za to
sem pa tudi polna slabih, telesnih občutkov, moja
duša pa je vela in brez moči. Oh, Jezus! pomagaj
mi, da bom zaterla svojo sladkosnednost.

Vem, moj Jezus! da iz serca želiš, tudi z
menoj velikonočno jagnje jesti, in me pogosto k sebi
vabiš: ali dosihmal tvojega prijaznega glasa nisem

razumila, sem clo redko pri tvoji sv. večerji se znašla,
in toliko svetih gnad zamudila. Obljubim, da za-
naprej ti bom bolj zvesta, raj šla k tvoji mizi, — le
poterdi me v mojem sklepu!

In ko so večerjali, vstane od ve¬
čerje, in dene iz sebe svoje oblačila,

328

in vzame pert, ter se opaše. Potlej
vlije vode v medenico, in začne umi¬
vati učencem noge, in brisati s pertom,
s kterim je bil opasan. Pride tedaj k
Simonu Petru. In Peter mu reče: „Go¬
spod! kaj ti meni noge umivaš ?“ Je¬
zus je odgovoril, in mu rekel: „Kar jez
delani; ti zdaj ne veš, vedil pa boš
potlej“. Peter mu reče: „Ne boš mi

umival nog vekomaj ne“. Jezus mu je
odgovoril: „Ako te ne umijem, ne boš

imel deleža z menoj' 1 . Simon Peter mu
reče: „Gospod! ne samo nog, ampak

tudi roke in glavo 11 . Jezus mu reče:
„Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da
noge umije, in je ves čist. Tudi vi ste
čisti, pa ne vsi“. Vedil je namreč, kdo
je, kteri ga bo izdal; zato je rekel: „Ni¬
ste vsi čisti

Oh, kakošna ponižnost — Jezus, ti svetnik
svetnikov, ti kralj kraljev, se opašeš s pertom, po¬
klekneš na tla, in svojini učencem, vbogim ribčem
njih nečedne noge umivaš. Jez pa, taka reva, taka
grešnica, sem visokih misli, se rada hvalim, se ba¬
ham in košatim; oh, kaka prevzetija še je v meni!
Jezus, ozdravi me!

Tvojim učencem, Jezus! ni bilo treba druzega
umiti, kot noge; bili so namreč dobre duše. Meni
pa, ki sem taka ostudna stvar, je treba, da me
umiješ znotraj in zvunaj. da mi umiješ ne le noge,
roke in glavo, temuč tudi dušo in serce — da bom
vsa čista. Oh, umij in očisti me!

329

Po tem, ko jim je bil noge umil,
je vzel svoje oblačila, se je spet k mizi
usedel, in jim je rekel: „Veste, kaj sem
vam storil? Vi me kličete: Učenik in

Gospod! in prav pravite, saj sem tudi.
Ako sem tedej jez, Gospod in Učenik,
vam noge umil, morate tudi vi eden dru¬
gemu noge umivati. Izgled namreč sem
vam dal, da ravno tako, kakor sem jez
vam storil, tudi vi storite. Resnično,
resnično vam povem: Hlapec ni vekši,

kakor njegov gospod; poslan ni vekši,
kakor tisti, kteri ga je poslal. Ako to
veste, blagor vam bo, če bote to sto¬
rili. Ne rečem od vas vsili, jez vem,
ktere sem izvolil. Ali da se dopolni
pismo: Kteri z menoj kruh je, bo vz-

dignul zoper me svojo peto. — Zdaj
vam to povem, preden se zgodi; da ke-
dar se zgodi, verujete, da sem jez. Res¬
nično, resnično vam povem: Kdor sprejme,
kterega pošljem, mene sprejme; kdor pa
mene sprejme, sprejme njega, kteri je
mene poslal “.

Jezus! vsaka tvoja beseda je duh in življenje.
Ti si učenik; uči me, da bom modro živela, se tebe
in tvojih naukov zvesto deržala. Ti si gospod, tebi
se v službo ponudim, in druzega plačila nočem, ka¬
kor tebe samega.

330

Jezus! ti praviš, da veš, ktere si izvolil. Oh!
naj bi tudi jez med tvojimi izvoljenimi bila, in Bog
ne daj! da bi kterikrat zoper tebe ali zoper tvojo sv.
vero kaj zinila — ali da bi deržala s sovražniki tvo¬
jimi in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in sra-
možljivost.

In ko je bil Jezus to izrekel, je v
duhu žalosten postal, in je pričal in re¬
kel: „Roka mojega izdajavca je z menoj
pri mizi. Resnično, resnično vam povem,
eden zmed vas me bo izdal, kteri je z
menoj “. Učenci so se tedej eden dru-
zega pogledovali pomišljevaje, od kte-
rega da govori. In silno žalostni so
začeli sleherni reči: „ Gospod! ah sem

jez?“ On pa je odgovoril in rekel: „Kteri
pomaka z menoj roko v skledo, on me
ho izdal. Sin človekov gre sicer, kakor
je pisano od njega; toda gorje tistemu
človeku, po kterem bo Sin človekov iz¬
dan! Bolje hi mu bilo, da bi ne bil
rojen tisti človek“. Eden pa njegovih
učencov, kterega je Jezus ljubil, je slo¬
nel na Jezusovih persih. Temu je te¬
dej pomignul Simon Peter, in mu je re¬
kel: „Kdo je, od kterega govori?" On
tedej se nasloni na persi Jezusove in
mu reče: „Gospod! kdo je?“ Jezus

je tiho odgovoril: „Tisti je, kteremu

331

bom jez pomočen kruh podal". Judež
pa, kteri ga je izdal, je odgovoril re¬
koč: „Učenik! ali sem jez?" Jezus mu
reče: ,,Ti si rekel". In je pomočil kruh,
in ga dal Judežu Iškarjotu Simonove¬
mu. In ko je bil Judež grižljej vzel,
je šel satan v njega. Jezus mu tedej
reče: „Kar misliš storiti, stori berž".
Nobeden teh pa, kteri so pri mizi bili,
ni vedel, čemu je to rekel. Eni namreč
so menili, ker je Judež mošno imel,
da mu je Jezus rekel: Kupi kar za
praznik potrebujemo; ali da bi kaj ubo¬
gim dal.

Na Jezusovih persih sloniti, na njegovem ser¬
cu počivati ko sv. Janez, oh, kako veselje mora to
biti! Ali to drugemu bilo ni dano, kot njemu, ki bil
je svojemu deviškemu Gospodu naj bolj podoben. Oh,
sveto devištvo! kakšno ceno imaš v božjih očeh. Oh,
Jezus! moj Jezus! ti veš, kaj mislim! —

Ko je Judež sv. rešnje telo nevredno zavžil,
je šel satan v njega. Oh, groza me obide, če le
zmislim na to. — Moj Bog! rajši umreti, kakor ne¬
vredno k tvoji sv. mizi iti.

Kedar so pa večerjali, je vzel Je¬
zus kruh v svoje roke, ter je zahvalil,
ga posvetil, razlomil, in podal svojim
učencem, in je rekel: „Vzemite in jej¬
te; to je moje telo, ktero je za vas v
smert dano". In je vzel kelih z vinom,

332

je zahvalil, in jim dal rekoč: „Vzemite
in pite iz njega vsi; to je moja kri,
kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko
prelita v odpušenje grehov. To storite v
moj spomin". — In so pili iz njega vsi.

Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta ne¬
beški dar, za ta prečudni kruh, kterega si nam za¬
pustil v tej dolini solz — kaj ti bom povernila za to?
Svoje serce ti do čistega dam.

Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu
imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za
vse svoje rane. Tu imaš studenec žive vode, ki ni¬
koli ne usahne; tu imaš ognjiše, kjer sveti ogenj
vselej gori — le ogrevaj se pri njem.

Ko je bil Judež odišel, je Jezus
rekel: „Zdaj je Sin človekov poveličan,
in Bog je poveličan v njem. Ako je
Bog v njem poveličan, ga bo Bog tudi
sam v sebi poveličal; in kmali ga bo po¬
veličal. Otročiči! še malo časa sem pri
vas. Me hote iskali, in kakor sem Judom
rekel: Kamor jez grem, vi ne morete
priti, tudi vam zdaj rečem. Novo zapo¬
ved vam dam, da se ljubite med seboj.
V tem bodo vsi spoznali, da ste moji
učenci, ako bote ljubezen imeli med se¬
boj". — In ko so bili zahvalno pesem
speli, so šli na oljsko goro.

Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in jo tudi
ubogati hočem. Vari me, da ne bom kake jeze der-
žala ali kakega sovražtva imela, da ne bom ljudi

333

slabo sodila ali njih slabosti raznašala — posebno
pa do ubogih in bolnikov mi daj mehko in usmiljeno
serce 1

Brala sem, da Jezus in njegovi učenci so po
večerji hvalno pesem zapeli. Moj Jezus! obljubim ti,
da bom vselej molila pred jedjo in po jedi, in naj
bom zato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen mi je
ljubši, kakor ljubezen celega sveta.

Simon Peter mu reče: „Gospod!
kam greš ? 11  Jezus je odgovoril: „ Ka¬

mor jez grem, zdaj ne moreš za menoj
iti; potlej pa pojdeš z menoj 11 . Peter
mu reče: „Zakaj ne morem zdaj za,

teboj iti ? 11  Gospod mu je rekel: „Si¬
mon! Simon! glej! satan vas je hotel
imeti, da bi vas presejal kakor pšenico.
Jez pa sem prosil za te, da ne jenja
tvoja vera; in ti, kedar se boš nekdaj
spreobernul, poterdi svoje brate 11 . Pe¬
ter pa mu je rekel: „Gospod! s teboj
sem pripravljen v ječo in v smert iti.
Svoje življenje postavim za te“. Jezus
mu je odgovoril: „Svoje življenje po¬

staviš za me? Resnično, resnično ti po¬
vem, da nocoj to noč. preden bo pete¬
lin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
Vsi se bote pohujšali to noč nad menoj;
zakaj pisano je: Bom udaril pastirja,
in razkropile se bodo ovce. Kedar pa
vstanem, pojdem pred vami v Galilejo 11 .

334

Peter mu reče: „Da bi se ravno vsi

pohujšali nad teboj, jez vendar ne“.
Jezus pa je rekel: Povem ti, Peter!
petelin ne bo danes pel, preden trikrat
ne utajiš, da me poznašOn  pa je še
več govoril: „Ako bi mi bilo tudi umreti
s teboj, te ne bom zatajil 1 '. Ravno tako
so pa tudi vsi rekli, in gredo vsi ža¬
lostni za njim.

Dobro vera, da kakor apostole, satan tudi me¬
ne hoče imeti. Kjer more, streže po meni, me slepi,
me skuša; kar pa sam ne more. dela po pomagačih
svojih, po zapeljivcih, ki kakor jastrobi po meni pre¬
žijo. Oh, Jezus! ko bi tebe ne imela, bi se gotovo
zgubila — prosim, prosim, varuj me! —naj  bom tvoja!

Petru podobna sem tudi jez. Rada veliko go¬
vorim, se prederzno zanašam na svojo moč, in se za
boljšo deržim, kakor so druge. Jezus me ljubeznjivo
svari, petelin mi je morebiti že enkrat zapel; ali jez,
nora kakor sem, ga nisem čula. Oh, moja duša!
boj se in zapusti danes še tisto slabo priložnost —
ko bo petelin drugič zapel, bo lahko že prepozno.

Jezus jih je pa milo tolažil in učil:
„Vaše serce naj se ne prestraši. Veru¬
jete v Boga, tudi v me verovajte. V hiši
mojega Očeta je veliko prebivališč. In
ko odidem, in vam mesto pripravim, bom
spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da
bote tudi vi, kjer sem jez. In jez bom
Očeta prosil, in vam bo druzega Uče¬
nika dal, da pri vas ostane vekomaj.
Ne bom vas zapustil sirot. — Jez sem

335

prava vinska terta, vi mladike. Ako
ostanete v meni, in moje besede v vas
ostanejo, prosite, kar koli hočete in se
vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži,
vedite, da je mene poprej sovražil, ko
vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje
ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem
vas jez od sveta odbral, torej vas svet
sovraži. Spomnite se besed, ktere sem
vam jez govoril: Hlapec ni veči, kakor
njegov gospod. Ako so mene preganjali,
bodo tudi vas preganjali. Iz shodnic vas
bodo zganjali; ura celo pride, da bo vsak,
kteri vas umori, menil, da Bogu službo
stori. Žalost, ker od vas grem, in vam
to pravim, je napolnila vaše serce. Ali
jez vam resnico povem: Za vas je do¬
bro, da jez grem. Zakaj ako ne grem,
Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem,
vam ga bom poslal. Še malo, in me
več ne bote vidili, in spet malo, in me
bote vidili, ker grem k Očetu. Resnično,
resnično vam povem, da bote jokali in
žalovali, svet pa se bo veselil, vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje
spreobernila. Spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja
vam ne bo nihče vzel. Jez sem svet

336

premagal, le v me zaupajte, tudi vi ga
bote". Tedaj je postal, oči v nebo vzdi-
gnul, in molil za svoje učence, in za
vse, kteri bodo po njih verovali. „Oče,
sveti Oče!" je djal, „prosim te, vari jih
hudega, da bodo eno, kakor sva midva
le eno; naj bodo vsi, ktere si mi dal,
tudi z menoj tam, kjer sem jez, da moje
veličastvo vidijo".

O moj Jezus! kaj sem cula ? Ti si vinska ter-
ta, jez pa sem mladika. Lepše ki mi ne kil mogel
pokazati, kaj ko z menoj, če kom teke zapustila. Po¬
sušila se kom. kakor odrezana mladika; posušilo se
ko vse, kar je lepega v meni, posušila se ko roža
čistosti, sramožljivosti in pokožnosti. Oh, Jezus! osta¬
ni v imeni, jez pa v tebi.

Jezusi vsaka tvoja beseda je resnična. Svet
za tebe ni maral; on ne mara tudi za dekleta, ki so
sramožljive, se slabih potov ogibajo, in tebe in tvojo
sv. večerjo ljubijo: timveč zaničuje in zasramuje jih,
in jim gerde priimke daje. Ali zato, moja duša! ne
žaluj, da te svet nima rad; temuč prosi Jezusa, naj
te odbere od sveta, da boš tam, kjer je on, tudi ti
— njegova izvoljena nevesta.

Ko je bil Jezus to izgovoril, je šel
čez potok Cedron na oljsko goro. Za
njim pa so šli tudi učenci. Pridejo k
pristavi, ki se ji je reklo Getzemani,
kjer je bil vert, v kterega je šel on in
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež,
kteri ga je izdal, ta kraj, ker je Jezus
s svojimi učenci pogosto tje hodil. Kedar

337

je Jezus na mesto prišel, jim je rekel:
„Sedite tukaj, da grem tje in molim.
Molite, da ne pridete v skušnjavo". In
vzame s seboj Petra in Jakoba in Ja¬
neza ; in začne prestrašen, žalosten in
otožen biti, in jim reče: „Moja duša je
žalostna dosmerti; ostanite tukaj in čuj¬
te". In je malo naprej šel, in se je
odtegnul od njih za ljučaj kamna, in je
na kolena padel, in molil rekoč: „Moj

Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od
mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi". In pride k svojim učen¬
cem, in jih najde spati, in reče Petru:
„ Simon! spiš? Nisi mogel eno uro čuti?
Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljen, ali meso je slabo".
Spet ga obidejo težave. Vdrugič je šel,
in se verže na svoj obraz, ter moli:
„Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, od-
verni od mene grenko terpljenje; vendar
ne, kakor jez, ampak kakor ti hočeš,
naj se godi". Na to se verne k učen¬
cem, in jih najde spet spati, in reče:
„Kako morete vendar zdaj spati? O
čujte in molite, da v skušnjavo ne pa¬
dete". Toda njih oči so bile vse dremotne,
in niso vedili, kaj bi mu odgovorili.

Družb,

15

338

Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi
jez znala tako moliti, tako serčno, tako zbrano is
ponižno, tako vdana v sv. voljo božjo, kakor od tebe
berem. Zdaj vem, kaj mi manka — duha prave in
svete molitve, zato sem tako slaba, tako nestanovitna.

Oh, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso
je slabo. Kolikokrat že sem bila opominjana, da naj
čujem in molim; ali kakor apostoli, sem pogosto vsa
dremotna, rada pospavam in svoje truplo inehkužim,
rada dremljem, ko je treba moliti ali božjo besedo po¬
slušati. Ni mi sicer ljubo; ali moja slabost je tako
velika, da se premagati ne morem. — Jezus! ti mi
leliko pomagaš; prosim, pomagaj mi in bodi moja moč.

In jih je popustil vtretjič. Smertne
težave namreč mu hodijo; njegov pot
je bil, kakor kervave kaplje tekoče na
zemljo. In je še priserčniše molil: „Ako
se ne more ogniti kelih terpljenja , da
hi ga ne pil; zgodi se tvoja voljaTe¬
daj se mu je angelj iz nebes prikazal,
kteri ga je pokrepčal. In se je vernul
k svojim učencem, in jim reče: „Spite

zdaj in počivajte! Dosti je, ura je prišla,
in Sin človekov ho izdan grešnikom v
roke. Vstanite, pojdimo! Glejte, pribli¬
žal se je, kteri me bo izdal“.

O moj Jezus! solze me silijo, ko te vidim na
oljski gori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš,
kako medliš, žaluješ, moliš in kličeš, kako prosiš in
zdihuješ, se treseš na vsem životu in kervav pot po¬
tiš — in vse to zavoljo mene, ker sem tako pre-
derzna in razposajena, tako lena in zanikerna, in se
nevarnost tako malo ogibljem. Oh, obljubim ti, da
te ne bom več žalila; le zdaj še mi prizanesi!

339

Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš
nobene lastne volje; jaz pa hočem, da bi vse po mo¬
ji volji bilo. Če mi kdo kaj zopernega reče, če jed
ali pijača, jopa ali janka, delo ali plačilo ni po moji
volji, preč godernjam, se jezim ali clo klejem in se
prešerno odgovarjam. Oh, sram me je, da sem do-
sihraal tako malo se zatajevala, svojemu hudemu na¬
gnjenju tako mehko se vstavljala — za naprej mora
vse drugače biti.

' - • r.r'.  ‘ . -

Še je govoril, in glejte, Judež
Iškarjot, eden dvanajsterih, pride, in ž
njim straža in velika derhal hlapcov ve¬
like duliovšine, pismoukov in starašinov
ljudstva s svetili in baklami, mečmi in
kolmi. Dal jim je bil pa njegov izdaja-
vec znamnje, rekoč: ,,Kterega bom po¬

ljubil, tisti je; njega primite, in peljite
varno In ko je bil prišel, je šinil pred
derhaljo, in se berž k Jezusu spustil,
in rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik!"

In ga je poljubil. Jezus mu je djal:
„Prijatel! čemu si prišel? Judež! s po-
ljublejem izdaš Sinu človekovega!" In
'potlej, ko je vedil vse, kar je imelo čez
njega priti, je proti množici stopil, in
djal: „Koga išete?“ So mu odgovorili:
„Jezusa Nazareškega!" Jezus jim reče:
„Jez sem!" Pri tej besedi so vsi od¬
skočili in po tleh padli. In Jezus jih
je vdrugič vprašal: „Koga išete?" Spet

15  *

340

mu rečejo: „Jezusa Nazareškega!" Je¬

zus reče„Povedal  sem vam, da sem
jez; ako tedaj mene išete, pustite te
(pokaže svoje učence), da gredo". Ta¬
ko so se dopolnile besede, ktere je rekel:
„Ktere si mi dal, nisem nobenega zmed
njih zgubil".

Jezus! tvojih sovražnikov je bila derhal: tudi
zalezovavcov nedolžnosti moje je veliko. Judež je
tebe poljubil: tudi meni se prilizujejo, se sladkajo
in mi obetajo zdaj to zdaj uno. Ali ti si bil vsega-
mogočen: jez pa sem slaba — oh! ne dopusti, da bi
me zmotili. Poslušaj me, kaj ti obljubim: Rajše

umreti, kakor zgubiti nedolžnost.

Jezus! ena sama beseda od tebe je sovražnike
tvoje na tla pobila. Samo rekel si: „Pustite moje

učence, da gredo“, in nihče se jih doteknil ni. Oh,
kaka moč! kako veselje za me! Če boš ti z menoj,
kdo bo zoper me? kdo mi kaj more? Oh, Jezus!
bodi moj.

Tadaj so pristopili, in so roke po
Jezusu vergli, in ga prijeli. Ko so pa
njegovi učenci to vidili, so mu rekli:
„Gospod! ali naj mahnemo z mečem?"
In Simon Peter, ki je meč imel, ga je
izderi, in je mahnil po hlapcu velikega
duhovna, in mu je odsekal desno uho.
Hlapcu pa je bilo ime Malhuz. Jezus
pa je učence zavernil, in rekel: „Je-

njajte od tega! In ti, Peter! vtekni svoj
meč v nožnico; vsi namreč, ki za meč

341

prijemajo, bodo z mečem končani. Ali
meniš, da ne morem prositi svojega Očeta,
in bi mi poslal več ko dvanajst legionov
angeljev. Toda kako se bodo dopolnile
pisma prerokov, ki oznanujejo, da se
mora tako zgoditi? Ali mar ne bom pil
kelha, kterega mi je Oče dal?“ In Jezus
se je hlapčevega ušesa doteknil, in ga
je ozdravil. Potlej se je obernil proti
množici in nje poglavarjem, in je rekel:
„ Kakor razbojnika ste me prišli lovit z
mečmi in kolmi. Vsak dan sem bil pri
vas, in sem učil v tempeljnu, in me niste
prijeli; toda to je vaša ura, in oblast
teme. Pa to vse se je zgodilo, da se
dopolnijo pisma prerokov". Tadaj so
straža in poglavar in hlapci Jezusa zve¬
zali in peljali. Njegovi učenci pa so ga
popustili in so zbežali; le Peter in Janez
sta šla od daleč za njim.

Tvoji učenci, moj Jezus! so se za te poskusili:
jez pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje govorijo
zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jez pa jim po¬
magam . se jim smejim — oh, kako slaba sem še!

Jezus ! noč je bila in tema , ko so tebe vjeli:
noč in tema je tudi za me naj nevarniši. Po noči
grešne pošasti svoj divji ples imajo; po noči zape¬
ljivci okoli lazijo, kakor čuki, in po dekletah streže¬
jo. Zatorej terdno sklenem. da po noči ne bom ni¬
kamor šla — sama že clo ne; in tudi doma se bom
skerbno zapirala — sicer bi tudi mene lahko vjeli.

342

Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si vidil, da
učenci te zapušajo! Oh, kaka žalost je za te še
zdaj, ko vidiš, da dekleta te zapušajo, po kerčmah,
plesih in grešnih potih hodijo: tebe, toliko lepega in
ljubeznjivega gospoda pa ne ljubijo in ne obrajtajo.
Oh, Jezus! ne dopusti, da bi tudi jez tako daleč se
zgubila. Ti si moje vse!

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem
pervič k Anazu, kteri je bil poprej veliki
duhoven, in v časti pri ljudeh. Anaz
ga je vprašal za njegove učence in za
njegov uk. Jezus mu je odgovoril: „Jez
sem očitno govoril pred svetom; jez sem
vselej učil v shodnicah in v tempeljnu,
kamor se vsi Judje shajajo in na skriv¬
nem nisem nič govoril. Kaj tedaj me
vprašaš? Vprašaj jih, kteri so me sli¬
šali; oni vedo, kaj sem govoril“. Ke-
dar je bil to rekel, ga je eden služav-
nikov, kteri je zraven stal, za uho udaril,
rekoč: „Tako odgovarjaš velikemu du¬

hovnu ?“ Jezus pa mu je krotko odgo¬
voril: „Ako sem krivo govoril, spričaj

da je krivo; ako sem pa prav odgovoril,
kaj me biješ?"

Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila ro¬
ka, ki je tebe udarla? zakaj tega hlapca ni strela
ubila? zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni preč po¬
greznilo ? Zato, moja duša! da sem terpel za tvojo
častilakomnost, da bi te ponižnosti učil, da bi tebi,
ki ven in ven gondraš in tožiš, jezik zavezal. — Oh,
Jezus! bodi sto tavžentkrat počešen!

343

Oh, Jezus! kako krotek in pohleven si ti! jez
se ne morem zadosti čuditi nad teboj. Ko hi mene
kdo udaril, ali bile žal besedo mi rekel, kako bi kri
zavrela v meni! Jezus! usliši me in daj mi krotko in
pohlevno serce.

Anaz je poslal Jezusa zvezanega h
Kajfežu, svojemu zetu, ki je bil tisto
leto veliki dulioven. Bil je pa Ivajfež
tisti, ki je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje, kakor da bi
bilo vse ljudstvo končano. Pri njem se
je sošel ves judovski veliki svet, to je
duhovšina, pismouki in starašini ljud¬
stva. In so iskali krivega pričevanja
zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga
niso našli. Pristopilo je sicer veliko pod¬
kupljenih krivili prič, ktere so zoper njega
pričevale; ali njih pričevanje ni obstalo.
Zadnjič ste prišle še dve krive priči, in
ste rekle: „Mi smo ga slišali reči: Jez
moram podreti tempelj božji, in v treh
dneh ga spet sozidati“. Pa tudi to pri¬
čevanje ni obstalo. Tedaj je veliki du¬
hoven vstal, stopi v sredo, in reče Je¬
zusu: „Ali nič ne odgovoriš na to, kar
ti zoper te pričujejo ?“ Jezus je molčal,
in ni nič odgovoril. Veliki duhoven ga
je spet vprašal, in mu je djal: „Zaro-
tim te pri živem Bogu, da nam poveš,

344

ali si ti Kristus, Sin božji ?“ Jezus je
djal: „Ti'si rekel, jez sem! Pa povem
vam: Posihmal bote vidili Sina človeko¬
vega sedeti na desnici moči božje, in
priti v oblakih neba“. Na to je veliki
duhoven pretergal oblačila na sebi, in
reče: „Boga je preklinjal, kaj potrebuje¬
mo še prič? slišali ste njegovo prekli-
njevanje; kaj se vam zdi?“ In oni so od¬
govorili in rekli: „Smerti je vredenIn
oni ga vojakom in bričem dajo do jutra.

Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete roke iz¬
tegnil, da si nedolžne otročiče blagoslovljal, bolnike
ozdravljal, mertve k življenju budil! zdaj pa so te
tvoje roke zvezane, kakor roke kakega tolovaja. Oh!
zdaj.se spomnim vsih nespodobnost in krivic, ktere
sem s svojimi rokami storila. — Jezus! le zdaj mi
še odpusti — nikdar več ne bom tako.

Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na kri¬
vo obdolženje; zato ker jez prerada in preveč govo¬
rim, se prerada norčujem, preglasno smejem. Oh,
Jezus ! daj mi dar modrosti, da bom vedila ob pra¬
vem času govoriti in ob pravem času molčati. Vari
me grešnega smeha in praznega govorjenja, iz ktere-
ga druzegane pride, kakor težka vest in raztrešeno serce.

In tisti, kteri so ga deržali čez
noč, so ga zasramovali. Nekteri so mu
pljuvali v obraz, in mu jih za uho da¬
jali; drugi so mu oči zakrivali, in ga
s pestmi v obraz bili, rekoč: „ Kristus!
prerokuj nam, kdo te je udaril?“ In še
več hudega so počeli.

345

Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko vi¬
dim , kako te hlapci in briči zasramujejo in ti v obraz
pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski gori,
kakor sonce: zdaj pa je ves v pljunkih — tvoje oči,
s kterimi si na grešnike tako milo gledal, zdaj ti
jih iz zaničevanja zavezujejo. Oh! kaka divjačina
vendar človek postane, če se svojemu hudemu pože¬
lenju vda, in svojim strastim vse dovoli. Jezus! na¬
gni moje serce, da se bom pridno zatajevala in vse¬
skozi v mertvenju vadila.

Jezus! kaj bi storila, da bi saj nekoliko po¬
ravnala tisto nečast, ktero ti delajo sovražniki tvoji?
Glej! terdno sklenem, da tvojega presv. imena ne
bom nikoli brez časti in brez potrebe izrekla, da bom
žegnane svetinje in križe vselej v veliki časti imela,
se pred sv. rešnjim telesom vsikdar spodobno pri¬
klonila, se k sv. obhajilu vselej pripravljala, skerb-
niše ko bo mogoče — da bom vselej, kolikorkrat
pojdem memo kake farne cerkve, ponižno te počastila
in rekla: ,, Hvaljen in česen bodi Jezus v

zakramentu presv. rešnjega telesa i£ . — Je¬
zus ! požegnaj ta moj sklep.

Peter pa je ocl deleč za njim šel
do dvora velikega duhovna, in drugi
učenec. Tisti učenec pa je bil znan ve¬
likemu duhovnu, in je šel z Jezusom
vred na dvoriše velikega duhovna; Peter
pa je ostal zunaj pri vratih. Uni učenec
tedaj, ki je znan bil velikemu duhovnu,
je vun šel, in je govoril z vratarico, in
je Petra noter peljal. Zakurili so pa
ogenj v sredi dvoriša hlapci in služavniki,
in so se greli. Peter je med nje sedel
in se grel, in čaka, da bi konec vidik

15  **

346

Prišla pa je ena zmed dekel velikega
duhovna, vratarica, in ko ga je vidila,
je djala: „Ta le je bil tudi unega Gali-
lejca nekdoIn  ga prav pogleda, in
reče: „Je že tako, ti si bil tudi z Jezu¬
som Nazareškim!" On pa je tajil vpričo
vsili, rekoč: „Jez ne, žena! jez ga ne
poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra¬
viš". In je vun šel pred dvoriše, in pe¬
telin je vpervič zapel. Pa Peter, ves
prestrašen, ni slišal. Ko je pa skozi
vrata šel, ga je vidila druga dekla, in
je rekla tistim, kteri so bili tani: „Glejte,
tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim!"
„In pa res", reče hlapcov eden, „tudi
ti si njegovih eden!" On je pa vdrugič
tajil in terdil: „Nisem ne! še ne poznam
tega človeka!" In nekako uro potlej, ko
je ravno po dvorišu zašumelo, da je Je¬
zus k smerti obsojen, je neki drug hla¬
pec v Petra pokazal, rekoč: „Resnično,
tudi ta je bil ž njim, saj je tudi Gali¬
lej ec!" „Res“, pravijo ondi stoječi, „tudi
ti si zmed njegovih. Galilejec si, tvoj
jezik namreč te razodeva". Peter se bra¬
ni, kar pristopi še drug hlapec velikega
duhovna, stric tistega, kteremu je bil
Peter uho odsekal, in reče: „Kaj? te

347

mar nisem jez vidil na vertu pri njem?"
On pa je vtretjič tajil in djal. ,,Nc. ne,
nisem ne!“ In je jel rotiti se: „Se ne

poznam človeka, od kterega govorite!“
In ročno je petelin vdrngič zapel, in vo¬
jaki in briči peljejo Jezusa na dvoriše
poslopja; in Gospod se je ozerl, in je
pogledal v Petra. In Peter se je spomnil
Jezusovih besed: „Preden nocoj petelin
dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil".
In je iz dvoriša šel, in je britko jokal.

Peter je šel od daleč za Jezusom; blizo iti se
je bal sovražnikov. Tudi jez sem taka, da le od daleč
hodim za Jezusom — od daleč k spovednici, k božji
mizi gledam, blizo priti se ne upam, ker se ljudi
bojim in njih zasmehovanja. Oh, na kaki nizki stopnji
pobožnosti sem še! —

Peter je šel za Jezusom, ne da bi v smert šel
ž njim;' temuč iz radovednosti da bi zvedel, kaj se
bo zgodilo ž njim. Oh, v koliko skušnjav je tudi
mene že ta nesrečna radovednost pripravila! Rada se
ogledujem po svojem in drugem spolu; poprašujem,
kar mi vediti ni treba; na ušesa vlečem, namesti da
bi se gluha naredila; pomišljujem, kar bi imela preč
iz glave spraviti. Oh, Jezus! jez pač ne vem še,
kaj se pravi: „zatajevati  s e“. Prosim lepo, po¬
duči me in daj mi svojega svetega Duha.

Peter je šel na dvoriše med sodne hlapce, se
je nepotrebno podal v nevaršino, in je padel. Tudi
jez rada tako ravnam; se prederzno obnašam, se po¬
dajam v slabe priložnosti, na ples, v kerčmo, med
drugi spol, na ponočne nevarne pota, in menim, da
mi ne more spodleteti. Oh, moja duša! ne pozabi,
kako se je Petru godilo, in bodi varniši kakor do
zdaj, da tudi ti v take stiske ne prideš.

348

Jezus! ti si le pogledal na Petra, in hitro se
je razjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, ka¬
kor za en sam tak pogled. — Peter je britko jokal
— oh, da bi jokala tudi jez nad svojimi brezštevil¬
nimi grehi!

Ko se je pa jutro storilo, so skle¬
nili vsi veliki duhovni in starašini ljudstva
zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali,
in so ga peljali v svojo zbornico, in ga
še enkrat vprašajo: „Ali si ti Kristus,
povej nam ?“ In jim je odgovoril: „Ako
vam povem, mi ne bote verjeli; ako vas
pa vprašam, mi ne bote odgovorili, ne
me spustili. Pa odsihmal bo Sin člove¬
kov sedel na desnici moči božje Vsi
pa so rekli: „Ti si tedaj vender le Sin
božji? 8  In je rekel: „Vi pravite, da

jez sem“. Oni pa so rekli: „Kaj po¬

trebujemo še pričevanja? saj smo sami
slišali iz njegovih ust“. In vsi, kar jih
je bilo, so vstali, in so ga zvezanega
peljali, in izdali Ponciju Pilatu, dežel¬
nemu poglavarju.

Jezus! kakor razbojnik stojiš pred napihnjenim
Kajfežem in njegovimi pomagači; kakor nedolžno ov¬
co te imajo v svoji sredi — in vender ni jeze, ni
nevolje viditi na tvojem milem obrazu. Oh! prosim
te. zamori v mojem sercu vsako gibanje strastne in
divje jeze, da se ne bom vjedala z nobenim; temuč
raji krivico terpela, kakor krivico delala, ja! da bom
z veseljem prenesla vse, kar mi tvoja roka grenkega
ali zopernega pošlje.

349

Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom svo¬
jim, da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen in
daj mi gnado, da tudi iz mojih ust posihmal nobena
laž več ne pride, da me ne bo sram. svojih grehov
odkrito se spovedati, da ne bom nikoli govorila zoper
poštenje bližnjega — da bom vselej varna s svojim
jezikom. Daj mi to veliko gnado, ponižno te prosim.

Tedaj, ko je Judež, kteri ga je iz¬
dal, vidil, da je Jezus k smerti obsojen,
se je skesal, in je nazaj prinesel trideset
srebernikov velikim duhovnom in stara-
šinam, rekoč: „Grešil sem, ker sem

izdal nedolžno kri“. Oni pa so rekli:
„Kaj nam mar? ti glej!“ In je vergel
od sebe srebernike v tempeljnu, in se je
vemil, in je šel, vzel verv, ter se obesil.
In se je po sredi na dvoje razpočil, in
vse njegovo oserčje se je izsido. Du¬
hovni pa so vzeli srebernike, in so rekli:
„Ne spodobi se, jih devati v tempeljnovo
skrinjico; zakaj to je cena kervi“. Skle¬
nili so pa, in kupili za nje lončarjevo
njivo za pokopališe ptujcov. Zato se
imenuje tista njiva „njiva  k e r v i “ do
današnjega dne. Tedaj se je dopolnilo,
kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku,
ki pravi: „In so vzeli trideset sreberni¬
kov, ceno cenjenega, kterega so skup-
čevali od Izraelovih otrok, in so jih dali
za njivo lončarjevo

350

Kakor Judje z Judežem, tudi zapeljivci z de-
kletami delajo. Dokler so jim po volji, jih objemajo,
poljubujejo, jim zakon in druge reči obetajo: ko je

pa reva zapeljana, ali jo liuda vest, kakor ogenj žge
in peče, jo pa gerdo imajo in pravijo: Kaj meni mar,
le sama glej! Oh, Jezus! jez sem slaba — tebe se
oklenem, ne dopusti, da bi me kdo iz tvoje roke iz-
tergal. Nobenega znanja nočem — tvoja sem živa
in mertva!

Judež je Jezusa prodal, in se je obesil. Koli¬
ko deklet nedolžnost svojo proda, obupajo, se obesijo
ali v vodo skočijo, in za Judežem v pekel gredo.
Oh, Jezus! ti me poznaš in vidiš moje serce, ti veš,
da nedolžnost mi ni na prodaj za nobeden dnar — ali
kakor sem slaba in k hudemu nagnjena, in ker je
toliko zapeljivosti okrog in okrog mene, se močno
bojim, da bi se tudi jez zmotiti dala. Oh, Jezus! oh,
Marija! tega ne — rajše smert, kakor tako zgubo.

Judež se je na dvoje razpočil, in vse njegovo
oserčje se je izsulo. Oh, kako strašna vender je
smert grešnika! Bog me vari!

Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža na
dvor deželnega poglavarja. Bilo je pa
zjutraj. In oni niso šli v sodno hišo,
da bi se ne omadeževali, temuč da bi
smeli jesti velikonočno jagnje. Zunaj na
visokem mestu, ki so bile stopnice na-nj,
so ostali. Pilat je torej vunkaj šel, in
je rekel: „Kakošno tožbo prinesete zoper
tega človeka?" So odgovorili in mu re¬
kli: „Ko bi ta ne bil budodelnik, bi ti ga
ne bili izdali". Pilat jun je rekel: „Vze¬
mite ga vi, in sodite ga po svoji posta¬
vi". Judje so mu rekli: „Mi ne smemo

351

nikogar umoriti". Tako se je dopolnila
Jezusova beseda, ktero je govoril, ko
je na znanje dal, kakošne smerti bo u-
merl. Začeli so ga pa tožiti, rekoč:
„Našli smo tega človeka, da zapeljuje
naš narod, in da brani cesarju davkov
dajati, in pravi, da je on Kristus, kralj
judovski 1 '. Pilat torej ga je vprašal: „Si
ti kralj judovski?" Jezus mu reče: „Ti
praviš". Na tožbe duhovšine, pismoukov
in starašinov ljudstva pa ni nič odgovoril.
Tedaj mu reče Pilat: „Ali ne slišiš, ko¬
liko zoper te pričujejo? Nič ne odgovo¬
riš?" Jezus pa je le molčal, in ni od¬
govoril na nobeno besedo, tako da se je
poglavar silno čudil.

Jezus! ti si sodnik živih in mertvih, imaš klju¬
če nebes in pekla v svojih rokah, in vender si kri¬
vičnemu Pilatužu voljno se vdal. Oh! uči me svete
pokoršine, da bom spoštovala in rada vbogala vse na-
prejpostavljene svoje, vbogala tudi tiste, ki so meni
enaki ali so nižji od mene, samo da ne hočejo kaj
takega, kar je zoper mojo vest ali zoper božje zapo¬
vedi. Oh! kolikokrat že sem rekla, da ne bom več
svoje volje imela: ali vsi moji sklepi po vodi splava¬
jo kakor pena — oh, Jezus! ti vse zamoreš — po¬
magaj mi! — poterdi me!

Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te
okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa
molčiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka
sem pa jez! Naj kdo le kaj malega reče čez me,
hitro zagori po meni, me terga po žilah, in bi se ra-

352

da zmaševala. O nesrečni napuh! da tako globoko
tičiš še v meni! Marija! prosi za me Jezusa. —

Šel je tedaj Pilat spet v sodno hišo,
in je Jezusa za seboj poklical, in ga
vpraša: „Si ti res kralj judovski?“ Je¬
zus mu odgovori: „Govoriš to sam iz

sebe, ali so ti drugi povedali od mene?“
Pilat mu pravi: „Kaj sem jez Jud? Tvoj
narod in veliki duhovni so mi te izdali;
kaj si storil?" Jezus odgovori: „Moje

kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo
moje kraljestvo od tega sveta, bi se
moji služavniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan; zdaj pa moje kralje¬
stvo ni od tod". Pilat mu tedaj reče:
„Tedaj si ti vendar le kralj?" Jezus mu
odgovori: „Ti praviš, jez sem kralj.

Jez sem v to rojen, in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Kdor je iz
resnice, posluša moj glas". Pilat mu
reče: „Kaj je resnica?" In potem je šel
spet vun k Judom, in jim reče: „Jez

ne najdem nobene krivice nad njim".
Oni pa so le svojo terdili in ga še huje
tožijo. »Ljudstvo šunta", so djali, »ker
uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do
sem". Ko je Pilat slišal Galilejo, je v-
prašal, ali je on Galilejec? In ko je zve-

853

dil, da je spod Herodežove oblasti, ga
je poslal k Herodežu, kteri je bil tiste
dni tudi v Jeruzalemu.

Jezus! tudi moje kraljestvo ni od tega sveta,
ali pri vsem tem sem na ta svet vsa navezana — se
lišpam , nečimerno oblačim; telesna lepota, časno bla¬
go, hvala ljudi in posvetno veselje mi hodi v eno me¬
ro po glavi. Oh, Jezus! dodeli mi, da bom vsim re¬
čem, ki so na svetu, odmerla, in iz serca želela,
zavolj tebe na tem svetu zaničevana in od vsih pozab¬
ljena biti.

Resnično, moj Jezus! ti si kralj, in sicer vse-
gamogočen in večen kralj. V ponižnosti pred tebe
pokleknem, te molim in častim; in ker nimam T  kar
bi se za tolikega kralja spodobilo, ti dam svoje ser¬
ce, ker ti sam praviš: „Hči moja! daj mi serce svo¬
je". Jez bi se ne upala, tako slabo reč, kakor je
moje serce, ti ponuditi: ali ker ga hočeš, vzemi,
očisti, posveti in ozaljšaj ga, in kraljuj v njem na
vekomaj. — Jezus! brez tebe biti, bi bil živ pekel.

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se
je silno obveselil; zakaj že zdavno ga je
želel viditi, ker je veliko slišal od njega,
in je upal, da ga bo vidil kak čudež
storiti. Vse svoje dvornike in vojšake
je zbral okoli sebe, in ga vprašuje z
mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni
besede odgovoril. Duhovni pa in pismo¬
uki so ga gerdo tožili. Tedaj ga je
Herodež s svojimi vred zaničeval in za¬
sramoval, in ga je oblekel v belo obla¬
čilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala

354

sta prijatla Herodež in Pilat tisti dan;
zakaj poprej sta bila v sovražtvu med
seboj.

Herodež se je veselil, ko je Jezusa vidil: ali

njegovo veselje je bilo , kakor veselje jastreba, ko
vidi nedolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh,
Jezus! ko bi mene nesreča zadela, da bi prišla v
drušnjo nesramnežev, se bom tebe spominjala, se ne
bom smejala njih nespodobnim norčijam , njih gerdim
besedam, ne pristavljala ne pomagala jim; temuč re¬
sno se deržala in molčala, kakor ti — in šla bom
stran od njih, prej ko bo mogoče; naj bom zato tudi
zaničevana. Jezus! raji sem s teboj zasramovana,
kakor bi s Herodežem na kraljevem stolu sedela.

Jezus! ti si večna modrost, in Herodež te za
norca spozna in obleče. Jez pa neumnica bi rada,
da bi me vsi za modro in pošteno imeli, me častili,
ljubili in hvalili, in če mi kdo kak priimek da, se
hudo jezim in togotim. Oh, Jezus! moj duh in tvoj
si nista še nič podobna — usmili se me , in daj mi
druge misli in druge nagnjenja.

Pilat pa je poklical velike duhovne,
poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:
„Pripeljali ste mi tega človeka, kakor
da bi zapeljeval. ljudstvo ; in glejte! jez
sem ga vpričo vas izprašal, in nisem
našel nobene krivice nad njim v tem,
česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne,
zakaj poslal sem vas bil k njemu, in
glejte! nič smerti vrednega se ni našlo
nad njim. Ker je pa navada, da vam
o veliki noči enega jetnika spustim, kte-

355

rega koli prosite; kterega hočete, da vam
spustim, Baraba ali Jezusa, ki je ime¬
novan Kristus ?“ Bil je pa Baraba za¬
voljo nekega v mestu storjenega punta
in uboja v ječo veržen; Jezusa pa, je
vedil, da so ga bili le iz nevošljivosti
izdali.

Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom;
torej vse tožbe judovskih poglavarjev niso druzega,
kot laž, kot obrekovanje in opravljanje. — Tako ljud¬
je dostikrat govore čez svojega bližnjega, kar je na
pol ali clo vse zlagano , in jez trapa jim vse verja¬
mem in menim, da je res. Zato odslej ne bom več
verjela vsaki besedi, in ne bom nikdar kaj zinila,
kar je zoper poštenje ali čast mojega bližnjega. Je¬
zus! usmili se me, in podpiraj me v mojem naprej-
vzetju.

Oh, nevošljivost! kako gerda pregreha si ti , in
kamo človeka pripelješ! Kdaj bom jez tako srečna,
in bom to pošast popolno iz svojega serca pregnala?
Jezus! ti vse veš, kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti
veš, da mi včasi težko dene, ko vidim, da druge
dekleta so lepše, se jim boljše godi in bodo bolj ob-
rajtane, kakor jez; ali vidim, da so bolj pobožne in
pogoje ssv. zakramente prejemajo. Oh, Jezus! spre-
oberni me, da bom vse ljudi ljubila, vsim dobro želela.

Kedar je pa sedel na sodnem sto¬
lu, je poslala k njemu njegova žena,
rekoč: „Nič si ne imej opraviti s tem

pravičnim; zakaj veliko sem terpela no¬
coj v sanjali zavoljo njega". Ali vebki
duhovni in starašini so podšuntali ljud¬
stvo, da naj rajši za Baraba prosijo,

356

Jezusa pa pogubijo. Ko je torej Pilat
povzel vprašanje: „ Kterega teh dveh

hočete, da vam spustim?" so vsi vpili:
„Ne tega, proč ž njim; spusti nam Ba¬
raba!" Pilat jih je tedaj spet nagovo¬
ril, ker bi bil Jezusa rad spustil, in jim
rekel: „Kaj tedaj hočete, da storim z

Jezusom, kteri je imenovan Kristus, kralj
judovski?" Oni pa so spet vpili: „Križaj,
križaj ga!" On pa jim je vtretjič rekel:
„Kaj pa je hudega storil? Nič smerti
vrednega ne najdem nad njim; šibati te¬
daj ga porečem, potlej pa ga bom spu¬
stil". Ali oni so še huje vpili, rekoč:
„Križan naj bo!"

O srečna žena! ki ti sama si bila tako pogum¬
na, da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, ker to
berem, zato ker sem tudi jez ženska, slaba sicer in
rahla, vendar bom tudi jez močna, če me gnada bo¬
žja bo podpirala. Jezus! daj mi tako serce, da me
nihče od tvoje službe in tvoje ljubezni ne bo odvernil.

Jezus! kakor ta žena, bom vbogala tudi jez,
če mi tudi v sanjah svojo voljo razodeneš.

Judje imajo raji vbijavca Baraba, kakor Jezu¬
sa. ki je toliko dobrot jim skazal. Ljudje so kakor
tersje, ki se nagne, kamor veter vleče — bi pač
nora bila, ko. bi se na ljudi zanašala. Jezus! ti si
moje edino zaupanje.

Na to je oblastnik Jezusa vzel in
bičati dal. Vojaki so ga peljali na dvo-
riše sodne hiše, in skličejo vso trumo.

357

In so ga slekli in so mu škerlatast
plajš ogernili. In so spletli krono iz
ternja, in so mu jo na glavo djali, in
ter st v njegovo desnico, in so pred nje¬
ga poklekovali in ga zasramovali, re¬
koč: »Pozdravljen bodi, kralj judovski 1 '.
In so v njega pljuvali, in mu jih za
uho dajali in terst jemali, in tolkli po
glavi, in so na kolena padali, in se mu
vklanjali.

Oh, Jezus! do nagega te slečejo —kolika sra¬
mota za te! in kako te bijejo in bičajo — zdi se mi,
da slišim, kako šibe po zraku ferčijo. Zdaj se spom¬
nim , da vsega tega sem jez kriva, ker sem svoje
truplo premalo zakrivala, se pogosto brez potrebe
razgalila, svojemu truplu preveč stregla, nesramna
bila. Jezus! odpusti mi in uči me, sramožljiva biti.

Oh, Jezus! ko bi se le eden tern iz tvoje kro¬
ne v mojo glavo zaderi, gotovo hi ne stala tako dol¬
go pred ogledalom, bi se tako rada ne lepotičila, ne
ogledovala tako poželjivo, svojih las ne krišpala in ne
spletala s tako skerbjo, kakor zdaj. Prosim, moj
Jezus! odpri mi oči, da bom jasno vidila, kako ne-
čimerna in prazna je vsa posvetna lepota.

Po tem je Pilat spet šel iz sodne
hiše, in reče ljudstvu: „Glejte! pripe¬

ljem ga vam vun, da spoznate, da ne
najdem nad njim nobene krivice". Te¬
daj je Jezus vun prišel, noseč ternje-
vo krono in škerlatasto oblačilo. In Pi¬
lat jim reče: „Glejte, človek!" Ko so
ga pa vidili veliki duhovni in služavniki,

358

so vpili, rekoč: „ Križaj, križaj ga!“
Pilat jim reče: „ Vzemite in križajte ga
vi; jez ne najdem nobene krivice nad
njim". Judje so mu odgovorili: „Mi

imamo postavo, in po tej postavi mora
umreti, ker se je Sina božjega delal".

Glejte! človeka — je rekel Pilat. Oh! to je
tudi meni rečeno. Jezus! daj mi, da bom gledala
na te, in te pred očmi imela po noči in po dne, v
sreči in nesreči — gotovo bom bolj krotka in po¬
hlevna, bolj ponižna in zderžna. Zatorej terdno
sklenem, da bom , ee  bo količkaj mogoče, vsak dan
premišljevala tvoje britko terpljenje.

Oh, Jezus! žalost me terc, ko premišljujem,
koliko dobrot si ti ljudem skazal; zdaj pa v eno me¬
ro vpijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kako

černa pregreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus! iz
serca obžalujem, da sim dosihmal tudi jez tako ne¬
hvaležna ti bila za toliko gnad, ki sem jih od tebe
prejela, in za toliko, dobrot, ki si jih mi po mojih
starših in naprejpostavljenih dal. — Moja duša! hvali
Gospoda, svojega Boga. Nebo in zemlja, sonce in
luna, zverina in vsa živina, laznina in perutnina —
hvalite ga!

Ko je Pilat slišal to govorjenje, se
je še bolj bal. In je šel spet v sodno
hišo, in je rekel Jezusu: „Od kod si

ti?“ Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat
mu tedaj reče: „Meni ne odgovoriš ?

Ne veš, da imam oblast te križati, in
imam oblast te spustiti?" Jezus je od¬
govoril: „Ne imel bi nobene oblasti do
mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano.

359

Za tega voljo ima tisti, kteri ti me je
izdal, veči greh". In odslej je Pilat
še bolj iskal ga spustiti. Judje pa so
vpili, rekoč: „Ako tega spustiš, nisi

cesarjev prijatelj zakaj vsak, kteri se
kralja dela, cesarju zoper govori".

Pilat bi bil Jezusa rad spustil; ali ljudi se je
bal. Oh., Jezus! obljubim ti, da se ne bom Tjala no¬
benemu zameriti, naj ima gosposko ali kmetiško
suknjo. Bom sicer prijazna in priljudna, kar je prav;
bom rada postregla ljudem, kar je brez greha: ali

kar je nekoličko greha , ne bom dovolila , ko bi mi
šlo tudi za življenje. Jezns! poterdi me.

Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od
zgorej. Zatorej bom po tvojem zgledu podvergla se
vsaki oblasti, duhovski in deželski gosposki — v vsem
bom pokorna, samo v greh me ne bo nihče pripravil.
Tudi se ne bom pridružila takim, ki gosposko psuje¬
jo, iu druzega ne vejo, kakor nje pi-egreške razkla¬
dati. .Molila bom in terpela.

Pilat tedaj, ko je to govorjenje sli¬
šal, je Jezusa vun pripeljal, in je se¬
del na sodni stol, na mesto, ktero se
imenuje litostrotos,  po hebrejsko pa
gabata.  Bilo je pa dan pripravljanja
velike noči, okoli šeste ure in reče Ju¬
dom: „Glejte, vaš kralj!" Oni pa so

vpili: „Proč ž njim, proč ž njim, kri¬
žaj ga!" Pilat jim reče: „Vašega kra¬
lja bom križal?" Veliki duhovni so od¬
govorili: „Nimamo kralja, razun cesarja".
In so tišali z velikim vpitjem, in so hotli,

360

da naj bo križan; in njih vpitje je pri¬
hajalo čedalje veči.

Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatužove
sodbe — jez pa sem grešnica, in se močno bojim
tiste ure, v kteri bo treba pred tvojo sodbo stopiti.
Oh, Jezus! ne spomni se takrat mojih grehov, in
bodi mi milostljiv.

Judje so Jezusa, svojega kralja zavergli, in se
klatijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. Jez
pa, moj Jezus! bi raji glavo, kakor tebe zgubila —
s teboj biti, se mi zdi, da bi v paradižu bila: brez
tebe pa bila naj veča reva na svetu. Oh! daj, da te
bom ljubila čedalje bolj in bolj.

Ko je tedaj Pilat vi (lil, da nič ne
opravi; temuč da hrup še le veči vstaja,
je vzel vode, in si je roke umil vpričo
ljudstva, rekoč: „Jez sem nedolžen nad
kervjo tega pravičnega, vi glejte!" In
vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: „Nje-
gova kri pridi na nas in na naše otro¬
ke!" In Pilat je prisodil, da bi še do¬
polnila njih prošnja. Spustil je Baraba,
Jezusa pa je izdal njih volji, da naj
bo križan.

Pilat je dovolil v Jezusovo smert, ki jo bi bil
lehko vbranil; in vendar pravi, da je nedolžen. Oh!
koliko ptujih grehov se tudi jez vdeležim — v nje
dovolim, napeljujem, svetujem, jih hvalim, zagovar¬
jam, k njim molčim itd. in se jih morebiti še nikoli
spovedala nisem. Oh, Jezus! razsveti me, da bom
vidila in prav spoznala, kako nevarne so rane moje
duše.

Kakor hudobni Judje, tudi zapeljivci dekletam
pravijo: „Če je to kaj greha, ga vzamem jez na se,

361

na svojo vest“. Oh, Jezos! ne dopusti, da bi me
preslepili s takimi goljfijami — da se ne bom pre¬
pozno kesala,

O sveta kri Jezusova! pridi nad me; pa ne po¬
gubit , ampak zveličat me. Pridi, očisti me od hu¬
dobnih skušnjav in pregreh; pridi nad moje serce in
telo, da bo tebi posvečeno ; pridi nad moje misli in
želje, da bodo tebi dopadljive; pridi nad vse moje
življenje in djanje, da bo oznanovalo tvojo čast in
hvalo. Amen.

Tadaj so vojaki Jezusa vzeli, in
mu slekli škerlat, in ga oblekli v nje¬
gove oblačila, in so ga peljali iz mesta,
da bi ga križali. In je nesel svoj križ.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene,
Simona po imenu, ki je šel iz polja,
očeta Aleksandrovega in Rufovega, in
so ga primorali, da je nesel Jezusu
križ. Šla je pa za njim velika množica
ljudi in žen, ktere so jokale in ga mi-
lovale. Jezus pa se je proti njim ober-
nil in je rekel: „Hčere jeruzalemske!
nikar ne jokajte nad menoj, ampak jo¬
kajte same nad seboj in nad svojimi
otroci. Zakaj glejte! pridejo dnevi, ob
kterih poreko: Srečne so nerodovitne,
in telesa, ktere niso rodile, in persi,
ktere niso dojile! Takrat bodo začeli
reči goram: Padite na nas! in hribom:
Pokrite nas! Če namreč nad sirovim

Druib.

16

362

lesom to delajo, kaj se bo godilo nad
suhim ?“ Peljana sta bila pa ž njim tudi
dva hudodelnika, da bi bila umorjena.

Ko vidim tebe, moj Jezus! kako voljno svoj
križ neseš, se sramujem, da sem dozdaj svoje križe
tako nevoljno nosila, in tako nepoterpežljiva v svoji
bolehnosti bila. O mili Jezus! obudi v meni ljubezen
do križa.

Jezus! jez sioer nisem močna, kakor si Simo¬
na mislim; Vendar te prosim: Naloži mi križ, ka-

koršnega hočeš — če pa omagam ali clo padem pod
njim, pomagaj mi, da spet vstanem. Druzega ne že¬
lim, kakor tukaj s teboj terpeti, tam pa s teboj se
veseliti.

Pozdravljene mi bodite, hčere jeruzalemske!
bi bila jez tačas na svetu, gotovo bi.se bila k vami
pridružila, in bi se bila milo jokala nad ljubim Jezu¬
som. Oh, Jezus! daj mi solz cele potoke, da se
bom v kak koteč stisnila, solzila nad svojimi grehi,
in svojo dušo do čistega umila.

Jezus! jez sem suh in trohel les, brez zelenja
in brez življenja; polna slabost, pomankljivost in ne¬
popolnost. Ti si merliče k življenju budil, oh! obu¬
di tudi mene k novemu življenju, da bom svetu od-
merla in le tebi živela.

In so prišli na mesto, ki se ime¬
nuje Golgata, po latinsko pa Kalvarija,
to je, mesto mertvaških glav. In so mu
dali piti vina z miroj in žolčem zmeša¬
nega. Ga je pokusil, pa ni hotel piti.
In ondi so križali njega in hudodelnika;
enega na desni in enega na levi strani,
v sredi pa Jezusa. In je bilo dopolnjeno
pismo, ktero pravi: „In med krivične

363

je bil štet“. Jezus pa je rekel: „Oče,

odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Bila je pa tretja ura, in so ga križali.
Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je
djal verh križa. Bilo je pa pisano:
„Jezus Nazareški, kralj judov¬
ski".  Ta napis je veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan,
je bil blizo mesta! Bilo je pa pisano
po hebrejsko, po greško in po latinsko.
Rekli so tedaj veliki duhovni Pilatu:
„Nikar ne piši: Kralj judovski; ampak
da je on rekel: Kralj judovski sem".
Pilat pa je odgovoril: „Kar sem pisal,

sem pisal".

Poglej, moja duša! svojega Izveličarja na križ
razpetega. Z  žeblji so mu roke in noge pribite , in
s curkoma mu teče kri iz njegovih svetih ran. Oh,
Jezus! kaj si storil , da tako sramotno s teboj rav¬
najo ? — Oh, ti si nedolžen; tvoja glava, tvoje oči,
tvoj jezik, tvoje roke, tvoje serce — vse na tebi je
nedolžno: jez sem grešila in zavoljo mene si terpel.
Zategadel ti obljubim, da za teboj , po tvojih stopi¬
njah bom hodila, bom svojo voljo s tvojo sv. voljo
sklenila, in si ne bom dala počitka, dokler vse svoje
hude misli in želje na tvoj sv. križ pribijem. Pridi mi
na pomoč s svojo sv. gnado.

Jezus! iz ljubezni do tebe odpustim vsim so¬
vražnikom svojim — vsim, ki me zasmehujejo, zani¬
čujejo in preganjajo; vsim, ki me opravljajo, mi
poštenje jemljejo in moje slabosti okoli trosijo, ali mi
na blagu ali na pravicah krivico delajo. Jezus ! od¬
pusti jim; vsaj morebiti sami ne vedč, kako hudobno

16  *

364

delajo. Prosim, razsveti jih, da bodo spoznali svoje
grehe, se zgrevali iz serca in z menoj se spet po-
prijaznili. Odpusti pa tudi meni vse moje grehe!

Ko so bili vojaki Jezusa na križ
pribili, so vzeli njegove oblačila, in med
se razdelili. Naredili so štir dele, vsa¬
kemu vojaku enega, in so srečkali, kdo
bo kaj dobil. Suknja pa je bila brez
šiva, od verha sceloma tkana. Rekli so
tedaj med seboj: Nikar je ne režimo,

ampak srečkajmo za-njo, čigava bode“.
Tako se je pismo dopolnilo, ki pravi:
»Razdelili so moje oblačila med se, in
za mojo suknjo so srečkali". Vojaki so
tedaj to storili; potlej so sedli, in ga
varovali.

Jezus! nag visiš na visokem križu — -oh, ka¬
ka sramota! Vem, da zato, ker sem jez tako neči-
merna, in toliko deržim na svoje oblačila. Oh! če
pregledujem svojo obleko po samem — svojo janko,
kako je košata in vrešoča; svojo jopico, kako je z
žnorcami obšita in preprečena; svoj predpertič, kake
trake in penklje ima; svoje vratne in persne rute,
kako so mrežaste in ponižnosti nasprotne; svojo ne¬
deljsko pečo, kake rože ima vpletene, s kakimi čip¬
kami je zarobljena; svoje kratke rokavce, da gole
lakete kažem — oh, kako še visim na takih praznih
rečeh! Jezus! odverni moje serce od takih minljivih
šemarij, in daj mi živo spoznati, da za dekleta razun
Svete ponižnosti in. sramožljivosti ni prave lepote.

Jezus! iz križa si vidi!, da rabeljni so tvoje
oblačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila,
ko bom pokradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom

365

dobila svojega poštenega zaslužka, ali bom kako drugo
škodo na svojem premoženju terpela. Ne daj, da
bi se zavolj takih reči v žalost preveč vtopila, da se
mi serce ne skali ; temuč da zmerna in pokojna ostanem.

Judje pa, ki so memo hodili, so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami zma¬
jevali, in so rekli: Aha, kako tempelj

božji poderaš, in ga v treh dneh spet
sozidaš! Pomagaj sam sebi! če si Sin
božji, stopi iz križa!" Ravno tako so ga
zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji
in starašini vred, in so rekli: „Drugim
je pomagal, in sam sebi ne more poma¬
gati! Zdaj naj sam sebi pomaga, ako
je on Kristus, izvoljeni božji! Ako je
izraelski kralj, naj stopi zdaj iz križa,
in verujemo v njega! V Boga je za¬
upal, naj ga zdaj reši, če ga rad ima!
Saj je rekel: Sin božji sem!" Zasramo¬
vali so ga pa tudi vojaki, kteri so pri¬
stopali in mu kisa ponujali, in so rekli:
„Ako si ti kralj judovski, pomagaj si!
Celo eden razbojnikov, ktera sta ž njim
visela, ga je preklinjal, rekoč: „Ako si
ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!"
Drugi pa ga je svaril, rekoč: „Se tudi
ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem
obsojenju? In nama se pravica godi,
prejemava namreč po zasluženju svojih

366

del; ta pa ni nič hudega storilIn  je
rekel Jezusu: „ Gospod, spomni se me,
ko prideš v svoje kraljestvo!“ In Jezus
mu je rekel: „ Resnično ti povem, dans
boš z menoj v raju“.

Oh, Jezus! kako boš zasramovan in zasmeho¬
van! Prosim, naj bom tudi jez s teboj zaničevana.

Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna je
smert terdovratncga grešnika — kakor kdo živi, ta¬
ko umerje. Če bom v grehih živela in. v nepokori
umerla, bo hudič mojo dušo iz mene iztergal, naj bi
tudi Jezus in Marija poleg moje postelje stala.

Desni razbojnik je levega svaril, rekoč: ICaj

se tudi ti Boga ne bojiš? — V'em, da je tudi moja
dolžnost, svariti zlasti svoje tovaršice, če jih najdem
na slabem potu. Oh, Jezus! stori me serčno in mo¬
dro , da bom svarila ob pravem času in na pravem
kraju, pa tudi z ljubeznijo in krotkostjo.

Jezusi moj Jezus! ko bom na smertni postelji
ležala, vzemi mojo dušo v sveti raj.

Poleg križa Jezusovega pa so stale
njegova mati, in sestra njegove matere,
Marija Kleofova, in Marija Magdalena,
Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kte-
rega je ljubil, vidil zraven stati, reče
svoji materi: „Žena, glej, tvoj sm!“

Potem reče, učencu: „Glej, tvoja mati!"
In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se 9
teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi ra¬
ne Jezusove v moje serce, da jih imam vedno pred
očmi, in živo čutim, kako sklijo.

0 Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo

367

mater tudi meni za mater dal. O Marija! kako sem
srečna, da te za mater imam. Pa tudi zgubljen naj
bo vsaki dan, o kterem tebe ne počastim in se tvo¬
jemu varstvu ne izročim.

Jezus! smert se je bližala; vendar svoje ma¬
tere nisi pozabil. Daj, da bom tudi jez mater svojo
in očeta zmiraj v časti imela, z njih slabosti poter-
pela, jim stregla in pomagala po svoji moči, in raj-
še jez stradala, kakor da bi oni v starosti pomanj¬
kanje terpeli. — Oh! naj bom staršem dobra; vem,
da boš tudi ti meni dober.

Bilo je pa okoli šeste ure r  in tema
se je storila po vsej zemlji do devete ure,
in sonee je otemnelo. In ob deveti uri
je Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč:
»Eli! Eli! lama sabaktani!" To je: „Moj
Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?“
Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli:
„ Glej te ! Elija kliče".

Ko bo moje življenje ugasovati jelo, bo tudi
meni sonce otemnelo , in svet bo za me konec vzel.
Oh, Jezus! ne zapusti me v tisti uri: temuč skrij me
v svoje svete rane, in vzemi mojo vbogo dušo v
sveti raj.

Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? —
Iz teh besedi, moj Jezus! spoznam koliko žalost in
britkost si na svoji duši terpel; da Bog ti je odvzel
vso notranjo luč in tolažbo ; da duh tvoj je postal ves
suh, otožen in temen. Oh, Jezus! tudi jez sem pri¬
pravljena, če je tvoja sv. volja, živeti brez vse to¬
lažbe, brez razsvetljenja in veselja, živeti v notranjih
temah in skušnjavah, v nezaupnosti in maloserčnosti,
in terpeti zunaj in znotraj, kakor je tebi ljubo in do¬
padljivo. Druzega ne želim, kakor tebi dopasti in s
teboj sklenjena biti.

368

Po tem, ker je Jezus vedil, da je
vse dokončano, da se je dopolnilo pismo,
je rekel: „Žejin sem!“ Stala je pa ondi
posoda polna kisa. In berž je stekel
eden zmed njih, in je vzel gobo, jo s
kisom napojil, in nataknil na hisopov
terst, ter mu jo k ustam podal. Drugi
pa so rekli: „Pusti, poglejmo, ali pride
Elija ga rešit!" Ko je bil tedaj Jezus
kisa vzel, je rekel: „Dopolnjeno je!?

— Kmali po tem je velik glas zagnal,
in rekel: „Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!" In ko je to izrekel, je
glavo nagnil in dušo izdihnil. — — In
glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pre-
tergalo na dvoje od verha do tal; in
zemlja se je tresla, in skale so pokale,
in grobi so se odpirali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo.
In so šli iz grobov po njegovem vsta¬
jenju, in so prišli v sveto mesto, in so
se mnogim prikazali. Stotnik pa, ki je
prek križa stal, in kteri so ž njim bili,
in so Jezusa- stražili, ko so vidili potres,
in kar se je zgodilo, so se silno zbali,
in so rekli: „Resnično, ta je bil Sin

božji!" In vsi ljudje, kteri so se bili sošli
to gledat, kedar so vidili, kar se je zgo-

369

dilo, so terkali na svoje persi, in se
vernili. Vsi njegovi znanci pa, in žene,
ktere so bile prišle za njim iz Galileje,
in so mu stregle, so od deleč stali, in
to gledali. Med njimi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba mlaj¬
šega in mati Jožefova, in Salome, in
veliko drugih, ktere so bile ž njim vred
v Jeruzalem prišle.

Jezus! smertna sapa bila je nad teboj? žejin
si bil; ali nihče ni imel požirka merzle vode za te —
za to, ker sem jez tolikokrat nezmerna v jedi in pi¬
jači. Oh! varovala se bom, da me ne bo zmotilo ne
vino, ne žganje ne kaka druga pijača. Jezus! tega
ne, da bi kterikrat pijana bila — pijana in sramož-
ljiva , kako bi to moglo biti ?

Jezus! žejalo je te — po meni, po moji duši.
Ali jez se te ogibljem , molitev in službo božjo opu-
sam, spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za dne¬
vom preteče, ko ne izmislim na te. Kako nezvesta
sem ti ? kako slabo povračujem tvojo veliko ljubezen,
ki jo meni skazuješ ? Jezus! rani moje serce, da bo
tudi mene po tebi žejalo , da boš ti meni moja perva
misel zjutraj, ko se zbudim, in moja zadnja misel na
večer, ko se v posteljo vležem.

Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi
jez ob moji smertni uri reči: Dopolnjeno  je  —

dopolnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se tebi
izročim, da mi boš dal krono življenja, ktero si ob¬
ljubil vsiin , ki tebe ljubijo.

Jezus! daj mi gnado, da bom tudi jez sveto
umerla.

Judje tedaj, ker je bil dan priprav¬
ljanja, da bi ne ostale na križu trupla

16  **

370

v saboto (tisti sabotni dan namreč je bil
velik) so Pilata prosili, da bi se jim
kosti poterle, in da bi se sneli. Torej
so prišli vojaki in so pervemu sterli kosti
in drugemu, ktera sta bila ž njim kri¬
žana. Ko so pa do Jezusa prišli, so
vidili, da je že mertev, in mu niso kosti
sterli; ampak eden vojakov je njegovo
stran odperl, in ročno je tekla kri in
voda iz nje. In kteri je vidil, je priče¬
val, in je resnično njegovo pričevanje;
in on ve, da resnično govori, da tudi

vi verujete. To se je namreč zgodilo,

da je pismo dopolnjeno: „Nobene kosti

mu ne sterite**. In spet drugo pismo
pravi: „Gledali bodo v nja, kterega so
prebodli* 1 .

Jezus! nobene kosti ti niso sterli — kakor na
duši, si tudi na truplu brez pogreška bil in ostal.
O vari me, da se tudi jez ne bom kaj ognusila, ne
na duši ne na truplu. Moje truplo je stanovališe sv.
Duha, in bi imelo na dan vstajenja Jezusovemu tru¬
plu podobno postati; zatorej bom skerbno varovala
svoje truplo in svoje ude, roke in noge, usta in lica
itd. Jezus! daj mi moči, da se bom krepko branila
ob času skušnjav.

Jezus! ni zadosti, da so te umorili, še mert-
vemu ti s sulico v persi bodejo. O bodi mi pozdrav¬
ljen, preljubi Jezus! v globoko rano tvojega sv. ser¬
ca bom bežala in se skrila, kolikorkrat me zapeljivi
svet ali hudoben duh lovi, ali me moje lastno meso
moti. Kri in voda, ki ste iztekale iz serca Jezusovega,
izbrišite moje grehe in očistite mojo dušo.

371

Kedar se je pa večer storil, je
prišel neki bogat človek iz Arimateje
judovskega mesta, po imenu Jožef, ime¬
niten svetovavec, dober in pravičen mož,
kteri ni bil privolil v drugih svet in
djanje, ki je tudi sam čakal božjega
kraljestva, in je bil Jezusov učenec,
toda skrivej zavoljo straha pred Judi.
On je serčno šel k Pilatu, in je prosil,
da bi snel Jezusovo telo. Pilat se je
čudil, da bi bil že umeri. In ko je
zvedil od stotnika, je dovolil, in je dal
Jožefu telo. Jožef pa je kupil čiste
tenčice, in ga je snel. Prišel pa je
tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po
noči k Jezusu prišel, in je prinesel zme¬
si mire in aloe sto liber. Tedaj sta vze¬
la Jezusovo telo, in ga zavila v tenčico
z dišavami vred, kakor je pri Judih
šega pokopovati. Bil je pa na tistem
kraju, kjer je bil križan, vert, in na
vertu nov grob, kterega je bil dal Jožef
sebi izsekati v skalo, in v kterega še
nihče ni bil položen. Tam tedaj sta
zavoljo pripravljanja Judov Jezusa polo¬
žila, sta velik kamen zavalila pred duri
groba in šla. Šle so pa za njima tudi
žene, ktere so bile z Jezusom prišle iz

372

Galileje, in so sedele grobu nasproti in
gledale, kam in kako je bilo položeno
njegovo telo. In so se vernile, ter so
pripravile dišav in mazil; vendar v saboto
so bile pri pokoju po postavi.

Jezus! vem, da lepše tančice ni za tvoje presv.
telo, kakor je čisto deviško serce, in tudi ni žlalini-
ših dišav, kakor so predrage rožice sv. sramežljivo¬
sti, ponižnosti in krotkosti. Ali vse to se ne da ku¬
piti za dnar: ti pa vsega obilno imaš. Oh, Jezus !
prav lepo prosim, daj mi čisto serce, daj mi tako
serce, dahom vredna, vsak dan sv. rešnje telo prejeti.

Jezus! v v er tu si hotel svoj grob imeti —
meni v znamnje, da tudi moje serce, ako hoče tvoje
prebivališe biti, mora biti podoben vertu, v kterem
raste in cvete lilija nedolžnosti, vijolica ponižnosti,
vertnica svete ljubezni in kar je druzega lepega. Ali
take žlahne rožice potrebujejo veliko skerbi — oh.
Jezus! daj da se ne bom utrudila v njih oskerbovanju,
da bom pridno čula, molila, vest izpraševala, mert-
vila se, zatirala in zatajevala.

Jezus! nov grob si hotel imeti, v kterem še
nobeden mertvec ležal ni. Oh! moje serce pa ni več
novo, temuč je zamazano in zastarano. O Jezus!
kaj bi dala, ko bi še taka bila, kakoršna sem bila pree
po sv. kerstu? Jezus! tebi je vse mogoče — prero¬
di in prenovi me, in daj mi novo serce in novega
duha.

Jezus! tvoj grob bil je v skalo vsekan — me¬
ni v spomin, da tudi moje serce ima biti dobro za¬
varovano in zagrajeno, če hoče zapeljivemu svetu se
ubraniti. Oh, kako lehka sem bila do zdaj in samo-
glavna — sem iskala slabih priložnost, in da še ni¬
sem zapeljana, se samo tebi, ljubi moj Jezus! in
tvoji gnadi zahvaliti imam. Hočem pa za naprej bolj
varna biti, in skerbno ogibati se krajev, ljudi, potov,
hiš in tovaršij, ki so za moje serce nevarne.

373

Drugi dan pa, kteri je po priprav¬
ljanju, so se zbrali veliki duhovni in
farizeji k Pilatu, rekoč: „Gospod! spom¬
nili smo se, da je ta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: „Čez tri dni bom vstal".
Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega
dne, da kje ne pridejo njegovi učenci,
in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu:
„Od mertvih je vstal; in poslednja zmo¬
ta bo hujša od perve“. Pilat pa jim je
rekel: »Imate stražo; pojdite, obvaruj¬

te, kakor veste". Oni pa so šli, in so
grob obdali z varhi, in kamen zapečatili.

Jezus! mertev si v grobu ležal, in vendar je
tvoje sovražnike strah pred teboj. To me uči, da
grešnik nima mira pred svojo vestjo, in dasiravno je
na videz vesel in srečen, ga vendar huda vest ven in
ven skli in peče in grize, da tudi na mehki pernici
nima spanja in v sredi godcov nima veselja. Oh. Je¬
zus ! daj mi mirno vest in vari me greha.

Jezus! lepa zahvala ti bodi za vse gnade, luči
in razsvetljenja, ki sem jih pri branju in premišlje¬
vanju tvojega terpljenja od tebe prejela. Le eno proš¬
njo še imam: Vtisni spomin tvojega svetega terpljenja
tako globoko v moje serce, da ga nikdar ne bom
pozabila; in kakor nekdaj svoji ljubljenki, sveti Mag¬
daleni Pacijanski, daj tudi meni gnado, za te terpeti
ali umreti. Amen.


374

ši.

Začetek.

tabo mi klečimo,

O ti, Bog Sabaot!

Tebi priporočimo

Ta ofer, o Gospod!
Naj tebi, Bog! dopade
Našega petja glas,
Dodel’ nam svoje gnade,

Z nebes poglej na nas.

dan, preden terpeti
Je Jezus si zvolil,
fino na križu vmreti)

Je pri večerji bil;
Tam je on kruh in vino
Žegnal, učencem dal,
To vi k mojmu spominu
Storite, jim je djal.

Vzem’te. jejte in pijte
Moje meso in kri,

Ino vedno častite

Ljubezen, ki to st’ri.

Se ofram, križan biti
Ino vmreti za vas;

Kdor hoče k meni priti,

To vervaj vsaki čas.

Ta ofer k tebi pridi

Za dober duh, o Bog!

Nam se pa vselej snidi

K troštu naših nadlog:

Za ofer mi ne damo,

Kakor Aron telet,

Le Jezusa spoznamo,

On je naš ofer svet.

Crloria.

Bog Oče, tebi sliši

čast, hvala vekomej,

Ta mir pri naši hiši,

Obderži nam vselej;

Da bi tebi služili

Tukaj pred strahom fraj,
Po smerti pa dobili

Tamkaj ta Sveti raj.

Jezus, ti božje jagnje!

Na križu vmerl za nas,
Naj z gnado se k nam nagne
Tvoje serce vsak čas.
Tebe tudi častimo

Sveti Duh, troštar naš,
Ino serčno želimo,

Da ti svoj trošt nam daš.

376

Evangelj.

Od božjih ust imamo
Ta evangeljski uk
Saj pa tudi spoznamo,

Da je resnični Bog;

Da ne more goljfati,

Tudi ne biti goljfan,

To vervat’ in deržati

Mora verni kristjan.

Ta uk nam pot ta pravi
Kaže v nebesa prit’,

Kdor se na njega vstavi,

Ne more se zmotit’.

Ta uk terdno deržati,

O Bog! pomoč nam daj,
In s tebo stanovati

V nebesih vekomaj.

Kredo.

Verjemo, da Bog Oče

Stvaril zemljo, nebo,
Kater’mu je mogoče

Vse b’lo, ino vse bo;

Da je Jezus ta sveti

Sin, kter’ga je rodil,
Človek je pa spočeti

Od svet’ga Duha bil.

Od Marije device

Na svet je rojen bil,
Zavolj naše krivice

Na križu smert storil;

V grob so ga položili,

Pred pekel dolj je šel,

Vsi so se veselili,

K’ je tretji dan spet vstal.

V nebesa na desnico

Je on k Očetu šel .
Enkrat bo pa s pravico
Ta svet sodit prišel,
In v pekel vse krivične
Tedaj obsodil bo,

S sebo pa vse pravične
Bo peljal gor v nebo.

Verjemo in spoznamo

Tud’ Duha svetega.
Katoljško cerkev samo,
Ino zravno tega
Še tud' svetnikov gmajno ,
Grehov odpušenje,

Ino po gorvstajenju

Tfld’ večno življenje.

Darovanje.

Bog! tebi naj dopade

V nebo toti dar vzet’,
Sprositi tvoje gnade

Za nas in celi svet:
Zdaj je le kruh in vino.
Pa spremenjeno bo
V meso, kri tvoj’ga Sina.
Kakor mi verjemo.

S tem darom tud’ zročimo
Dušo , serce, telo
Ino priporočimo,

Da b’ tebi všeče b’lo;
Da bi zvesto deržali

Kar ti nam zapoveš ,
In vsega se varvali,

Kar ti nam prepoveš.

Mi tud’ k ofru damo,

Naše truplo in kri,

Ino vse, kar imamo,

Teb’ k službi naj stoji,
Požegnaj naše polje,

In vse, kar raste tam,
Z dobroto svoje volje,

Da bode k pridu nam.

Sanktus.

K nebesam gor poglejmo,

Kjer je Bog, naš Gospod,
Iho veselo pojmo:

Svet si Bog Sabaot!
Zemlja, nebo spoznajo,

Tvojo moč in . oblast,

Stori, da tudi dajo,

Neverniki ti čast.

Da bi vsi vkup častili,

Gospoda našega,

S celim sercem ljubili
Vsi Sina božjega;

Hozana v visokosti, .

Hvaljen bodi Gospod,

Po celi širokosti

Hvaljen bodi povsod!

Po povzdigovanju.

"'.-■cj .

Molimo klečejoči,

Zdaj tebe, o Gospod!
Ti Bog nevidejoči!

Pusti od svojih sirot

Molitev k sebi priti,

Ti si naš živi Bog,

Pod belim kruhom skriti,
Tako priča tvoj uk.

Tvoje je na Kalvarji

Božanstvo skrito b’lo,
Tukaj pa na altarji

Je skrito tud telo :

Ta ofer svete maše,

Ta je tega spomin,

Da je za grehe naše

Na . križu umeri Bog Sin.

Ti naše grehe zbriši,

Jezus! skoz svojo kri
Ti našo prošnjo vsliši,

In pred nami ne skrij
Svoje obličje sveto,

Temuč po smerti daj
Gledat na unem svetu
Tajisto vekomaj.

Obhajilo.

Nam se je veseliti,

Čudež se je zgodil,
Kristus se hoče skriti,

Da b’ hrana naša bil.
V podobah kruha, vina,
Živo meso in kri
Jezusa božj’ga Sina,

Na altarju stoji.

To pravo jagnje božje
Je hotlo skriti se,
Katero je na križu

Zbrisalo grehe vse:

Ljubezen nezrečena,

O milost brez konca!

Da b’ stvar ne b’la zgubljena
Za njo se Stvarnik da.

Ko bomo mogli umreti,

O daj, nebeška jed!

Se vredno nam prejeti,

Da zapustimo svet,

Veseli ino mirni

Brez vsakega strahu,

In k tebi, Bog nezmerni!

Na večno pridemo.

O daj nam svete želje,
Velikrat te prejet’,

Naj radost ino veselje

Nam bo ta sveta jed,

Le vedno tebi živeti
In greha bati se,

Kak sladko nam bo umreti
K teb’ poverniti se!

Zadnji žegen.

Zdaj smo dar svete maše
Skončali, o Gospod!
Vsliši molitve naše,

Prej ko gremo od tod,
Požegnaj nas Bog Oče,

Sin ino sveti Duh,

Po tem ne bo mogoče,

Da b’ zašel se naš duh.

Ne pusti, da b’ grešili,

Ki smo pri maši b’li,

Le stori, da služili

Bi zvesto tebi vsi:

Z mogočno roko vari,

Gospod! nas celi dan ,
Po smerti nas pripelji

Na svojo desno stran.

Pri čerui maši.

Začetek.

globočine se glasi.

Mili glas v nebo kriči:

Usmiljen’ Jezus! reši nas,
Usliši našega vpitja glas.

Duše ’z vic zdihujejo,

Ojstro tam plačujejo;

čista duša mora bit’,

Ki v nebesa hoče prit’.

Bled branjem.

Poslušajte bratje vi,

Kak se v večnosti godi,

Kjer plačuje večni Bog
Po pravici vsaki dolg.

Tam odperte bukve so ,

V njih se dela vse bero,

Vsaka ura, vsaki dan,
Vsaki človek, vsaki stan.

Tam izgovor ne velja,

Nič vtajiti se ne da,

Kar je človek tukaj s’jal,
Bo Sodnik mu tamkaj dal.

Darovanje.

Oh, prijatli! usmilte se,

Vi nam vsaj pomagajte,

Položite na altai'

Za nas svoje serce v dar.

Z mašnikom se združite ,

Sveto mašo služite : •

Ona bo hladilo nam ,

Ona tud’ plačilo vam.

Naš plačnik sam Jezus je,

Ki za nas daruje se;

Ker za nas na križu umeri
Nam bo tud’ nebo odperl.

Sanktus.

Oh, neskončno usmiljen Bogi
Keši duše iz nadlog.

Naj v nebesih tam pojo
Tebi pesem angeljsko.

Svet’ Gospod, Bog Sabaot,

Ki se usmili revnih s’rot,

On rad usliši vbogih glas;
Hvala njemu vsaki čas!

Po povzdigovanju.

Jezus 'svojo kri prelil,

Da bi svet zveličan bil;

Duše veselite se,

Vaš plačnik sam Jezus je.

Ena kaplja nja kervi
Vaše martre pogasi.

Ljubi Jezus! vsmil’ se jih,

In očisti grehov vsih.

Mertvi opominjajo:

„Skerb’te, bratje! za nebo,
Dokler še imate čas;
Spomn’te se pa tudi nas“.

Sveto obhajilo.

Jezus se nam da zavžit’,

V podobi kruha skrit;

Kar mi tukaj verjemo,

Tam v nebesih gledajo,

Skorej v svetem raju tam
Veselit’ se z Jezusam,

Verne duše premočno
Čez vse druge željne so.

Oče vsega usmiljenja!

Glej na Sina svojega;

Glej! skoz njega pros’mo te
Vernih mertvih vsmili se.

Konec.

Bog jim večni pokoj daj,

Večna luč jim sveti naj!

V miru naj počivajo,

Svet’ga raja vživajo!

Naj veselo vstanejo,

Kedar k sodbi pojdemo!

Vsirn po smerti vživat’ daj,
Večni Oče! sveti raj.

384

K ž e g n n.

zapojmo, čast povzdigujmo,

Jezus je v belem kruhu prikrit.

Pred nas postavljen, vselej pripravljen,
Ovčice svoje blagoslovit’!

Sveto, sveto, čez vse je sveto ;

Sveto, sveto Jezusa rešnja kri in telo.

Roke sklenimo, ’z serca zdihnimo:

Vsmili se Jezus, zveličar naš!
Teb’ se zročimo, in te prosimo,

Da nam svoj sveti blagoslov daš.
Sveto, sveto, itd.

Zadnjič vsi skupej recimo tukaj:

O Jezus , hvala tebi naj bo!
Enkrat dodeli, da bi veseli
Vekomej peli ravno tako :
Sveto , sveto , itd.

Pred pridigo.

w  Očeta ino Sina ,

In Duha svetega,
V časti tega imena
Častimo mi Boga.
Ta molitev je sveta,

S katero je učil
Kristus častit’ Očeta,
In jo nam naročil.

Oče naš, ki v nebesih
Kraljuješ vekomaj,

Na dušah in telesih

Ti nam svoj žegen daj.

385

Vsel’ bodi posvečeno,

Tvoje sveto ime,
Svetejši ni nobeno,

Kakor to tvoje je.

Tvoje kraljestvo pridi

Po naši smerti k nam,
Tvoja volja se ’zidi

Na zemlji, kakor tam.
Daj nam vsakdanj’ga kruha
Za dušo in telo,

Pošlji nam svet’ga Duha,

Da nam ga žegnal bo.

Odpusti, mi želimo,

Vse naše grehe nam,
Kakor mi odpustimo

Vsim svojim dolžnikam.
Ne vpelji nas v skušnjavo;

Od zlega reši nas.

0 daj nam misel pravo,

Te ljubit’ vsaki čas.

Pred keršanskim naukom.

Izrečen, srečen, kdor posluša
Lepe navke Jezusa.

Ohranjena njega duša,

Kdor se greha varvat’ zna.

Zakaj navki svetu svet’jo.

Skoz dajo življenje nam,

Nas učijo brumno živet’,

Tudi enkrat srečno vmret’.

Druib.

17

Čast, lepota in bogastvo,

Le en kratek čas terpi;

Vse posvetno veličastvo
V prali. pepel se premeni.

Zgin’la bode zemlja, nebo,
Navki ti ostanejo,

Ki so 'zvirk življenja večnega,
So besede Jezusa.

Po keršanskeni nauku.

v

^egnaj, Oče! ta navk sveti,
Kterega si nas učil,

Da bi v tvoji časti vselej
Ino k pridu vterjen bil.

Vtisni, kar smo se učili,

Globoko v naše serce nam,

Da b’ tvojo voljo spolnili

Z brumnim in čistim sercam.

je angelj Gabriel
Od Boga na ta svet,

K eni čisti devici

Noter v mesto Nacaret.

K devici zaročeni
Si svetim Jožefom,

Od Davidove hiše —
Marija z imenom.

Adventna.

Angelj noter k nji pride,

In tako govori:

Češena si, Marija,

Gnade vse si polna ti.

Marija se prestraši
Lete Štirne božje,

Ino misli počasi,

Kaj je to za ’n češenj e.

Angelj k Marii pravi:

Nikar se ti ne boj ,

Ti si gnado zadobila ,

Za ves svet bo porod tvoj.

Poglej, ti boš spočela,

Od Duha svetega,

In boš Sinka rodila ,

Z imenom Jezusa.

Brez moža boš spočela,

Brez madeža vsega,
Kater’ga nebo, zemlja
Obseči ne moreta.

Marija, čista d’viea
Se nizko prikloni,

In pravi: Naj se zide
Božja volja nad meno.

Poglej , pokorna dekla
Sem svojega Boga,

Ino ’z serca zaupam

V njega milost in gnado.

Angelj, ko je to pesem
Tako lepo zapel, ,

Gor je zletel v nebesa,

Od Marije slovo vzel.

388

Marija , mati božja!

Prosi Boga za nas.

Da njega milost in gnada
Ostane vselej pri nas.

Božična.

§lno dete je rojeno — aj rojeno
(Noter v tem mestu Betlehem).

V eni priprosti štalici — aj štalici,

(V enih oslovih jaslicah).

Spoznal ga je oslic, volek — oslic, volek r
(Da je to dete pravi Bog).

Kter’ je stvaril zemljo, nebo — zemljo, nebo r
(Človeku dal dušo, telo).

Tu so prišli kralji trije — kralji trije :
(Gašper, Melhjor in Baltazar).

In so za ofer prinesli — aj prinesli
(Miro, kadilo, čisto zlato).

In darujejo Jezusa — aj Jezusa,

(Tega kralja nebeškega).

Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo
(Ljubo devico Marijo).

Ker je rodila Jezusa — aj Jezusa,

(Zveličarja cel’ga sveta),

V temu Sasu božičnemu — božičnemu
(Bodi to dete hvaljeno).

389

Postna.

W vertu tam na oljski gori
Izveličar naš kleči;

Bleda luna milo sveti,

On kervavi pot poti.

Nja obhajajo težave,

Gleda strašno Golgato:

Trudnih učencov težke glave
Mirno zrav’n počivajo.

Že sovražna truma hruje,
Iškarjot jo sam pelji;

Judež Jezusa kušuje
ln sovražnikom izdd.

„Koga išete? 11  jim reče,

Vse popada in leži;

Ker se jim pa branit neče,

So ga križem zvezali.

Iz ljubezni do Očeta
V sredi trinogarjev je,

Vmret’ za grehe vsega sveta
Kakor jagnje spravlja se.

Pen’jo se štimanoglavci,

Ves pohleven on molči,

Ljudstvo šuntajo hinavci,

Da le: „križaj ga 1“ kriči.

Ptuj sodnik na sodnem stoli
Ga nedolžnega spozni;

Truma pa v dvorišu doli
Se vtolažiti ne da.

„Jez ne najdem 11 , Poncij vpije,
„Da bi smerti vreden bil 1“

„Le čez nas se naj razlije 11 ,
Kliče ljudstvo, „njega kri! 11

Roke si Pilatuž vmije,

Križat Jezusa pusti,

Grozno bruno vgonobije
Njemu ljudstvo navali.

Gora sterma ino britka,

Težek križ in pot je terd,
Jezus nese brez počitka
Za plačilo svojo smert.

Ves oslabljen Jezus dojde
Glav m e rt vaških strašni kraj
Da v nebesa človek pojde,
Vniira on mt križu zdaj;

Kri preliva in plačuje.

Kar je Adam pregrešil;

Za sovražnike zdihuje,

Da b’ jim Oče odpustil.

Ves nedolžen Jezus vniira.

Ljudstvo njemu se smeji,

Le k Očetu se ozira,

In mu dušo izroči.

Pokati začele skale.

Tresti zemlja in nebo,
Grešne trume so spoznale:
„Pravi božji Sin je to!“

Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatele,

Začni ž njim tud’ ti žaVvati;

Milo ž njim razjokaj se.
Magdalena solze taka,

Ljujii Janez se solzi,

S svojim’ solzami omaka
Mati svoj’ga Sina kri.

Njega duša obiskuje

Vernih duš počiten kraj,

Tud’ pred peklom oznanuje
On očakom sveti raj.

Truplo v skalo pokopali
Žalostni prijateli;
Skerbno so ga zavarvali
Jezusa sovražniki.

Jezus seer je moral vmreti,

Da bi nam življenje dal,
Vendar v zemlji ne strohneti,
Sam je spet od smerti vstal.
Hudobija tega sveta
Zdaj premagana leži;

V časti svojega Očeta
Zveličar naš živi.

Sveti križ.

>K»raljevo znamnje, lej! stoji,
Svet križ, nebeška luč gori;

Na njem življenje sraert stori,
Življenje s smertjo nam dobi.

Za nas je od kervi neznan,
Odperta je njegova stran,

Lije mu režnja kri iz ran,
Da je bil greh sveta opran.

Zdaj je Zveličar dokončal,

Kar je že David prerokval,

In vsim narodom oznanoval,
Da bo z lesa Bog kraljeval.

Prelepo in sveto drevo!
Rudeče pisano s kervjo!
Bilo si vredno ti samo
Nositi tak sveto telo.

392

Na tebe je pribita b’la

Odkupšina vsega sveta,
Pravici žaljen’ga Boga,
Da je rešila rop pekla.

Česen si ti , presveti križ!

Edin nam upanje deliš,

Le ti nam milost zadobiš,
Pregrehe naše nam izbris’.

Čast, hvala bodi vekomaj,

Nebeškemu Bogu vselej!

Presveti križ nam vernim daj
Da pridemo v nebeški raj!

Ker je za nas že smert prestal.

Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

Pekel premagan je za vsel’,

Zatorej bod’mo vsi vesel’. Aleluja . . ,

Oj bodimo veseli vsi,

Ker sveti raj odpert stoji. Alel. . . .

•/ j ,* ' - ;

Marija! le veseli se,

Ker tvoj Sin se prikazal je. Alel. . . .

Povsod se dans razlega glas:

Hvaljen bod’ Jezus vsaki čas! Alel. . .

Velikonočna.

je od smerti vstal,

Ker smo zdaj z greha zopet vstal’,

Ne, da b’ se še nazaj podal’. Alel. . .

393

Kdor z Jezusom vojskuje se,

Tam sveti raj gotov mu je. Alel. . . ,

Bo sodni dau častitljiv vstal,

Jezus ga bo v nebo predjal. Alel. . . .

Vojskujmo torej serčno se.

Saj vojske kratko le terpe. Alel. . . .

Veselje pa tam večno bo;

Oh! glejmo, da pridemo v nebo. Alel. . . .

Mogočni Jezus! žegnaj nas,

Da bomo peli vsaki čas:

Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

——-

Binkoštna.

l^rid’, sveti Duh! aposteljnam dau,
Ker si bil danes u nje poslan,

Da čuda božje pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh! daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli;
Resnično da poslušajo,

In nje sladkost okušajo.

Prid’, sveti Duh! razsveti nas ti.

Prid’, sveti Duh! omeči serce,

Prižgi nam v sercih svete željd;
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

17  *#

394

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;

Daj , da se ne spodtaknemo,

V ljubezni ne premaknemo.

Prid’, sveti Duh! ti naša krepkost.

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O vodi nas do večnosti,

Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!

Sveto rešuje telo.

Praznika svetega — dans veselimo se.
Prav iz unetega — serca naj hvala gre.
Staro preide naj — vse novo bodi zdaj,
Misli, djanje vsak prenavljaj.

Danes praznujemo — zadnje noči spomin,
Ker se spomnujemo — kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral — jagnje jim jesti dal,
S tem zapoved judov dostal.

Učenci zavživajo — velikonočno jed,
Zadnjič dobivajo — rešnje Telo prejet’.
Vziti ga jim daje — pa razdeli se ne.
Vsak posebej cel’ga prejme.

Kedar prejamejo — slabi njega telo,

Se ga navzamejo — moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zroči — di jim ga, in veli:
Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno — njega telo za dar,
Dušam pripravljeno — da ga zavživa stvar.
Mašniki stor’jo to — ga sami vživajo,

In ga vrednim vernim dajo.

Zdaj od nebeškega — kruha naš duh živi,

Iz kruha belega — se nam prav' Bog stori.
Čudi se, q  kristjan — Jezus je vsim jed dan,
Bodi si reven in zaničvan.

Danes Te prosimo — trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo — vari nas vsih nadlog.
Živi nas slabe zdaj — k tebi nam priti daj,

In te vživat na vekomaj.

Zahvalna.

me

3®.vala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!

Kerub , Zeraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi, trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves

Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, božji Sin,

Je zapustil ga v spomin,

O preljub’ Zveličar naš!

Kol ka je ljubezen tvoja !'
V' grehe sem bil zakopan,
Revna je b’la duša moja,
Ti pa prideš k nam ha svet,
Pekel, smert in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat naš biti;
Nam živi in umerje.

Nam nebesa zaslužiti;
Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici božji zdaj
Ga imamo pomočnika ,
Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega sodnika,
Milost, grešnik! le dobiš,
Dokler tukaj še živiš.

Jezus! bodi usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj, pri nas ostani
Pelji naše duše v raj
Delež zvoljenih nam daj.

Svoje ljudstvo osrečuj,

Zdaj in vselej nas obvari.
Obdaruj in povikšuj

In zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti,

Tu in tamkaj v večnosti.

397

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

Sveto obhajilo.

Sevali svet odrešenika — in pastirja dobrega,

Hvali duša učenika — hvali svoj’ga ženina.

Zdaj povzdigni serce svoje — jezik glasno naj zapoje,
čast in hvalo Jezusu — v zakramentu svetemu.

Jezus nas je tol’ko ljubil — da j’ življenje za nas dal,
Čudež je ljubezni storil — naj bi v njem pri nas ostal.
Zdaj ...

Prej, da se je svojih ločil — njim zapustil živ spomin,
Svoje lastno telo zročil — nam je v živež božji Sin.
Zdaj . . .

Nočem srotic zapustiti — v zakramentu bom pri vas,
Z vami hočem se skleniti — v obhajilu vsaki čas.
Zdaj . . .

To nam je nebeška mana — kruh življenja večnega;
To je tista dušna hrana — ktero Jezus svojim dd.
Zdaj . . .

Kdor zavživa tega kruha — smerti vidil on ne bo;
Truplo, tempelj svet’ga Duha — Jezus spet obudil bo.
Zdaj . . .

Kdor večerjo vredno vživa — on se smerti ne boji;
Jezus v njem sam prebiva — on pa v Jezusu živi.
Zdaj . . .

398

V sercu Jezusa imeti — to je duši sladek mir;

Na gostii ž njim sedeti — bo veselje vekomej.

Zdaj . . .

Kakor na zeleni paši — pase Jezus jagnjeta,

V obhajilu duši naši — novo moč, življenje dd.

Zdaj . . .

Lepo zjutraj zarja mila — z roso rož’ce omladi:
Lepše z gnado v obhajilu — Jezus duše oživi.

Zdaj . . .

Zeljno pijejo ovčice — čerstve vode bistri vir;

Z gnadami poji dušice — Jezus dobri njih pastir.
Zdaj . . .

Kar je sonce vsemu svetu — kar je zemlji beli dan;
To je Kristus v zakramentu — tvoji duši, o kristjan!
Zdaj . . ._

Tol’ko čuda, tohko sreče — kdo ne bo prav vesel?
Serce naj ti bo goreče — da boš vredno hvalo pel.
Zdaj . . .

Duša, ktera zapustila — si pastirja božjega,

Si v pušavo se zgubila — al’ si našla mir serca?
Zdaj . . .

Cuj, kako te kliče milo — glej! kak za teboj hiti,
Ne bo serce se vtopilo — toPko ljubeznjivosti ?

Zdaj . . .

Pridi k Jezusu, ovčica! — on objeti te želi;

Drago kupljena dušica! — spet njegova bodi ti.

Zdaj . . .

Ljubeznjivo vse objame — ki se k njemu vernejo,
Vzame njih na svoje rame — nosi varno jih damo.
Zdaj . . .

Rane celi jim skeleče — bolečine jim hladi,

Lepo novo jih obleče — z oblačilom milosti.

Zdaj . . .

399

S svojim mesom jih nahrani — s svojo kervjo napoji,
Skerbno varje ino brani — tla jih hudo ne vlovi.
Zdaj . . .

Duša srečna in vesela! — vabi, kliče vse stvari,
Pravi jim, kaj si prejela — v tvojem sercu kdo živi.
Zdaj . , .

Kerubini, Zerafini — s tebo slavo naj pojo,

V hvalo Jezusa zedini — se naj zemlja in nebč.

Zdaj . . ,

Var’ se , duša! zapustiti — svojega zveličarja,

Sopet Jezusa zgubiti — bi nesreča pekla b’la.

Zdaj . . .

Jezusa presladko serce — naj veselje tvoje bo;
Jezusa kervave rane — naj te greha varjejo!

Zdaj . . .

Jezus tebe vpraša milo — duša moja! ljubiš me?

Oh! da b’ serce govorilo—oh, moj Jezus! ljubim te.
Zdaj . . .

Vbogo, revno serce moje — od ljubezni naj gori!

Naj bo prebival’še tvoje — v njem moj Jezus naj živi!
Zdaj ...

Jezus, božji Sin Marije — tu v podobi kruha skrit!
Tebi moje serce klije — bodi meni varh in škit!

Zdaj . . .

Kedar se mi bo stemnilo — bodi mi popotnica,

Vzemi mene na plačilo — v dom življenja večnega.
Tam bom vzdignil serce svoje — tam naj jezik večno poje,
Čast in hvalo Jezusu — svojemu zveličarju.

Srečna duša boš sedela — na gostii jagnjeta,

Skrivno pesem mu boš pela — tam nevesta zvoljena.
Duša vzdigni serce svoje — jezik glasno naj zapoje,
Čast in hvalo Jezusu ir- svojemu zveličarju.


Po svetem obhajiln.

srečna duša, blagor ti!

Ki Jezusa zavžila si;

Kdar zapustila boš telo
Ti Jezus proti prišel bo.

Presrečno tudi je telo ,

Ki prejme Jezusa lepo;

Na sodni dan obdal ga bo
Nebeški kralj s svojo častjo.

Dekleta! božji tempelj ste,

Prav’ živi Bog v vas znajde se,
Ohran’te tempelj le skerbno.

Da greh ognjusil ga ne bo.

Naj jezik vaš le govori
Od božje hvale in časti;

Vse želje vašega serca
Naj bodo k časti Jezusa.

Brez greha duša in telo,

Vse vaše žive dni naj bo;

Vse, kar je vas, naj ga časti,
Gospoda večne milosti.

V čast Marije.


Perva,

si ti češena!

O Marija, rožni cvet!

Teb’ enaka ni nobena,
Take nima celi svet;

Kar se koli rožic najde,

Nobena tak žlahna ni:

V tebi se vsa milost najde;

Oh! dodel’ jo meni ti.

Madež se ni v tebi našel,

Bog Oče te je vsadil,

Sveti Duh te je ociral,

S tebe je Bog Sin cvetil:

Vsi jeziki so preslabi,

Tebe., roža! hvaliti,

Žlahna roža! ne pozabi,

Na me, o Marija ti!

Kedar tvoj kip fpeld) premišljujem
Pred tajistim jez klečim,

Pohlevno k tebi zdihujem,

Eno gnado le želim:

Da me ne boš zapustila,

Mati prave milosti!

Ino mi bodeš sprosila
Božjih gnad obilnosti.

Kedar grešnik jez zaslišim,

O Marija! tvoje ime,

V svpjem sercu na te zmislim,
Pravim: Vsmili se čez me,

Pusti meni milost najti,

Kedar me vse zapusti,

Bodi moja ljuba mati,

O Marija, roža ti!

Ti si z gnado vsa obdana,
Angelj Gabr’jel govori,

Od Očeta nam izbrana ,

Gnada vsa ’s tebe gori.

Ti si polna vse dobrote:

Devica izvoljena,

Spomni na nas revne srote ,

O mati prevsmiljena!

Kedar bodem morla vmreti,
Dašo dati čez Bogu,
Kedar bodem morla vzeti
Od tega sveta slovo:
Oskerbi me, daj mi 'zreči
Te svete imena tri:
Jezus, Marija, Jožef sveti,
Ozrite se vi na me!


Druga.

^ Devica bod’ češena,

Ti kraljica vsih vebes,

Ti si vsim nam vir življenja
Ti si sladka , mila res.

Svit blišobe te obdaja,
Sončno sije tvoj obraz ;

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči;

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš — Mati ti!

Si ponižna in premila^

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,
Glej, nas revne grešnike!

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus, reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo
Spremi v sveto nas nebo.

Tebi vdani hočmo biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Zmiraj hoč’mo te častiti,

Peti slavo ti na glas:

O Devica , bod’ češena!

Bod’ češena vekomej!

Taka mati ni nobena.

Kot si bila ti vselej!

Tretja

3HLo v jasnem jutru primiglja
Že zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonenje,
Marii čast in počešenje;

In z zlato zarjo vse časti:
„Češena si Marija ti!“

Ko višej sije sonce že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši zopet nam zvonenje;
Marii čast in počešenje;

Čez hrib in plan se oglasi:
„Češcna si Marija ti!“

In kedar sonce že ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonenje
Marii čast in počešenje; —

V večernem hladu se glasi:
„Češena si Marija ti!“

„Cešena si Marija ti!“

Naj se glasi do konca dni,

Naj vedno sliši se zvonenje
Marii čast in počešenje ; —
Nebo in zemlja naj glasi:
„Češena si Marija ti!“

Četerta.

Premila Marija! kje glase čem vzet’?
Besede , katere čem tebi zapet’?

Brez madeža bila spočeta na svet,

Nebes naj žlallnejši cvet.

Občutijeji moji zdaj hoč’jo ož’vet’,
Prelepi Marii ’no pesem zapet’.

Brez madeža ...

Pogledam nad sebe gor v jasno nebo,
Nad zvezdami tamkaj se svetiš lepo.
Brez madeža . . .

Če luna mi bleda prisveti po noč’,
Globoko iz serca izdihnem, rekoč:
Brez madeža . . .

Če grejejo sončni me žarki gorko,
Premislim ljubezen na tvojo toplo.
Brez madeža . . ,

Šumeči potoki velijo mi vsi :

Vir gole ljubezni Marija, si ti!
Brez madeža . . .

Marija ! kak’ srečna si vender ti vsa,
Glej, nebo enake tebi je nima.

Brez madeža . . .

V nebesih imaš pa zdaj vel’ko oblast,
Sam Jezus, tvoj sin, podal tebi je čast.
Brez madeža . . .

Na svetu karkoli leze ino gre,

Častita Marija! me spomni na te.

Brez madeža . . .

Če serčice moje mi žalost mori,
Bolezen življenje mi moje greni,
Tedaj, o Marija! poslušaj me ti,

Pa tudi vsmili se me.

In kedar spet moram ta svet Zapustit’,
Od znancov, prijatlov se tukaj ločit’,
Tedaj, o Marija! daj mi roko,

Pelji me v sveto nebo.

Peta.

2 .

eš, o Marija!
Moje veselje!

Veš moje želje ?

Ljubil bi te;

Z mira j pri tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena Mati!
Zaverzi me ne.

Kaj pa ti hočeš,
Moja Kraljica,
Sladka Devica!

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno
Rad ti ga dam.

Pa ti, Kraljica,
Si ga že vzela,
In si ga vnela,
Za te gori.
Mati preblaga!
Ti ga ohrani,
Hudemu vbrani,
Reši ga ti!


406

Šesta.

Marija , polna gnade ,
Mati božje milosti!
Grešnika poglej, kak pade
V srošno večne žalosti.

Oj čez me Prosim te ,

Vsmiii se, Vsmili se!

Mati mila! O Marija!

Pros’ za me. Pros’ za me

Tvoje milosti potreben
Se pred tabo jez solzim,

Ako ravno nisem vreden
Tvoje dete bit’ želim.

Oj čez me . . .

Glej! po šroki cesti hodil
Pogubljenja večnega.

Svet hudoben me je zvodil
Od Očeta dobrega.

Oj čez me . . .

Pozapravil sem dobrote
Prevelike milosti,

Sem napolnil svoje pote,

Z grehi nehvaležnosti.

Oj čez me . . .

Dobre dela sem zamudil,
Šem zatratil dragi čas.

Kako pozno sem se zbudil
Na pastirja mili glas.

Oj čez me . . .

Vse dobrote tega sveta
Zapustiti zdaj želim,

Vendar stopiti pred Očeta
Vbogi grešnik se bojim.

Oj čez me . . .

K tebi, Mati! se obernem
K tebi dete pribežim,

Tebi mile solze vternem.

Tebi dušo izročim.

Oj čez me . . .

Pomočnica keršenikov,

Primi me za roko zdaj ,

Pribežal’še spokornikov,

Pelji me k Bogu nazaj.

Oj čez me . . .

S svojim Sinom, ljuba mati!
Spravi mene grešnika,

Da mi hoče gnado dati,

Prosi duha svetega.

Oj čez me . .. .

Pod svoj sveti plajš zagrinjaj
Mene pred sovražnikam,

V sveti raj pa enkrat spremljaj
Z vsini nebeškim angelcam.

Oj čez me . . .

In ko bodem moral vzeti
Od tega sveta slovo,
Zakramente daj prijeti
Duši za popotnico.

Oj čez me . . .

-MJ&/52SS-

Sedma.

3H!aj bolj blaga , mila draga
Si Marija d’vica Ti;

In čistejši, in svetejši
Ni bilo nikol’ stvari.

408

Tvoje obličje , lepotičje ,

Je zgol milost in sladkost,
Ni človeško , je nebeško ,
Zmaga angeljsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde očesa tvoje so ;
Kakor pšice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage,
Tvoje svete so roke, .

Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti, devica! si kraljica
Cele zemlje, vsih nebes;

Pa ponižaš in približaš
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojem se očem?
Skorej, skorej prid’ od zgorej,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok ,

Pridi k meni in me deni

V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo ,

K’‘je vso čast Marii dal.

Živi, živi! vpimo: živi!

V sercih nam Marije ime!
Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa zvesto serce.


Osma.

%lvete cvetlica ena — in večno zeleni,

Enaka ni nobena — ni b’la. kar svet stoji.

Če  grešniku solzice 1 — se vtrinjajo z oči,

Mu duh lete cvetlice — serce razveseli.

Ce tudi smertna sapa — obraz že obledi,

Od te cvetlice hlapa — se zdravje zadobi.

Al’ kje je ta cvetlica — kter’ vert jo le pozna,
Marija, čista d’vica — cvetličica je ta.

Presveto ime Marije — je čez imena vse,

Naj zlat mu venec vije — in krona spleta se,
Marije, čiste d’vice — naj žlahniši je cvet,

In take več cvetlice — ne bo dočakal svet.

Razsveti, o Danica — na zemlji temno noč,
Podari, o kraljica — nebeško nam pomoč:

V svetosti prebivati — premagati hudo strast,
In enkrat vživati — v nebesih večno slast.

Deveta.

f i, ki nad trume nebeške vse
Bližna pred Jezusom znajdeš se,
Ti mati Gospodova, naša pomoč!
Razjasni nam uma in pameti noč.
Prosi, Marija ! prosi za nas ,

'L daj in posebno poslednji čas.

Duše, ki v grešnih zvezah tičč,
K tebi vse zgrevane pribeže,

Prot’ tebi obračajo solzne oči,

O mati premila, vsmili se jih ti!
Prosi . . .

Družb.

18

Duše v skušnjavah , ki jih tero,

K tebi, Marija ! se zateko;

Ti mat’ ljubeznjiva! se na nje ozri,
ln silnih skušnjav jih čiste omi.

Prosi ...

Duše terpinčene od britkošt,

K tebi zdihujejo za serčnost:

Izroči, Marija! jih ljub’mu Bogu,
Zadobi pomoč jim od svoj’ga Sinu.
Prosi . . .

Ljuba nedolžnost tud’ kliče v te,

Da b’ si privarvala čisto serce,

Se k tebi ozira ’z doline solzi,,
Zaupanje terdno do tebe imi.

Prosi . . .

Bog ti veliko dal je oblast;

Torej, Marija! ti gre vsa čast:
Podpiraj nas s svojo mogočno prošnjo,
Da srečno vsi pridemo k tebi v nebo.
Prosi . . .

Deseta.

Solarija , ti pomagaj nam!

Te pozdravljamo, devica!

Se ti vklanjamo, kraljica!

Marija, Marija, le ti pomagaj nam!

Marija, ti pomagaj nam!

Kedar bomo mor’li vmreti,

Ti nam daj pomoč prijeti.

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Kedar oči že otemnijo,

Usta ne več govorijo,

Marija . . ,

411

Marija, ti pomagaj nam !

Kedar duša gre ’z telesa,

Nas britkost in strah pretresa ,

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Kedar bomo se ločili,

In se v večnost preselili,

Marija ...

Marija , ti pomagaj nam!

Sprosi nam od svoj’ga Sina,

Da nam bode sodba mila;'

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Kedar bomo že zaspali,

Da b’ vsi srečno gor ustali,

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Da b’ v nebesih vsi veseli,

Tebi čast in hvalo peli,

Marija, Marija, pripelji nas v sveti raj!

Enajsta.

pesem, jezik moj!
Marii v čast in slavo poj ,
Ki je brez madeža spočeta
Postala mati božja sveta.
Zato ji vedno čast doni
Od vsili jezikov in strani:
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

18 *

če  vprašam drobne ptičice:
Kaj tak’ lepo mi pojete,

Da milih pesmi glas medeni
Odmeva log in gojzd zeleni?
Marijo me pozdravljamo ,

Mi ptičice odpevajo,
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

če vprašam nježne rožice:

Kaj tak’ lepo se spletate,

V prekrasen venček razcveteni
Iz njega klije duh medeni!
Marii venec spletamo,

Mi rožice prikimajo,

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam svetle zvezdice:
Kaj tak’ lepo se vtrinjate?

Po nebu se vaš svit razliva r '
Ko rajska zarja .ljubeznjiva,
Marii krono spletamo,

Mi zvezdice odmevajo,
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam božje angeljce:

Kaj tak’ lepo prepevate,

Da vse nebo v radosti plava,.
Po rajn se razlega slava?

Marii slavo pojemo,

Mi angeljci odpevajo,

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti;
Razlegaj se po zemlji celi r
Odpevaj sveti raj veseli.

Kraljici slave in časti,
Pozdrav naj vekomaj doni:
Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Dvanajsta.

Slajte hribi in doline ,
Gojzdi, travniki, planine,
Vsi devico počastite,

Ki je lepši nima svet.

Vsi potoki vi šumeči,

Ljubi tički žvergoleči,
Premogočni vsih kraljici
Pojte hvalo, pojte čast.

Vsi recite: O devica!.

Kako lepa si kraljica!

Bodi čast in hvala večna
Tvojmu stvarniku, Bogu.

Ti si sonce, serca greješ
Od ljubezni, ktero seješ;
Ti si luna razsvetljena
Od svetlobe vsih nebes.

Lilja, roža si cveteča,

Naj prijetniše dišeča,

Si brez madeža, vsa čista,
Polna ljubeznjivosti.

Kar te dela Ijubeznjivo,

In Gospodu dopadljivo,

To je tvoja prelepota,

Polna vse ponižnosti.

O Marija! Bogu draga,

Nam pa sladka, mila, blaga,
Kakor ljubiš svoj’ga sina
Bodi milostljiva nam! .

———

Trinajsta.

Marija rožica,

Zvoljena in žlahna vsa!
Grešnikov vsih troštar’ca!
Prosi za nas Jezusa,

Da nam sveti luč,

Skozi tvojo moč,

Najditi nebeški ključ.

Čez  lepoto limbarja
Se, Marija! gor blišiš,

In iz trona vikšega

Gnade grešnikom deliš,
Kdor te le spozna,

In ti hvalo da.

Dosti trošta vselej ’ma.

Predišeei majaron

’Z vertica nebeškega!
Kak’ je lep tvoj zlati tron
Od življenja svetega;
Gnada božja da
Lepega duha,

Vleče k teb’ služabnika.

O prežlahtna v’jolica
In prijetna vsim očem!
Silno lepa zvezdica

Svetiš noč in dan ljudem;
Bolj prijazna še
Kakor zvezde vse
Lepše, kakor sonee je.

O svetilo zvoljeno
Si Marija d’vica ti;

Si od Sina kronana.
Čigar mati bila si.
Sveti Duh ti da
Perstan iz zlata
Tebe za nevesto ’ma.

Mati nam pripravljena
’Z svetega Duha moči!
Bodi vsa pozdravljena.

In obemi k nam oči.
Da nam sveti luč
Skozi tvojo moč
Najditi nebeški ključ.

——-

Štirnajsta.

'Sfi edina, o Marija!

Za nevesto zvoljena
Si od svetegaDuha.

Tebi, lepa! naj razlega
Petje slavno se glasno,
Naj odmeva clo v nebo!

Ti le sama si odbrana
Lilija brez madeža,

Čista mati Jezusa, f

Počešeno čez vso zemljo
In nebo je tvoje ime;
Slava, slava tebi gre!

Tebi mili, v solz dolini
Revni se zročujemo,

Te pomoči prosimo.

416

Ti nas brani v sili vsaki!
Daj živeti nam lepo, t
Dozoreti za nebo!

--

Petnajsta.

arija preblaga!
Vse duše vedo —
Nikoli ni bilo.

— prečista in draga!
da matere slajši

O mati presveta — hči svet’ga Očeta!
Vse milosti vir — mi upanje daješ,
Veselje in mir.

Marija preblaga! itd.

O mati devica — nebeška kraljica!

Kdo te je častil — da b’ vender pri tebi
Uslišan ne bil ?

Marija preblaga! itd.

O mat’ ljubeznjiva — naj bolj dobrotljiva!

Ti prosi za me — da bodem te ljubil,

In gorel za te.

Marija preblaga! itd.

Mogočna si, mati — Bog nič ti ne ukrati,
Kar hočeš, storiš — ti da, kar ga prosiš,
Ti da, kar želiš.

Marija preblaga! itd.

O mati ljubezni — ozdravi bolezni
Ti moj’ga serca — da začnem ljubiti
Preljub’ga Boga,

Marija preblaga! itd.

417

Šestnajsta.

# upanje rili lepo!

Vse moje zaželenje
Ti moje si življenje,

Moj mir. Marija, tj.

Če te, Marija, kličem,

Al če se spomnim nate ,
Sladkost, veselje zate
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel,
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije

Prežene vso britkost.

Na morju t’ga življenja
Si zvezda meni mila,

K’ bo moj čolnič vodila,

Da pridem srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim plajšem,
Preljuba moja mati!

Želim jez prebivati,

Umreti tud’ pod njim.

Če srečen, o Marija!
Vmerjein v ljubezni tvoji;

O blagor, duši moji!

V nebesa pohitim.

JZ vezmi ljubezni svete-
Mi ti serce ukleni,

Tvoj sužen, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Saj to serce , Marija!

Od zdaj ni nič več moje^
Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

18  «*

Sedemnajsta.

O  devica! — pomočnica
Bila si in boš nam ti,

Le sladkosti — in blagosti
Tvoja roka nam deli.

Ko cveteča — in dišeča
Si Marija rožica!

Sem iz raja — svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko danica — tolažnica
V temni noči siješ nam f
Mati mila — vedno bila
Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih — in britkostih
Rada nam pomagaš ti.

Pri skušnjavah — in težavah
Pomočnica vselej si!

Čast Marije — naj razlije
Se po svetu krog in krog;
Njo častimo — in prosimo
Pomočnico vsih nadlog.

Ljuba mati — v zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan:

Boš prosila — govorila
Srečno bode tek dognan.

——

od serca Jezusovega.

4Fezus! tvoje sveto serce
Nas pregrešne veseli,

K sebi vabi vse dušice ,

Naj nobene ne zgubi.

Tu od večnega Pastirja
Vsa sladkost se grešnim da,
Celemu svetu gnada 'zvira,

Kdor za njo skerbeti zna.

To je prava hiša božja.

Gor k nebeškim vratom pot,
Jezus nam je proti prišel,
Glejmo, kak’ je poln dobroti

Sveto serce vsim nam dava,
Ljubeznjiv’ za nas skerbi,

Brate, sestre nas spoznava,
Kdor se njemu izroči.

Kdor k njemu se poda v branbo.
Vsi nesreči odbeži;

Sveto serce za ohranbo
Vsim vse gnade zadobi.

Sveto serce je boleče ,

Kdar ga grešnik razžali;

Vselej v ljubezni je goreče,
Kdar od vernih se časti.

K tvoj’mu sercu vsi bežimo,
Jezus , le nam prostor daj!
Svetle krone v njem dobimo,

Šli ž njimi ’mo v večni raj.

Da bi b’li ja vredni svati,

Kdar ’mo prišli taj pred te,
Tvoj’ga serca sestre, brati,

To skoz naša želja je.

Če pa gnado kdaj zgubimo,

No nas svet premagat’ če,

Pa k Marii pribežimo,

Hitro nam naproti gre.

Serce Jezusa, Marije!

Maj nam eno srečno smert,
Kdar nam zadnja ura bije,
Naj bo svet’ raj nam odpert.

Pros’ino, pridi nam naproti,
Kdar ’mo proti nebu šli!

Naj skušnjava nas ne zmoti,
Da 'mo vsi zveličani 1

od serca BEarijnega

Marije serce sveto,

Prati nam v ljubezni vneto,
Polno božje milosti,

Polno lepih čednosti!

Naj , Marija ! petje moje
Časti sladko serce tvoje;

Kar se giblje in živi.

Naj te hvali in časti!

Čisto serce za te zbrati,

V njem prijazno stanovati,

Hotel stvarnik vsili reči,

Vlil je v nja z nebes dari.

Naj, Marija! itd.

Sveto serce to je vnelo,

Za  Boga je vse gorelo .

Ni ljubilo druzega,

Ko gospoda samega.

Naj , Marija! itd.

Blago serce je vse milo,

Nas otrok ni pozabilo.
Dobrotljivo je za vse,

Prosi za nas grešnike!

Naj , Marija! itd.

Krotko serce je terpelo,

Je britkosti dost’ imelo,

Ko je nesel ljubi Sin
Težo smcrtnih bolečin.

Naj , Marija! itd.

Sladko serce zdaj kraljuje,
Se v nebesih veseluje,

2! Bogom svojim sklenjeno,
Nam v pomoč pripravljeno.
Naj, Marija! itd.

Deviški stan.

lijube sestre in dekleta!

Srečen je naš samski stan
Se srečnejši stan devištva,
Naj le bode prav deužan.
Oj ponižno pribežimo
Vse k devici rožnati.

Daj, da milost zadobimo,
Varvat’ liljo čistosti.

Imeniten je svet zakon,

Kar svet Pavel sam uči;
Imenitnej še devištvo,

Kar svet Pavel govori.

Oj ponižno . . .

Kar je sonce čez vse zvezde,
Kar čez svinec je zlato;

To je sramožljivo dekle,

To device čiste so.

Oj ponižno . . .

Kakor angelj od človeka
U lepoti loči se ;

Tol’ko lepše je devištvo
Od lepote zakonske.

Oj ponižno ...

Hitro zakonsko veselje
Se jim v žalost spremeni;

Serce čisto in nedolžno
Vselej Jezus veseli.

Oj ponižno .

Ternje zakonsko ne pika
Čistih, nedolžnih deklic;

Venec opleten za device
Iz nebeških je cvetlic.

Oj ponižno . . .

Nima svet dobrote take,

Da b’ devištva vredna b’la

Nima tol’ko on lepote,

Tron je ono Jezusa.

Oj ponižno . . .

Imenitnosti in časti
Nima tol’ko celi svet;

Kolikor je devištvo ima,
Svete cerkve žlahni cvet.

Oj ponižno . . ,

Kdor deviško čistost varje,
Je podoben angelam;

Angeli so mu tovarši,

In prijatel Jezus sam.

Oj ponižno . . .

Temu je Marija mati,

Duša hči Marijina;

Cista duša in nedolžna
Je nevesta Jezusa.

Oj ponižno . . .

Kdo bo gledal tako blizo
Nekdaj svoj’ga Jezusa,

Kakor sestre in dekleta,

Ki so čistega serca?

Oj ponižno . . .

Ako ravno izperhnelo
Tud' deviško bo telo ;

Veličastno in veselo

Čez vse drugo vstalo bo.

Oj ponižno . . .

Lepo sije svetlo sonce,
Luna v noč’ nam mila je

Lepše, kakor sonce zlato
Bodo duše vstale vse.

Oj ponižno . . .

Sonce bode otemnelo,

Luna tud’ ugasnila;

Al’ devištvo bo cvetelo
Tam v nebesih vekoma.

Oj ponižno . . .

Devica.

barija, Devica devic
Je v raju na božji desnic';
K Marii so vzete
Device vse svete:

Devica čem zmiraj ostat’.

V (levici je sveti duh zdaj ;
Bo v raju nad angele kdaj;
To priča Marija,

In sveta Lucija:

Devica čem zmiraj ostat’.

Danica čez zvezde je vse ,
Tudi v raju deviško dekle

V nebesih kraljuje.

Se v Bogu raduje:

Devica čem zmiraj ostat’.

Kar bela je lilja pri nas,
Devica tam večni je čas,

Pri Bogu v veljavi,

V nebeški je slavi:

Devica čem zmiraj ostat’.

Le d’vica v nebesih p_ovsod
Za jagnjetom Jezusom hod’,
Prepeva vesela,

Vse božije dela:

Devica čem zmiraj ostat’.

Kjer drugi nevarni je spol,
Se znajti jez nočem nikol’;
Boga bi žalila,

In čistost kalila:

Devica čem zmiraj ostat’.

Sama pač naj lepše živim,
Nad Jezusom se veselim,

On v me se ozira,

Me z gnado podpira:
Devica čem zmiraj ostat’.

Kaj maram za tebe, o svet ?
Ti hočeš le čistost mi vzet’!
Kaj dam se umoriti,

Kot čistost zgubiti:

Devica čem zmiraj ostat’.

Devica Cecil’ja zapoj
Na orgle prelepo z menoj,
Da čistost čem branit’.
Nedolžnost ohranit’:
Devica čem zmiraj ostat’.

Dekleta! živimo lepo,

In Jezusu dajmo rokč ;

On venca device
V nebeške kraljice:
Devica čem zmiraj ostat’.

Od križovske dražbe.

S cvetjem čednosti nasjan,
Lesketa se v zarji zlati,

S svetim navkom okopan;
In cvetlic prelepo cvetje
Je pobožnih duš zavetje;
Vert je križu posvečen
In Marii, izročen.

Vertnarica, o Marija!

Verta ti si rajskega,

S tvoj’ga serCa se razvija
Sveta družba križovska.

Oj le v vertec priteeimo
In k Marii pribežimo
Lepih rožic si nabrat
Za deviški venec zlat!

Tako lepe ni cvetlice,
Kakor bela lilja je;

Lepše pa ko luč danice
Čista duša vtrinja se;

vertec vidim stati

426

Tavžent, tavžentkrat je srečna,
Tam jo čaka krona večna,

Kjer nevesta Jezusa
Z liljami bo venčana.

Lepo cvete tud’ vertniea,

Roža sramožljivosti;

Pa še lepša si, devica!

V zlatih letih mladih dni;

Ce ti z liljo cvet vertnice
Rudeči nedolžno lice,

Angelcem podobna si

V zarji svete čistosti.

V ternje vjolica se skriva
Pred ošabnostjo svetd,

Tak ponižna, sramožljiva
Bodi tudi deklica!

O ne boj se, če sovraži,

Svet te kolne ino draži,

Saj te Jezus, ženin svet,

Hoče za nevesto 'met'.

O zatorej oklenimo
Svetfga križa se zvesto,

In z veseljem se vverstimo

V sveto družbo križovsko!

In Marija, vertnarica
Bodi naša priprošnjiea,

Da nas Jezus vsmili se

In zapiše med svoje! —

V petdeset devetem leti
Je zašvital srečen čas,

Da so papež Pij deveti
Nam poslali sladek glas:

Ob vsili Svetkih Jezusovih
In Mariinih godovih
Zadobi odpusteke,

Kdor skesano se spove.

Nas ogreti za Marijo
In do križa svetega,

Se odpustek podelijo
Enkrat mesca vsakega:
Kader nauki so deržani
In pri božji mizi zbrane
Sklenemo se z Jezusom,
Svojim ljubim ženinom.

Kje še lepši vertec cvete?
Kje cvetlice lepši so ?

Z njih si duša venec plete
Za nebeško svatovš’no;
Vsmiljen’ Jezus in Marija
Sta pa njena tovaršija
Tukaj že na zemlji zdaj
Ino enkrat v svetem raj’.

Stojaj , stojaj vertec zlati,
Vertec družbe križovske!

V tebi hočem rož’ce brati
In si venčati serce;

Dokler luč življenja sije,
Hočem biti hči Marije
In nevesta Jezusa,

Moj’ga ljub’ga ženina!

Dekliška.

Uje od nekdaj sem ljubila
Vse dišeče rožice,

Z rožcami sem si igrala.
Spletala si venčike.

Če vertnice sem dobila,
Nageljcc, vijolice,

Sem jih v venčike povila
Zraven tud’ še lilije.

428

Zmed vsih rožic, kar jih rase,
Lilije naj raj imam:

Lilije mi vsake čase
Kažejo, kar v sere’ imam.

Čista moram bit’ nevesta
Moj’ga žen’na Jezusa,

Tud’ Marii D’vici zvesta,

K’ je vselej prečista b’la.

Jezus, ženin moj presveti
Cisto ljubi le serce,

Čiste hoče le imeti
Enkrat k sebi deklice.

Tam pred tronom bodo stale,

V belo vse oblečene,

Z Jezusom se sprehajale,

Z devištvom vse ogernjene.

Stan prelepi, stan dekliški
Ti me vselej zveseliš!

Perstan zlat, venčik nebeški
Ti dekletam pridobiš !-
Oh jokajte — le jokajte
Zapeljane deklice,

Ne cveto več — le jokajte,

Za vas žlahne rožice.

Pri pogrebu križovske dekline.

Ctujte , sestre ! čujte vi vsi!

Poslušajte prav zvesto,

Kako jemlje v hladni zemlji
Mlada deklica slovo.

Dobro ste jo vsi poznali
In njo **  klicali,

Po pravici spoštovali
Zavolj njene pridnosti.

** let je komaj stara,

Pa je mor’la vender vmret’;
Kakor rož’ca čisto mlada

V dolgo večnost mor’la it’.

Slovo hoče še jemati
Kajna sestra dans od nas,
Merzlo roko nam podati,
Nam povedat’ mili glas.

Srečno, srečno, ljubi očal
Pravi milo vaša hči,

Srečno, srečno, mama zlata!
Rajna ** govori.

Kaj z menoj ste preterpeli,
Naj poverne Jezus vam !

Bog daj ! da bi tam objeli
Svojo hčer na sodni dan.

Tud sestre vas objamem,

V duhu vas poljubim zdaj;
Od vas lepo slovo vzamem,
Vidimo se v svetem raj.

Spomnite se sestre vaše,
Vam v spominu naj živim !
Pri daritvi svete maše
Vašim prošnjam se zrocim.

Oj dekleta! ve verstnice
Mojih zlatih mladih let!

Kmal’ mi bote tovaršice,
Zginil bo vaš rožen cvet.

480

Bila sem tud’ jez vesela.

Sem želela vživat’ svet;
Kakor rož’ca sem cvetela,

V zarji svojih mladih let.

Danes pa že truplo gnjije,

V krilu Černe zemlje spi,
Kamor sonce ne prisije,

Ino bel*ga dneva ni.

Torej srečno, ljubi moji!

K’ ste me semkaj spremljali,
In prosili duši moji
Ljubi mir pri Jezusi,

Zdaj pa, sestre! se ločimo,
Ve od mene, jez od vas;

Za zveličanje skerbimo,

To je rajne ** glas.

431

Ia«M

la

Posebno potrebni za brati, kadar k nanku
iti ne utegnete.

rožo svete čistosti ohraniti, premišljuj rada
in večkrat, zakaj da te je Bog vstvaril. Samo
za to, da bi njega ljubila, njemu služila in
enkrat v nebesa prišla, če tvoje serce kaj
druzega ljubi, kakor Boga; če tvoje oči, tvoj
jezik, tvoje ušesa, roke ali noge kakemu dru¬
gemu služijo, kakor njemu, si nezvesta božja
dekla, nisi na pravem potu.

2. Ne pozabi nikoli na pričujočnost
božjo. Bodi sama ali v drušnji, doma ali na
potu, božje oko je nad teboj, pred njim se
ne moreš skriti, če si tudi sama, si zaperta,
si v postelji ali pod odejo, Bog vidi tvoje oči,
kamo jih oberneš, vidi roko tvojo, kamo jo
deneš, vidi tvoje naj skrivniši misli in želje.
Bodi torej sramožljiva, in imej svet strah
pred pričujočnostjo božjo, pa tudi sama pred
seboj.

3. Ne pozabi nikoli svojega ljubega
angelja varha. Tvoj zvest prijatel je; po

1 .

'Očes poštena ostati in preljubo

432

dnevu te spremlja, po noči pri tvojem ob-
glavju stoji in svojo roko čez te derži. Ko
zaspiš, on te odene; ko se zbudiš, on te od¬
krije. Si vesela, on se s teboj veseli j si ža¬
lostna , on ti serce hladi. Imej ga torej v
veliki časti,'ne žali ga, ne zapodi ga stran
od sebe — s svojim slabim zaderžanjem.

4. Spomni se večkrat, kako draga in
koliko vredna je tvoja duša. Zavolj tvoje
duše je Jezus na svet prišel, se je trudil tri
in trideset let, in je umeri za njo in svojo
kri prelil do zadnje kaplje. Boš dušo zveli¬
čala, bo vse prav; boš dušo zgubila, bo vse
zgubljeno.

5. Premišljuj rada, kako kratko je
tvoje življenje, kako dolga je večnost. Tvoje
leta se raztekajo kakor voda, in nikdar jih
več nazaj ne- bo. Vsaki dan, vsako uro in
minuto si bližej groba, bližej smerti — kmali
boš spala v hladnji zemlji, kmali se znašla v
dolgi večnosti, iz ktere te ne bo več nazaj.
Večno boš srečna, ali pa večno nesrečna.
Preteklo bo toliko jezar let, kolikor je peska,
listja in trave na zemlji, kolikor je zvezd na
nebu in kapelj v morju, od večnosti pa ne
bo nobena ura pretekla — kakor dolga je
danes, tako dolgo bo takrat. Oj večnost!
večnost!

433

6. Ljubi Jezusa, Izveličarja svojega,
iz celega serca, ljubi ga vse dni in vse ure
svojega življenja, in bodi vesela, da ga smeš
ljubiti, če ne boš njega ljubila, po njem ne
želela, boš kmali zašla, boš želela po neči-
merni obleki, po dobri jestvini in pijači, po
nespodobnem razveseljevanju, po drugem spolu.
Červ nečistosti te bo glodati in spodjedati jel,
in padla boš, kakor drevo, kteremu se ko¬
renina odseka, in podertija po tebi bo ve¬
lika. Hočeš torej prava nevesta biti, moraš
Jezusa svojega ženina in njegovo življenje in
terpljenje ven in ven pred očmi in v sercu
imeti, kakor tista pobožna dekla, ktera sama
od sebe takole pripoveduje:

Moja perva misel zjutraj, ko vstanem,
je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mene
umeri. Ko se oblačim, mislim na sramotno
obleko, s ktero ga je Herodež oblekel in za
norega spoznal. Ko si predpertič opasujem,
mislim na vervi, s kterimi so njega kakor
razbojnika zvezali. Ko se obuvam, si mislim,
da moj Jezus čevljev nikdar ni nosil, dasi-
ravno je toliko terdih potov storil. Ko se
češem in opletam, mislim na njegovo ter-
njevo krono, kako ga je bodla. Ko grem v
cerkev k sveti maši, se mi zdeva, da grem
na goro Kalvarijo, kjer je bil križan. Ko

19

Družb.

434

hišo pometam, mislim, kako so Jezusa bi¬
čali ali gajžljali, kako po ječah vlačili. Ko
ogenj narejam, prosim Boga, naj bi ogenj
svoje ljubezni v meni prižgal. Ko piskre k
ognju pristavljam, mislim na svetega Petra,
ki je svojega Gospoda zatajil, ko se je na
dvorišu pri ognju grel. Ko derva nosim,
si mislim, da Jezus je težki križ nesil in
trikrat pod njegovo težo padel. Ko grem
po vode, si mislim, kako so Jezusa skozi
potok Kison vlekli. Ko nož v roke vzamem,
mislim na sulico, s ktero so njegovo desno
stran prebodli. Ko derva na ogenj devljem,
se spominjam ognja, ki v peklu gori. Ko
jed na mizo nesem, mislim na presveto rešnje
telo, ki je jed naše duše. Ko pijem, mislim
na jesih in žolč, s kterim so Jezusa na križu
ponujali. Ko pomivam, prosim Jezusa, naj
hi me očistil vsega, kar je ostudnega na meni.
Ko postiljam, si mislim, kako terda postelja
bila je križ, na kterem je Kristus umiral.
Ko se na večer razpravljam, si mislim, kako
neusmiljeno so tergali Jezusu oblačilo iz ži¬
vota, na kterega so se bile rane nekoliko že
prisušile. Ko se v posteljo vležem, si mislim,
kako bo z mojo dušo, kedar bodo moje trup¬
lo v hladni grob položili. — Vidiš! tako de¬
laj tudi ti,

435

7. Idi rada k sveti maši, če le količ¬
kaj moreš; zakaj veče časti Bogu ne moreš
skazati, kakor če si spodobno in v Bogu
zbrana pri sv. maši. Posebno veselje pa imej,
če smeš prav pogosto Jezusa v presv. reš-
njem telesu prejeti. Kar je zlato sonce zem¬
lji, to je ljubi Jezus tvoji duši. On te raz¬
svetljuje, on te ogreva in ti potrebno toploto
daje. Zemlja brez sonca, kako žalostno bi
bilo! vse bi zmerznilo — in dekleta brez
Jezusa, brez večkratnega sv. obhajila, oh
kako merzle so za vse, kar je svetega in
božjega! njih čistost je kakor zimska roža
na oknu, ki pri pervi sapi zgine. „K sv.
obhajilu bi šla“, je rekla neka sv. devica,
»ko bi imela skozi ogenj in plemen iti“. —
Poklekni tudi rada pred altar, na kterem je
Jezus v presv. rešnjem telesu pričujoč. Po¬
časti ga; povej mu, kako ga ljubiš; prosi ga,
naj ti pomaga v potrebah tvojih. Reci mu:
Jezus, moj Jezus! resnično verujem,
da si tu pričujoč. Molim te, ljubim
te. Ves si moj — oh, usmili se mene!
Bolena sem in polna ran; ti me leh-
ko ozdraviš. Revna sem, vsega mi
manjka; ti me lehko obogatiš. Lač¬
na, žejna sem; daj mi piti od tvoje
žive vode, nasiti me s svojo sveto

19  *

436

gnado. Oh, Jezus! tvoja sem in tvoja
ostanem — živa in mertva. Amen.

8. Moli rada, premišljuj pogosto, kar
svetega bereš ali čuješ na prižnici ali v spo¬
vednici. Greš sama po poti, navadi se, da
boš na tihem molila; in da se preveč ne raz¬
treseš, tudi na delu svoje oči v duhu več¬
krat oberni na Jezusa, kakor bi ga vidila
pred seboj. Tudi je dobro, ako želiš zbra¬
nega duha ostati, da večkrat čez dan s ka¬
kim kratkim zdihljejem svoje serce k Bogu
povzdigneš. Beci postavim: „Oh, moj Je¬
zus, ti moj dober pastir! razsveti,
očisti, vodi me!“  Ali: „Duša moja!
kje so tvoje misli?— le kviško, kvi-
ško se oziraj!* 1  Ali: „Moj Bog in moje
vse!“  Ali: „0 moj Jezus! da bi te pač
nikoli ne razžalila!**

9. Boj se greha, zlasti kar je zoper
deviško čistost, se boj bolj kakor strupenega
gada. Ne dovoli ne v mislih, ne v pogledu,
ne v djanju, kar je zoper sveto sramožlji-
vost, in ne pozabi, da tvoje deviško telo je
tempelj svetega Duha, da tvoje serce je živ
tabernakelj, v kterein Jezus s svojo sv. gnado
prebiva. — Sv. Cita je hlapca za uho udarla,
ko je hotel njo poljubiti, in mu protila, da
bo gospodarju povedala, če je v miru ne pusti.

437

In res! mir je imela. Dekleta! zapomnite
si, da hudo je, od hudiča obsedena biti, ven¬
dar še desetkrat hujše, v nečistem znanju
živeti. Nečistnica, pravi sv. pismo, bo ka¬
kor blato na cesti pomandrana, in kakor
prah pred vetrom, bo zginil nje spomin.

10. Beži,, ko se nevarnost ali skuš¬
njava bliža, in ne pozabi, da čeravno je tvoja
volja dobra, je vendar meso le slabo. Ma¬
rija se je ustrašila, ko je angelj prijazno jo
pozdravil, ko je vidila, da je sama ž njim.
Kakšni strah še le bi jo bil obšel, ko bi bil
angel bližej stopil, ko bi bil hotel njo pri¬
jeti, objeti ali poljubiti! — Posnemaj jo tudi
ti, in varna bodi. če boš z moškimi rada se
norčevala, tergala, cukala ali ž njimi se me¬
tala, utegneš smertno rano dobiti, ki ne bo
zacelila več. Posebno skerbljivo pa se ogibaj
tistih nesramnežev, ki kakor hudi pesi nad
vsako deklino lajajo, in svoje smerdljive perste
po nji stegajo — ne daj jim lepe besede ne
prijaznega pogleda, in že od deleč glej, kako
se jih boš ognila.

11. Glej, da se nikoli preveč ne naješ
in ne napiješ, ker to je škodljivo za truplo
in za dušo, in nikoli svojega želodca toliko
ne obloži, da bi ničesar več užiti ne mogla.
Posebno pa, Bog te vari! da se ne upijaniš.

438

Gerd, da ni lehko geršega, je pijanec, ven¬
dar čez vse gerdo je pijano dekle; kako bi
ona čista, kako sramožljiva bila, ker more¬
biti še svojega srama ne pokrije? Ne bodi
kakor tiste fantovske dekleta, ki se pri vra¬
tih, pri oknih ali na voglih tako dolgo na¬
stavljajo in ponujajo, dokler jih kdo v kerčmo
zakliče ali potegne — take same sebe ob¬
sodijo. Sv. pismo pravi: „Ne glej na vino,
ko je rumeno, se v kupici lesketa in
milo po gerlu teče, poslednjič pa
vgrizne kakor modras, in svoj strup
po tebi  razlije 11 . Da, v resnici! vino
dasiravno nima zob, vendar nektero dekle
vgrizne tako, da se ji milo stori, kolikorkrat
se spomni na to, kar je v pijanosti storila.

12. Če te malovredni ljudje zavoljo
tvojega devištva za neumnico imajo, če te
zasmehujejo zavoljo pobožnosti tvoje in pra¬
vijo, da si tercijalka ali kvaternica, da se
boš posvetila in topla v nebesa prišla, ne daj
se zmotiti s takimi neslanimi besedami. Kaj!
boš raji Boga žalila, raji dušo svojo zgubila,
kakor slabim ljudem se zamerila? Bodi mo¬
dra in ne sramuj se pobožnega in sramožlji-
vega življenja, ne sramuj se svojega Boga in
njegove službe. Spomni se, kaj Jezus pravi:
„Kdor se sramuje mene pred ljudmi,

439

njega se bom sramoval tudi jez pred
mojim Očetom, ki je v nebesih 1 *.

13. Ne daj se zmotiti in ne odstopi od
pravega pota, zato ko vidiš toliko slabili iz-
gledov, slišiš toliko gerdih besed in zagledaš
toliko pohujšanja in razberzdanosti po svetu.
Ne reci sama pri sebi: To in uno ne more
pač tako velik greh biti, ker tolikanj ljudi
tako živi! Ali mar ne veš, kaj Jezus sam
uči, da pot v pekel je široka in prostorna,
in mnogo jih je, ki hodijo po nji? Ali me¬
niš, da ogenj v peklu bo manj žgal, če jih
bo mnogo poleg tebe se znašlo? Ali ne pravi
sv. pismo samo, da nečistniki, pijanci, tatje,
opravljivci in preklinjevavci ne pojdejo v ne¬
beško kraljestvo? — naj jih že malo bo ali
veliko.

14. Vbogaj rada svoje starše; si v
službi, pa gospodarja in gospodinjo svojo v
vsih rečeh, ki niso zoper zapoved božjo. Ne
pozabi, kaj sv. pismo pravi: „Očetov že-
gen otrokom hiše zida, materna kle¬
tev  pa  jih  na  tla  podira 11 . Posebno pa
hvali Boga, če imaš dobro, bogaboječo ma¬
ter, in moli in prosi vsaki dan, naj ti jih
Oče nebeški še mnogo mnogo let ohrani; za¬
kaj skerbno, pobožno mater imeti, je bolje
za te, kakor deset kmetij, bolje kakor biti

440

kraljeva hči. Pa tudi dobra jim bodi, po¬
sebno če so mati tvoja stara že in potrebna;
če druzega nimaš, si pa od ust kaj pritergaj,
postavim, kak griži j ej belega ali tudi zmes¬
nega kruha, in ga materi daj — Bog ti bo
povernil, da boš toliko bolj pridna in v do¬
brem rastla.

Če pa nimaš več staršev, ali znabiti ne
moreš pri njih biti, se pa derži toliko zve¬
stejše svojega spovednika, ki ti jih je Bog
dal. Moder in pobožen spovednik so za de¬
kleta naj veča sreča, so njih naj bolji pri-
jatel — zatorej, ljube dekleta! molite in pro¬
site za svojega spovednika vsaki dan, in ubo¬
gajte jih rade, da bodo vas veseli, in ne bodo
zdihovali nad vami, ker to bi ne bilo dobro
za vas. Čujte! kaj vam povem od sv. Tereze.
Bila je enkrat namenjena, iti na neki kraj,
kjer so samostan ali klošter zidati hotli. Silno
rada bi bila šla, in vsa pripravljena že je
bila za pot: ko pa svojega spovednika vpraša,
ali sme iti, so ji rekli, da ne. Serce jo za¬
boli in huda vojska vstane v nji, ali bi ubo¬
gala ali ne: vendar se premaga, zataji svojo
lastno voljo in ne gre. In glej! kmali potem
ji je bilo razodeto, da klošter bo vse eno zi¬
dan, in vse lepše še bo zidan, kakor ko bi
bila ona zraven prišla. — Oj sveta pokoršina,

441

ti nebeška hči! prikupi in vtisni se dekletam
prav globoko v serce.

15.. Pride sveta nedelja, hvali Boga,
da si doživela veseli Gospodov dan, in skerbi,
da si nabereš prav veliko lepih in svetih ro¬
žic za svoje serce, in si vpleteš prav veliko
zlatih zvezdic v svojo krono v nebeškem kra¬
ljestvu. Obleci se sramožljivo in čedno, in
pojdi ob pravem času v cerkev. Po potu
grede in v cerkvi derži oči na se, da si sama
skušnjav ne napravljaš. Bodi spodobno in v
Bogu zbrana pri sv. maši, poslušaj pazljivo
božjo besedo, in pojdi tudi k popoldanski
službi božji, če ti je količkaj mogoče. Moli
sv. križev pot, vzemi kake pobožne bukve v
roke, in beri in premišljuj eno ali drugo sveto
resnico. Ne pozabi moliti za rajne tovaršice
svoje; ne pozabi obiskati, če je ktera bole-
na; in si kaj zamudila ob delavnikih, skerbno
popravi. Naj lepšo in naj dražjo rožico za svoj
venec pa si boš odtergala, če se boš skle¬
nila z ljubim Jezusom v sv. rešnjem telesu.
Jez sam sem slišal večkrat že od pobožnih
deklet, da slajšega veselja ne poznajo in ne
želijo, kakor če smejo vsako nedeljo v cer¬
kev in k spovedi iti, in Jezusa sv. rešiije telo
prejeti v podobi belega kruha — zatorej pro-

J9 **

442

sim Boga, da bi bila tudi ti, ki to bereš,
ena zmed tistih blagih deklet.

16. S svojim jezikom naredi zavezo,
da boš vsikdar resnico govorila. Lažje gerda,
nagnusna reč, naj ne pride iz dekliških ust.
Lažnjive usta dušo umorijo,  pravi sv.
pismo. — Ravno tako gerdo tudi je obreko¬
vanje in opravljanje, s kterim svojemu bliž¬
njemu iehko veliko krivico storiš ; pa tudi
svoji duši lehko smertno rano vsekaš. Le
verujte mi, dekleta! za vas je naj lepše in
tudi naj boljše, če rade molčite in ste rade
tihe. Ne porajtajte, če tudi ljudje pravijo, da
ste štimane, da se jezno deržite ali da niste
za nobeno drušnjo; ampak toliko večkrat se
spomnite na besede sv. pisma, ki pravijo:
„Kdor se z jezikom ne pregreši, je
popolnama“.  Ktera pa veliko govori, je
težko, težko zbranega duha, večidel slaho moli,
in se lehko veliko pregreši.

17. Ne bodi visokih misel, in ne do¬
pusti, da bi se napuh v tvojem sercu vgnjez-
dil; zakaj Bog svoje darove in gnade le čez
ponižne dekleta razliva, do prevzetnih pa mu
merzi. če si zalega lica ali lepe postave, ne
domišljuj si zategadelj timveč toliko bolj pri¬
krivaj in zagrinjaj svojo lepoto, da razujzdanci
s svojimi očmi za teboj stregli ne bodo.

443

Sv. Koza je bila čudno lepih las; odstrigla si
jih je, da nesramneži niso več za njo zijali.
Sv. Cita v naj huji vročini ni odgernila svo¬
jega nadpersnika, ker se je hala, zoper sv.
sramožljivost se pregrešiti. V svoji obleki
bodi sicer čedna in snažna; sv. Bernard pravi,
da umazanih deklet tudi Jezus ni ljubil; ven¬
dar ne pozabi, da v božjih očeh lepo je eno
oblačilo — oblačilo svete čistosti. Lepše ko
ostane to tvoje sveto oblačilo, lepša tudi bo
tvoja telesna lepota — posebno na dan vsta¬
jenja; če pa to svoje oblačilo zamažeš ali
zgubiš, je proč vsa tvoja lepota — podobna
si merliču na mertvaškem odru, ki se ti gnjusi,
naj bo tudi naj lepše oblečen. Sv. Hieronim
pravi, da dekle, ki si lice lepotiči, svoje lase
v kodre zvija ali z dišavami maže in se
umetno mehkuži, je kuga in mišica, ki ne¬
dolžnost mori.

18 . Varuj se lenobe; ona je začetek in
mati vsih hudobij. Poglej vodo, ki mirno
stoji; kmali se osmradi in mnogo gerdega
merčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki so
lene in se dela ogibljejo; njih serce ni dru-
zega kakor smerdljiva mlaka, ki je polna
gerdih in nespodobnih misel in želj. Zatorej
ne delaj si premehke postelje in ne pospavaj
predolgo. Od predolgega spanja postane truplo

444

in duša puhla, kakor repa, ki dolgo v kleti
leži. Osem ur spati je za zdrave, odrašene
dekleta čezzadosti; kar je več, je lenoba. Za
bolj pridne dekleta je tudi sedem ur zadosti;
šest ur, pravimo, pa svetniki in angelji spijo.
Sv. Frančiška ni nobeno noč več, ko dve uri
spala. — Bodi pridna na svojem delu; ne
postopaj, ne toži rada, da imaš veliko opra¬
viti : timveč bodi vesela, da si terdnega zdravja,
da imaš čverste roke in ude, in da delati
moreš. Če pa z rokami nimaš dela, pa beri
ali piši, ali prepevaj ali moli, ali premišljuj
ali zdihuj, ali molči ali terpi voljno in serčno
vse, kar te zadene; zakaj nebeško veselje je
takih, in še vse linjih bojev vredno.

19. Varuj se nagle in hude jeze, ki ti
zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezuje.
Dekleta, ki se rade jezijo, strupenega gada
v sebi redijo, ki jih vseskozi grize in pika. —
Če hočeš torej zvesta Jezusova učenka biti,
ne smeš za grešno jezo nobenega prostora v
svojem sercu imeti. Sv. pismo pravi: Težek
je kamen, težek je pesek: ali huda jeza je
težji, kot kamen in pesek. Kamen in pesek
vleče v globoko, v brezno: huda jeza pa v
nesrečo, v brezno pogubljenja. Zategadel če
čutiš, da se jeza v tebi vnema, zdihuj pogosto
in reci: Ljubi moj Jezus, stori me močno,

445

da me jeza ne zmaga, da bom krotka in po¬
hlevna, kakor si ti bil!

20. Bodi previdna in varna; čuj in
moli, da v skušnjavo ne padeš. Dekleta, do¬
kler niso spačene, so večidel dobrega, meh¬
kega serca; polne svetih sklepov in lepih
obljub. Oh! kake obljube včasih delajo, kako
bodo Jezusa ljubile, Marijo častile, in čisto
in sramožljivo živele; ali njih moč je slaba,
njih varnost premala, zato se tolikokrat zmo¬
titi dajo, da imajo vse svoje žive dni solzne
oči. — Bodi varna, posebno po noči. Mož-
kim svetiti, kadar grejo vun ali spat; spati
na polju, pri peči, pri ognjišu, na svislih ali
hlevih, po parnah in pojatah, ali na takem
kraju, kjer možki ležijo, je za dekleta vselej
nevarno in ni brez greha. Le kjer se dobro
zakleneš, tam naj tvoja postelja bo. Ravno
tako varna moraš biti, ko se skušnjavec bliža.
Beži, če je mogoče; če te pa prime, iztergaj
se mu iz rok, kliči na pomoč na ves glas,
udari na vso moč, in ne boj se nobene za¬
mere, ne boj se druzega kot greha. Dasi-
ravno si morebiti še mlada in rahla, vendar
zmagala boš, če se boš branila iz vse svoje
moči, in boš Jezusa v svojem sercu imela.
In ko bi tudi svoje življenje zgubila v vojski
za svojo sveto čistost, boš pa v nebesih po-

446

leg sv. Neže, sv. Lucije, sv. Agate in drugih
ssv. marternic sedela, in se kakor zlato son-
čice v svoji lepoti svetila.

21. Ne povzdiguj se, če si boljšega
stana, in ne misli, da si zato kaj več, ker
si premožnih staršev — pred Bogom smo
vsi berači. Revnega Lacarja so angelji v ne¬
besa nesli, zato ker je bogat na čednostih
bil^ bogatin pa, ki je vsaki dan v škerlat in
tančico se zavijal, pa ni usmiljenja imel, je
bil v pekel pokopan. Ne misli torej, da si
nesrečna, zato ker si revna ali se po službah
potikati moraš vse svoje žive dni. Tvoja duša
in nedolžnost tvoja je več vredna, kakor vse
bogastvo sveta; in vboga dekla, ki ima hod¬
nik na životu in roke od žulov vse terde,
v svojih persih pa čisto serce, je v božjih
očeh sto in stokrat lepši, kakor naj žlahtniša
gospodična, ki se na videz vsa sveti od zlata
in srebra, serca pa več zdravega, čistega
nima. — Marija, sv. Jožef in apostoli vsi so
bili ubogi in revni, in zdaj so pervi v nebeš¬
kem kraljestvu; to ti očividno kaže, da Bog
je ubogih poseben prijatel.

22. Ne hodi prerada po vesi in po
hišah, in ne letaj preveč po cerkvenih shodih
in sejmih, da svojega duha preveč ne raztre¬
seš. Naj ljubši in naj prijetniši kraj naj ti

447

bo tiha pobožna hiša, na ktero te tvoj stan
veže, in pa cerkev, v kteri tvoj Jezus pre¬
biva in svete zakramente prejemaš. Prav je
sicer , če tu in tam svojo pobožno tovaršičo
obišeš; ni pa prav, če te doma na strani
tvoje matere nikoli ne terpi, če te druzega
ne veseli, kakor drušnja ali tovaršija posebno
druzega spola. Kjer je neumen smeh, velik
truš in šunder, kjer potepini klafajo in grešne
norce vganjajo, ondi ni za sramožljive de¬
kline; temuč kakor se vijolica naj rajše pod
germovje skrije in toliko lepše doraste, tako
bodi tudi ti prijatlica tihega življenja — v
samoti in med modrim molčanjem se čednost
večidel naj lepše razcveta. Če boš pa po
slabih potih, po vsakem cerkvenem shodu se
klatila, če boš rada po kerčmah s svojo janko
klopi pobrisavala, in od nesramnih ferkovcov
se napajati dajala, boš kmalo izbrisana iz
števila sramožljivih, križovskih deklet, in boš
prišla v Černe bukve pri Bogu in ljudeh.

23. Ne hodi na ples, in naj boljše za
te, če plesati ne znaš. Koliko deklin bi
britkih solz ne točilo, koliko bi jih v večnem
ognju ne gorelo, ko bi na plesiše ne bile šle!
Če pa že ni drugač, da plesati moraš, pleši
le vpričo staršev ali poštenih svatov, in pleši
le malo — nikdar pa tam po litužih ali piv-

448

nicah, kjer se shaja večidel le smet in žlin¬
dra ljudi — vlačugi in lajdre, kterim se na
obrazu bere, komu da služijo. Sv. škof Ba-
zili pravi, da vselej so mu solze v oči stopile,
kolikorkrat je vidil dekline ali žene na ples
se podati; in sv. Avguštin se ne boji na rav¬
nost reči, da bolje bi bilo, ob nedeljah in
praznikih kopati in orati, kakor plesati. —
Naj ostudniši pa so tisti plesi, na ktere šeme
ali maškare hodijo, in Bog ne daj! da bi se
ti kterikrat našemila, ali se celo oblekla v
oblačilo družega spola. Tudi v komedijo, v
glediše ali teater ne hodi, če hočeš sramož-
ljivo dekle ostati.

24. čez vse nevarne pobožnim dekle-
tam so tudi pohujšljive bukve in tiste ne¬
sramne mažure in pisarije, ki sv. vero pod-
kopujejo in nečistost z rožami obvijajo. Oh,
koliko deklin se popači po njih! Take bukve
niso druzega vredne kot ognja. — Če pisati
znaš in te dekline prosijo, da bi jim pisala
kako zaljubljeno pismo, ne vdaj se, da ne
boš ptujih grehov deležna.

25. Si terdnega zdravja, nimaš težkega
dela ali kakega druzega pravičnega izgovora,
posti se rada in pritergaj si zdaj to zdaj uno
— zdaj kaki grižljej kruha, zdaj kaki košček
mesa, zdaj kaki požirek vina, zdaj kaki če-

449

tert ure spanja ali kaj druzega; posebno pa
od cerkve zapovedane poste derži zvesto in
natanko. Postil se je Jezus, zveličar tvoj;
postile so se dekleta vse, ki so sv. čistost
ljubile: posti se tudi ti, ako hočeš čisto in
sramežljivo dekle ostati. Če boš želodec svoj
jedi zmiraj poln imela, bo tudi glava tvoja
zmiraj polna gerdih misli; in če si ne moreš
nič odreči, kar tvoje truplo poželi, tudi
skušnjav zoper sv. čistost ne boš premagati
mogla. — Vendar preveč treti svojega trupla
tudi ne smeš, posebno če si še zlo mlada ali
slabega zdravja; tudi kakih nenavadnih po¬
koril si ne smeš nalagati brez dovoljenja svo¬
jega modrega spovednika.

26. Beri in poslušaj rada, kako so svet¬
niki božji živeli; življenje svetnikov, pravi
sv. Frančišek, je živ evangelj. Naj bolj po¬
gosto pa beri in premišljuj, kako so svete
device živele; kako ojstro se postile, kako
goreče molile, s kakim svetim veseljem k
spovedi in k sv. obhajilu hodile; kako ljube¬
zen so imele do Jezusa in Marije, kako skerb
za devištvo svoje in kake pogoste in hude
vojske. Vidiš! ravno po tem potu, po kterem
so one hodile , moraš hoditi tudi ti, če hočeš
za njimi priti — po drugem potu boš gotovo
zašla. Svetujem ti, da si za vsaki mesec

450

kako svetnico izvoliš, njene čednosti posne¬
maš in se njeni prošnji priporočuješ.

27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo pre-
čisto devico, ki je poštenih žen in sramožlji-
vih deklet posebna varhinja in pomočnica.
Križovska družnica biti in Marije ne častiti,
se ne strinja in ne mogla bi srečna biti. Nji
v čast si ob sabotab rada kaj pritergaj, ob
njenih godovih rada k spovedi pojdi in k
božji mizi stopaj, zvesto vsak dan po trikrat
angeljsko češenje in večkrat tudi lavretanske
litanije moli. Daj se zapisati v bratovšino
serca Marijnega in živega rožnega kranca,
preskerbi si žegnano svetinjo čistega spočetja
na vrat, poljubi jo večkrat; zlasti vsako
jutro, vsaki večer in v skušnjavah, ter reci:
O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo!
Kolikorkrat pobožno te besede izrečeš in sve¬
tinjo poljubiš, zadobiš vselej sto dni odpust¬
kov.

28. Zakona preveč ne poželuj, da ne
zaideš v nesrečo; če pa pošteni snubci pri¬
dejo, prosi sv. Duha za razsvetljenje, svojega
spovednika, svoje modre starše ali pa tudi
kako pobožno ženo, ki je v tej reči skušena,
za svet, da boš prav izvolila. Ne izbiraj si
stana, ko se tvoje serce močno giblje; am-

451

pak le, ko si mirna; najbolje takrat, ko si
pri sv. obhajilu bila ali po opravljeni pobožni
molitvi. Varuj se, da te v kerčmo ne spra¬
vijo, in tvojega razsodka v vinu ne vtopijo.
Ne prenagli se, ne obljubi prehitro; in naj¬
bolje je vselej, da si za kake dni odloga spro-
siš, da poprej vse dobro premisliš in prevda-
riš. Tudi staršev, ako nimaš clo nobenega nag¬
njenja, v tem nisi dolžna ubogati. — Ne jemlji
pijanca, ne skopca, ne igravca, ne nečistnika,
naj bo bogat in lep, kakor koli; boljše je, slu¬
žiti vse žive dni za pošteno deklo, kakor dan
na dan grenek pelin piti v nesrečnem zakonu.
Ne svetujem ti moža, ki je višega stana ali
bogatejši kakor ti: bo tvoje lice vpadlo, se
te bo naveličal in ti očital tvoj revni stan.
Ne svetujem ti moža prestarega, če si še
mlada, utegnila bi kmali vdova biti; pa tudi
ne premladega, če si že priletna in si od¬
cvetela, mož bi lehko nezvest ti bil — tudi
vdovca, ki ima že več otrok, ti ne sve¬
tujem, lehko bi v hude razpertije prišla. Naj
bolje je, ako sta mož in žena enakega stana,
enako izrejena, enako stara in premožna. Si
pa besedo dala in se zaročila, varuj se obje¬
manja, poljubovanja in sploh vsake naj manjše
nespodobnosti, da boš belo lilijo sv. čistosti
neoskrunjeno pred altar prinesla.

452

29. Si dekla, poiši si pošteno službo,
da smeš v cerkev, k spovedi iti, da lehko
zapovedane poste deržiš in Bogu lepo služiš,
kakor sv. Notburga. Ogibaj se, kolikor je
mogoče, kerčme in takih služb, kjer je ve¬
liko možkih poslov, ali kjer so odrašeni si¬
novi, zato ker v takih hišah je navadno za
dekleta mnogo skušnjav in nevarnost. Ne
poželuj, da bi ti predobro bilo; boljše je na
kmetih coklje nositi, bosa hoditi in ovsenjak
jesti, pa pošteno živeti, kakor po mestih in
tergih našopirjena hoditi, meso jesti in kavo
piti, pa grehu služiti. Tudi ne bodi žalostna,
da moraš zmiraj služiti, in ne reci: Kaj bo
z menoj, ko bom obnemogla in se postarala?
kdo me bo ‘živel? Kdo drugi, kakor Oče
nebeški, ki vrabca na strehi in červiča v blatu
ne pozabi. Priden gospodar ne pusti stradati
svoje zveste dekle; kaj meniš, da bo Bog
tebe pustil, ako mu boš zvesto služila? In
povej mi, ali ni ložej, samo sebe preživeti,
kakor v zakonu biti, in preživeti zraven sebe
še troje ali petero otrok, ki po kruhu jokajo?
Ne pozabi torej, da tudi za tebe je le eno
potrebno: da zveličaš svojo dušo.

30. Hvali Boga, da te je k pravi edino
zveličavni veri poklical; zakaj gnada čez vse
gnade je prava sv. vera, in brez nje ni mo-

453

goče Bogu dopasti. Skerbi pa tudi, da se
boš naukov svete vere pridno učila, in po
njih vse svoje djanje in nehanje ravnala; za¬
kaj Jezus pravi: „Ne vsaki, kdor pravi:
Gospod! Gospod! pojde v nebeško
kraljestvo; ampak le kdor voljo mo¬
jega Očeta dopolni, ki je v nebesih,
on pojde v nebeško kraljestvo".

Nauki

za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti.

(Poleg- sv. Alfonza'Lig.)'

1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v lju¬
bezni do Jezusa Kristusa.

2. Zbuduj svojo ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa večkrat na dan, posebno hitro ko
se zbudiš in napreden zaspiš, in pri¬
zadevaj si vseskozi, skleniti svojo voljo
z njegovo sveto voljo.

3. Rada premišljuj njegovo britko terplje-
nje.

4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav lepo,
da bi te ljubil.

5. Obhajaj se vsaki dan večkrat po duhov¬
no — kako? v teh bukvicah najdeš.

454

6. Rada obiskuj Jezusa v svetem rešnjem
telesu.

7. Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok Je¬
zusovih.

8. Zdihuj po smerti in po nebesih, da bi
Jezusa popolnama in večno ljubila.

9. Govori rada od ljubezni do Jezusa Kri¬
stusa.

10. Zopernosti, ki te zadevajo, veselo spre¬
jemaj za Jezusa voljo.

11. Veseli se nezmernega zveličanja božjega.

12. Stori vselej to, kar Jezusu naj bolj
dopade, in nič mu ne odreci, kar je
njemu všeč.

13. Želi in skerbi, da bi Jezusa vsi iz vse¬
ga serca ljubili.

14. Moli rada za spreobernjenje grešnikov
in za verne duše v vicah.

15. Potrebi iz svojega serca vsako nagnje¬
nje, ktero ni za Jezusa.

16. Oberni se pogosto k Marii, sveti ma¬
teri, in prosi jo, da bi ti ljubezen do
Jezusa pridobila.

17. Časti Marijo, da se boš Jezusu prilju¬
bila.

18. Stori vse, kar moreš, da bi se Jezusu
prikupila.

455

19. Ponudi se večkrat Jezusu, da hočeš
rada iz ljubezni do njega terpeti.

20. Bodi pripravljena, rajše umreti, kakor
premišljeno s kakim malim grehom svo¬
jega Jezusa razžaliti.

21. Voljno terpi, kar te britkega zadene,
in reci: Tako je mojemu Jezusu všeč.

22. Rada si kaj odreci iz ljubezni do Jezusa.

23. Moli, kolikor moreš. Imaš obilno časa,
moli obilno; če ti pa s časom kratko
hodi, opravi malo dobro in zvesto.

24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti pokor-
šina dopusti. Nobeden dan naj ne mine
brez zatajevanja.

25. Vsako spoved in sv. obhajilo, in sploh
vsako svojo pobožnost tako opravi, ka¬
kor bi naj zadnja bila.

26. Ob času dušne teme in suše ne opusti
nobenega dobrega dela.

27. Nič ne stori in nič ne opusti zavoljo
ljudi — temuč vse le zavoljo Boga.

28. Ne pritožuj se v bolezni; temuč voljno
in tiho terpi in skleni svoje terpljenje
z Jezusovim terpljenjem.

29. Ljubi sama biti, da se z Jezusom sa¬
mim razveseluješ.

30. Otožnosti ne odpiraj svojega serca.

456

31. Rada se priporočuj dušam, ki Jezusa
ljubijo.

32. V skušnjavah svojih teci h križanemu
Jezusu in k žalostni materi božji.

33. Vse zaupaj na terpljenje Jezusovo.

34. če si padla, ne obupaj; temuč preč se
zgrevaj, naredi terden sklep, da se boš
poboljšala, in prej ko moreš, se spovej.

35. Svojim sovražnikom stori dobro.

36. Govori dobro od vsih, in če ne moreš
djanja izgovarjati, izgovarjaj vsaj namen.

37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš v
dušnih in telesnih potrebah.

38. Ne stori nič in ne reci nič iz nevolje;
če se pa kaj pregrešiš zoper ljubezen do
bližnjega, prosi za zamero in govori
krotko.

39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka in ne
preglasna.

40. Boš zaničevana, boš preganjana, vse
Jezusu daruj.

41. Svoje naprejpostavljene spoštuj, kakor
jih Jezus je spoštoval.

42. Vbogaj brez besedovanja in brez nevo¬
lje, in ne iši, kar samo tebi dopade.

43. Delaj rada naj bomiši opravila, in ne
kujaj se, če delo ni po tvoji volji.

457

44. Imej dopadajenje nad naj ubožnišimi
rečmi.

45. Sama od sebe ne govori ne dobrega ne
slabega. Ne hvali se, pa tudi svojih
slabost ne razkladaj.

46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki so slab¬
ši, kakor ti.

47. Boš kregana ali svarjena, ne izgovarjaj
se. Bog za vse ve in on bo tvoj sodnik.

48. Boš kaj obdolžena, ne opravičuj se.

49. Če nisi mirna, tiha bodi — ne govori.

50. Ponavljaj vseskozi naprejvzetje, da se
zveličati hočeš, in reci: Moj Jezus!
vsa sem tvoja, bodi tudi ti ves
moj.

Dragi nauki.

(Poleg sv. Tereze.)

1. Kakor zemlja,, naj bo rodovitna kakor
koli, pa se ne obdeljuje, ne rodi dru-
zega, kakor ternje in osat: tako je tudi
z nami ljudmi.

2. Od duhovnikov in klošterskih ljudi ne
smeš dragač, kakor prav dobro govoriti.

3. Kjer je veliko ljudi, govori vselej malo
— govori manj ko moreš.

Družb, 20

458

4. Kar koli delaš in počneš, bodi sramo-
žljiva, da čista ostaneš.

5. Ne prepiraj se nikoli veliko, posebno
zavoljo reči, ki imajo malo v sebi.

6. če koga nagovoriš, nagovori ga z zmerno
veselim obrazom.

7. Ne delaj se norca iz ničesa.

8. Ne kregaj nobenega prehudo, ampak s
ponižnostjo in z rdečico nad svojimi
slabostmi.

9. Ravnaj se po ljudeh, s kterimi opraviti
imaš: bodi vesela z veselim, žalostna
z žalostnim, in zaderži se do vsakega
tako, da bi vse Kristusu pridobila.

10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej dobro
premislila in Bogu priporočila — da
nikdar kaj ne zineš, kar je njemu zo-
perno.

11. Če boš kaj obdolžena, ne izgovarjaj se,
kakor k večemu v naj očitniših rečeh.

12. Ne govori nikoli gd sebe, kar je tebi
v čast in hvalo, postavim od svoje po¬
nižnosti, od svoje dobre glave, od svo¬
jega dobrega serca; drugač ne, ko bi
mislila, da bi bilo Bogu v čast in tvo¬
jemu bližnjemu v zveličanje, in še ta¬
krat z vso ponižnostjo in z vednim spo¬
minom na Boga, od kterega vse imaš.

459

13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in svo¬
jih misel ne zagovarjaj prevroče.

14. Med vse svoje pogovore rada kaj bo¬
žjega zamesi, da sebe in drage ložeje
praznih besedi in opravljanja obvaruješ.

15. Ne poterduj, za kar dobro in na tanko
ne veš.

16. Ne bodi prederzna in prenagla s svojo
sodbo, posebno če te nihče ne vpraša.

17. Če kdo od božjih reči govori, poslušaj
ponižno, kakor pridna šolarca; in kar
lepega pove, vzemi si k sercu, kakor
bi bilo nalaš tebi rečeno.

18. Svojemu spovedniku odkrij vse svoje
skušnjave, slabosti in zaderžke, da ti
dajo nauke in pripomočke, s kterimi se
premagala boš.

19. Ne hodi prerada v ves; če pa greš,
prosi poprej Boga za gnado, da bi ga
ne razžalila.

20. Če ni potrebe, če ni iz ljubezni do bliž¬
njega, ne jej in ne pij razun navad¬
nega časa, in tačas se Bogu posebno
zahvali.

21. Vse kar delaš, delaj tako, kakor bi
Boga v njegovem veličastvu pred seboj
vidila — to ti lehko prav veliko po¬
maga.

20 *

460

22. Ne poslušaj in ne govori od nobenega
kaj slabega: če pa čuješ od sebe kaj
slabega, in si vesela, da ljudje te slabo
sodijo, je znamnje, da v dobrem rasteš.

23. Opravljaj vse svoje dela iz ljubezni do
Boga, in vse njemu daruj. Prosi ga, da
bi se zgodilo vse v njegovo čast in hvalo.
Reci rada: Bodi Bogu čast in hvala!

24. če si vesela, vari se preglasnega, ne¬
umnega smeha. Tvoje veselje naj bo po¬
šteno, ponižno, sramožljivo in podučno.

25. Zmiraj si misli, da si dekla vsih; mi¬
sli si pa tudi, da vidiš v drugih Jezusa,
Gospoda svojega,, potem boš vsakega v
časti imela.

26. Naj ti ukažejo, kar ti hočejo (da le greh
ni), opravi vse tako dobro in zvesto, ka¬
kor bi ti ukazal Jezus sam skozi usta
tvojih naprejpostavljenih.

27. Prav pogosto in v vsih svojih delih iz¬
prašuj svojo vest; in če najdeš kake
pregreške, popravljaj jih skerbno s po¬
močjo. gnade božje. Po takem ravnanja
boš do popolnosti prišla.

28. Ne misli nikoli na nepopolnosti drugih
ljudi, ampak na njih čednosti in na
svoje lastne slabosti.

29. Imej vsikdar velike želje, v vsaki reči

461

in pri vsaki priložnosti za Kristusa
voljo kaj terpeti.

30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar po¬
nudi, in sicer z vsim, kar imaš, z dušo
in s telesom.

31. Kar si zjutraj premišljevala, na tisto
misli ves ljubi dan. Le prav pridna
bodi v tem, in dosegla boš prav veliko
pobožnost.

32. Pobožne nagibe in vnetke svojega serca,
ki ti jih Bog daje, skerbno ohranuj,
in prizadevaj si, svete želje, ki ti med
molitvijo pridejo, v djanju spolniti.

33. Beri velikrat družbine postave in pra¬
vila, in zvesto jih derži.

34. Vsaka stvar, ki ti pred oči stopi, naj
te opomni previdnosti in modrosti božje,
in ven in ven mu čast in hvalo dajaj.

35. Ne navezuj svojega serca na nobeno reč
in na nobenega človeka; temuč Boga
iši, in našla ga boš.

36. Ne kaži nikdar pobožnosti, ktere v sercu
nimaš; če jo pa imaš, je dostikrat prav,
da jo prfkriješ. Sy. Bernard in sv. Fran¬
čišek sta rekla: M o j a s k r i v n o s t j e
za me.

Ne pritoži se nikoli čez jedi, naj bodo
dobre ali slabe, in misli na žolč in je-

37 .

462

sih, s kterirn so tvojega Gospoda in Zve¬
ličarja ponujali.

38. Pri mizi misli na nebeško mizo, in na
jedi, ki jih gori imajo — na Boga in
na njegove goste, svete angelje namreč.
K tej mizi povzdiguj svoje oči. in serčne
želje obuduj, pri nji sedeti.

39. Vpričo svojih naprejpostavljenih govori
le to, kar je potreba, in to z velikim
spoštovanjem.

40. Bodi sama ali v drušuji, nikoli kaj ne
stori, kar bi se ne upala vpričo vsa-
kterega storiti.

41. Ne primerjaj enega z drugim, zakaj to
nevoljo dela.

42. Te kdo krega ali zmerja, ostani v sercu
in na videz pohlevna, in moli za njega.

43. Ne vtikuj se v ptuje reči in ne popra-
šuj, kar ti vediti ni treba.

44. Premišljuj svoje preteklo življenje, da
ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo
mlačnost, koliko ti še manjka za ne¬
besa ; da te tako vseskozi prešinja strah
božji, ki je začetek vse modrosti.

45. Kar ti tvoji domači rečejo, stori vselej,
če ni zoper tvojo vest, in odgovori jim
krotko in ponižno.

463

46. Če ni velike sile, ne želi nič posebnega
ne y jedi, ne v oblačilu.

47. Ne pozabi nikdar, da ti je treba, po¬
niževati in zatirati se noter do smerti.

48. Vzdigni večkrat na dan svoje serce k
Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako
ga ljubiti želiš.

49. Vse svoje djanje in nehanje Bogu da¬
ruj , in sklenjaj vse z zasluženjem Je¬
zusa Kristusa, Sina njegovega.

50. Bodi krotka in mila do vsakega, do
sebe pa ojstra in terda.

51. Ob godovih svetnikov in svetnic pre¬
mišljuj njih čednosti, in prosi Boga, da
bi jih tudi tebi dodelil.

52. Spraševanja vesti nobeden večer ne o-
pusti, in bodi prav skerbna in natenčna.

53. Zjutraj ko greš k sv. obhajilu, pomisli,
da pri vsi svoji revšini boš Boga ob¬
jela; zvečer pa, da si ga v svoje serce
sprejela.

54. Če si čez druge postavljena, ne stra¬
huj nobenega, ko te jeza kuha; temuč
ko jeza mine, in strahovanje ne bo brez
sadu.

55. Hrepeni vedno, da popolnama postaneš,
in bodi pobožna v vsem, kar počneš.

56. Spominjaj se, kako nestanovitni so ljudje,

464

in kako malo se smeš na nje zanašati;
zatorej skleni se z Bogom prav priserčno

— on sam je nespremenljiv,

57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj s kakim
spovednikom, ki je učen in umen. Nje¬
mu samemu se odkrij, in ubogaj brez
hinavšine.

58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu,, prosi
vselej Boga za kako posebno gnado,
postavim za gnado sv. čistosti, poniž¬
nosti, zbrane molitve, pravega duha itd.

59. Dasiravno si morebiti že mnogo svetni¬
kov in svetnic za svoje patrone si iz¬
volila, vendar ne pozabi posebnega po-
češenja sv. Jožefa, ker njegova prošnja
veliko pomaga.

60. Ob času notranje suhote in temote svo¬
jih navadnih molitev in pokoril ne smeš
opušati; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj
dela, nima s- tern druzega namena, ka¬
kor da bi ti svoje navadne molitve in
pobožnosti opustila. Zatorej jih ob ta¬
kem času še bolj zvesto in skerbno o-
pravljaj, in boš vidila, kako kmali se
bo Gospod k tebi obernil.

61. Od svojih skušnjav in slabost se ne po¬
govarjaj s takimi, ki so slabši kakor ti

— to bi lehko škodovalo tebi in njim;

465

temuč če hočeš, da bi ti kaj hasnilo,
pogovori se z naj popolnišimi dušami.

62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš in le
enkrat boš umerla! Le enkrat živiš, in
sicer kratko; le eno veselje je, in to
večno — na to misli, in opustila boš
marsikaj, kar bi sicer storila.

63. Ne imej druzega poželenja, kakor Boga
viditi; druzega straha, kakor njega zgu¬
biti ; druge žalosti, kakor da še pri
njemu nisi; druzega veselja, kakor da
te leliko k sebi vzeme — in imela
boš mir, kakoršnega ti svet ne more
dati.

-

kako lehko vsako uro terpljenje Kristusovo
premišljuješ.

Zvečer ob šestih: Kristus svojim učen¬
cem noge umiva — ti pa zdihni in reci:
Gospod, očisti in operi moje  nag-
njusno serce!

Zveč. ob sedmih: Kristus je postavil
zakrament presv. rešnjega telesa — ti pa
moli: Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo slabo streho!

30  **

466

Zveč. ob osmih Kristus na oljski gori
moli, kervav pot poti in bo od sovražnikov
vjet—  ti pa moli: Gospod, ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi!

Zveč. ob devetih: Kristusa peljejo k
Anazn in Kajfežu, kjer ga neusmiljeno bijejo
— ti pa moli: Ti, Gospod! si moja

moč; v tebi vse z a more  m.

Ko ležat greš, premišljuj, kako gerdo
Judje celo noč z Jezusom delajo, in kaj vse
mora od njih prestati — ti pa moli: O moj
Jezus! ti si krotek kakor jagnje, in
pri nobeni krivici svojih  ust  ne  od-
p r e š.

Zjutraj ob štirih. Kristusa pred sodni
zbor postavijo — ti pa moli: Gospod!
tebi še darujem, in vse kar imam,
svojo dušo in svoje telo.

Zj- ob petih. Kristusa peljajo pred
Pilatuža — ti pa moli: O moj Jezus! ko¬
likor več za me ter piš, toliko več
se moje serce vnema od, ljubezni do
tebe.

Zj. ob šestih. Kristus bo od Herodeža
z belim oblačilom zasramovan — ti pa moli:
O preljub e z nji vi ženin moj! rajši
sem s teboj zaničevana, kakor brez
tebe častena.

467

Zj. ob sedmih. Kristusa zopet k Pila-
tužu pripeljejo in Baraba više obrajtajo —
ti pa moli: Moje kraljestvo ni od tega
sveta —ti, moj Jezus! si moj Bog in
moje vse.

ZJ. ob osmih. Kristusa kervavo gajž-
lajo — ti pa moli: O Gospod! ali je
mogoče, da te vidim vsega kerva-
vega, in moje oči so brez solz?

Zj. ob devetih. Kristusa s ternjem kro¬
najo in očitno zasramujejo —• ti pa moli: O
moj Jezus! to tvojo ternjevo krono
ti j e moj napuh v glavo vtisnil.

ZJ. ob desetih. Pilatuž Kristusa ljud¬
stvu naprejpostavi in k smerti obsodi — ti
pa moli: Moj Gospod in moj Bog! če
tebe imam, imam  vse. Ne ti, ampak
jez sem smert zaslužila.

ZJ- ob enajstih. Kristus nese svoj križ
na goro Kalvarijo — ti pa moli: Moj Zveli¬
čar! daj mi gnado,. zavoljo tebe kaj
terpeti.

Ob poldne. Kristusa v sredi dveh raz¬
bojnikov križajo — ti pa moli: O moj

Jezus! daj, da tvoje terpljenje nad
menoj ne bo zgubljeno.

Popoldne ob eni. Kristus moli za svoje
sovražnike — ti pa moli: O Gospod! iz

468

serca odpustim vsim svojim sovraž¬
nikom; odpusti tudi ti meni moje
grelie.

Pop. ob dveh. Jezus obljubi desnemu
razbojniku sveti raj — ti pa moli:  O moj
Jezus! daj tudi meni duha prave po¬
kore, po smerti pa sveti raj.

Pop. ob treh. Jezus na križu umerje
— ti pa moli:  O Jezus, tebi živim! o
Jezus, tebi umerjem! o Jezus, tvoja
sem živa in mertva!

Pop. ob štirih. Njegova desna stran bo
s sulico prebodena — ti pa moli:  O naj
svetejše serce Jezusovo, daj, da te
ljubim z mir a j bolj in bolj!

Pop. ob petih. Ga iz križa snamejo
in v grob položijo — ti pa moli:  O moj
Jezus, daj mi srečno zadnjo uro —
v tvoje svete roke izročim svojo
ubogo dušo.

Še ložeje se boš sledečega navadila.
Kolikorkrat ura vdari, zahvali Jezusa za ti¬
sto terpljenje, ktero je to uro terpel, in
reci:  češena bodi ura, v kteri je Je¬
zus Kristus svojim učencem noge
umival, ali:  Zakrament sv. rešnjega
telesa postavil, kervav pot potil,
i. t. d. Po tej skrivnosti tvojega sv.

469

terpljenja te prosim, pridi mi na
pomoč v moji smertni uri. Amen. —
Gotovo bo za tvojo dušo, ko boš umirala,
veliko hladilo in tolažilo, če se boš več let
ali morebiti vse svoje žive dni v tem svetem
premišljevanju vadila.

kaj imaš vsak dan storiti, če hočeš na
višo stopnjo pokornosti priti.

Štiri reči so, na ktere imaš posebno
gledati: 1. na slabe nagnjenja, ki te v hudo

vabijo — te ti je treba neprenehama zatirati;
2. na svoje vsakdanje opravila, ki ti jih tvoj
stan nalaga — te ti je treba z naj popolni-
šim namenom in v spominu na pričujočnost
božjo opravljati; 3. na svoje molitve in po¬
božnosti — te ti je treba z vso mogočo go-
rečostjo opravljati; 4. na zopernosti, kterih
ti ne bo nikoli manjkalo — te ti je treba z
vso vdanostjo v voljo božjo prenašati, če
boš na te štiri reči skerbno gledala, in jih
zvesto dopolnovala, bo vsak dan svet in po-
polnama, in koliko zasluženja boš vsak dan
pridobila, ni dopovedati; torej poslušaj

470

ISP©mni mumlL

Če je količkaj mogoče, ne pozabi, mertviti
se ali zatirati.

Brez mertvenja ni mogoče v pobožnosti
rasti ali dalej priti. Naše serce je kakor
mravljiše. Kakor mravlje na mravljišu ves
ljubi dan na tavžente ven in noter lezejo,
tako tudi v našem sercu napčne nagnjenja
skozi oči, ušesa in druge počutke na tavžente
ven in noter gredo — kjer po tem takem ni
mertvenja, mora serce polno grehov in nepo¬
polnost biti. Dasiravno pa je mertvenja pri
vsaki priložnosti treba, naj se vendar kaže
posebno v sledečih štirih rečeh:

P er vi č:  zatiraj svoje truplo, in sicer
1. ne daj se nikoli od spanja premagati;
temuč ko zjutraj pride čas za vstati ali te
pokličejo, urno in brez pomude vstani; 2.
čez dan nič ne vživaj razun navadnega časa;
3. pri mizi si odreci vselej kaj malega, kar
ti naj bolj diši; 4. če je sicer dosti jesti,
zderži se tiste jedi, ki ti je naj ljubša.

Drugič:  zatiraj svoj jezik, in sicer 1.
si zvečer svojo molitev opravila, ne govori
potem nič noter do druzega dne, do končane
juterne molitve, če ni kake potrebe; 2. ne
toži in ne gondraj nikoli čez nobenega člo-

471

veka in zavolj nobene reči; 3. ne govori zo¬
per svojega bližnjega nobene besede, ktera
bi ga utegnila žaliti, ko bi jo slišal: 4. molči
večkrat, če ti kaj v glavo pade, kar bi ljudje
gotovo radi slišali in bi tebi v čast šteli.

Tretjič:  zatiraj svoje ušesa in oči; in
sicer 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zoper
tvoje naprejpostavljene ali druge ljudi; temuč
če je količko mogoče, ustavi njih besede z
lepo; 2. zaviraj vse podpihovanje in šuntanje,
naj pride od človeka kterega koli; 3. si na
poti ali cerkvi, oči na se derži; 4. premagaj
se večkrat, ko te mika, to ali uno viditi.

Č eter tič:  zatiraj se v krotenju svoje
jeze, in sicer 1. kakor hitro se jeza probudi,
zateri jo znotraj brez pomude; 2. ne kaži jo
tudi zvunaj ne, ne z besedami ne z obrazom;
3. tiha bodi in molči, če te kaj hudega za¬
dene; 4. če priložnost pride, stori kaj do¬
brega tistemu, ki te je razžalil.

Svoje navadne dela moraš zvesto in za¬
voljo Boga opravljati.

Ta nauk zapopada sicer le dve reči,
pa te dve tvojemu življenju v božjih očeh
neizrečeno ceno dajete, in bote tvojo dušo

472

z neštevilnimi gnadami in nebeškimi darovi
obogatile.

P er v H:  ob začetku vsakega dela se
postavi v pričujočnost božjo, in daruj ga
njemu z naj popolnišim namenom; postavim
takole: O moj Bog! jez te ljubim čez vse,
ker si ti naj veča dobrota. Iz ljubezni ti
darujem to delo, samo tebi v čast, da bi
tebi dopadla, in tvojo sveto voljo spolnila.
2. če delo več časa terpi, ponavljaj od časa
do časa ta svoj namen s kakim kratkim
zdihljejem.

Drugič:  navadi se 1. na vsakem kraju,
ob vsakem času in pri vsih svojih delih na
Boga povsod pričujočega misliti, in s pobož¬
nimi zdihljeji ž njim se sklenjati. 2. Ker
pa to nepretergano združenje z Bogom ne
vpotrebuje samo dolge vaje, temuč tudi po¬
sebne gnade, se pridno vadi, da sčasoma do
te stopnje prideš — obudi, postavim, od
jutra do poldneva kake desetkrat, in od pol¬
dneva do večera spet kake desetkrat djanje
ljubezni ali kake druge čednosti. Si se to
navadila, pomnoži to število, dokler tako
daleč prideš, da vse tvoje življenje ne bo
druzega, kakor neprenehljiva molitev.

473

'lTr©tya murnih

Svoje molitve moraš z vso gorečos^jo
opravljati.

Molitev je prav za prav edini studenec,
iz kterega vse gnade v tvoje serce pridejo.
Kjer ni molitve, ondi ni gnade nobene; kjer
ni gnade, ondi ni čednosti nobene, in tudi
ni mogoče, priti do ktere. Kaj imaš v tej
reči storiti, poslušaj:

Pervič:  Vadi se 1. prav pridno no¬
tranje molitve in svetega premišljevanja; 2.
ne začni ne molitve ne premišljevanja, do¬
kler se nisi prav skerbno pripravila in terdno
sklenila, da jo boš z vso mogočo gorečostjo
opravila; 3. vse svoje žile napenjaj, da boš
čas premišljevanja prav sveto in pobožno
obernila; 4. tega svetega premišljevanja no¬
beden dan ne opusti in tudi ne okrajšaj,
naj že pride razsvetljenje od zgorej in slad¬
kost, ali če si vsa zapušena, temna in suha;
5. če ti premišljevanje težko prihaja, glej če
je mogoče, da se premagaš, in še nekoliko
dalj časa, kakor navadno, premišljuj.

Drugič:  Skerbi 1. da tudi svoje zu¬
nanje molitve s svetim ognjem opravljaš. Za-
tegadel se prej vselej v pričujočnost božjo
postavi in naredi terden sklep, da hočeš z

474

vso gorečostjo moliti, in prosi Boga, da bi
ti k temu svojo gnado dal; tudi si prizadevaj,
počasi in zbranega duha moliti, in skušnjavam,
ki bi utegnile te napadati, serčno se vstav¬
ljati. 2. Ko bi pa skušnjave predolgo terpele,
prejenjaj nekoliko v svoji molitvi, postavi se
vnovič v pričujočnost božjo, in potem začni
z novo gorečostjo moliti.

samm3k 0

V zopemostih se moral v voljo božjo
vdati.

Zopernost je veliko in so različne. Ne-
ktere pridejo od Boga, kakor uročina, mraz,
bolezni, notranje zapušenje i. t. d. — druge
obuduje hudi duh, postavim skušnjave —
nektere pridejo od ljudi, kakor: zaničevanje,
opravljanje, i. t. d. — spet druge pridejo od
naše lastne natore, kakor: skerbi, čmernost,
otožnost, žalost, i. t. d. Poslušaj, kako se
imaš zaderžati, če pride nad te ta ali una
zopernost :

Pervič:  ti je treba terdne vere, da
vse te zopernosti ali nadloge ti pošilja božja
roka, in da niso druzega kakor modre urav¬
nave, ktere je njegova neskončna dobrotljivost
iz zgol ljubezni do nas od vekomaj sem na¬
redila, zategadel moraš

475

Drugič,  kakor hitro te kaka zopemost
zadene, 1. brez odloga k Bogu se obemiti
in reci: Moj Bog! dobro vem, da ta zoper-

nost je dar tvoje neskončne milosti. Vsa
vdana poljubim tvojo očetovsko roko, in rada
nosim ta križ, samo da bi tebi dopadla, da
tvojo sveto voljo dopolnim; 2. moraš notranjo
jezo, čmernost ali žalost potlačiti, ne smeš
čez nikogar in čez ničesar tožiti ali gondrati,
in moraš križ molče in z mirnim sercem prena¬
šati ; 3. kolikor časa te križ ali nadloga tlači,
moraš neprenehoma Boga slaviti in častiti,
ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati in
se popolnama v njegovo sveto voljo vdati.

Če boš dan na dan tako ravnala, bo
tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v
božjih očeh, in ko bi druzega nič ne storila,
bi bilo to že zadosti, vzdigniti tvojo dušo
eno samo leto na visoko stopnjo popolna-
mosti, po smerti pa na višjo stopnjo nebe¬
škega veselja.

za vse dni celega mesca.

1. Nikomur ne bom tožila svojih težav in
žalost: tudi ne bom pri ljudeh tolažbe
iskala. Tiho bom terpela.

476

2. Vesela bom, če bo priložnost, opraviti
danes kako tako delo, kterega se ljudi
ogibljejo in se jim zaničljivo zdeva.

3. Danes sklenem, da bom čez dan več¬
krat po duhovno se obhajala, in pri
vsakem obedu nekoličko si pritergala.

4. Danes bom tiha in celi dan ne bom be¬
sede zinila, razun kar mora biti: toliko
bolj pa bom pazila na to, kar bo Go¬
spod v meni govoril.

5. Moja posebna skerb danes bo, zvesto in
goreče opravljati molitev in vse, kar pod
pobožnost spada.

6. Prizadevala si bom, prijazna biti s ta¬
kimi, ki so mi grenki in zoperni.

7. Moje delo danes bo, zatajevati svojo
lastno voljo. Ne bom besedovala; nič
hotela, nič odrekla —■ volja mojih star¬
šev bo tudi moja volja.

8. Kar sem dobrega si naprejvzela ali kar
mi je naročeno bilo, bom urno  storila.

9. Ne bom se pričkala, ne izgovarjala, če
bom tudi po nedolžnem svarjena, kre-
gana ali obrekovana.

10. čez nikogar se ne bom pritožila. Tiha boni.

11. Pri vsaki priložnosti bom svoje meso
terla in morila: vendar tako da drugi
ne bodo vedli.

477

12. Prav pogosto bom danes pričujočnosti
božje se spominjala — vesela hočem biti
v duhu, pa tudi prijazna biti z bližnjim,
kar je prav.

13. Za ljudi voljo dobrega ne bom nič sto¬
rila, nič opustila.

14. Danes, moj Jezus! te prosim, daj mi,
da s teboj zaničevana bom, in da bom
vesela tega zaničevanja.

15. Poskušala bom, Bogu tako vdana biti,
da nobena jeza, nobena nevolja mojega
serca ne bo skalila.

16. Vama bom, da ne bom kaj rekla v
svojo čast ali hvalo.

17. Danes se bom vadila, sramožljiva biti
s svojimi očmi, in skerbno na se jih
deržati.

18. Ta dan bom bližnjemu odjenjavala, ko¬
likor bom brez greha smela.

19. Ne bom želela, ljudem dopasti: pa tudi
njih zamere se ne bom bala.

20. Kar bom danes nad bližnjim vidila ali
od njega čula, bom v dobro razlagala.

21. Če bo mogoče, bom bližnjemu kaj po¬
stregla, kako težko ali zoperno delo
namesti njega storila, namesti njega
kam šla, i. t. d.

478

22. Današnji dan naj bo Marii posvečen.
Od zore do mraka boš ti, Devica! pred
mojimi očmi, boš ti v moji glavi in v
mojem sercu — bodi tudi po noči v
v mojih sanjah!

23. Danes ne bom jedla, kakor pri obedu;
in če 'bom trudna, se ne bom usedla,
razun v veliki sili.

24. Pride mraz ali vročina, pride žeja ali
glad, voljno in tiho bom terpela. Po
noči bom za malo časa vstala in poleg
postelje svoje kleče molila,

25. Sede ali kleče se ne bom naslanjala;
če me nihče ne bo vidil, se bom učila
moliti z razpetimi rokami.

26. Veselilo me bo, če bom mogla tistim,
ki mi krivico delajo, me žalijo ali za¬
sramujejo, kaj dobrega storiti.

27. Danes ne bom pila ne vina ne vode,
razun pri obedu.

28. Vadila se bom pokorna biti, v naj manjši
reči — tudi takrat, ko mi bo težko
stalo. ,

29. Skušala bom, bližnjemu kaj dobrega
storiti — kakemu revežu kaj dati, kako
bolnico obiskati, koga posvariti, pod¬
učiti, potolažiti i. t. d.

479

30. Danes bom Jezusa hvalila, da sem niz¬
kega stana; revna; dekla; da me svet
ne pozna in ne obrajta i. t. d.

31. Naj se zgodi nad menoj naj svetejša
volja božja; to bo danes moja vedna
misel. Če bo kaj priložnosti, se bom
rada zatajevala; čula zlasti bom nad
svojimi ušesi, da kaj pregrešnega skozi
nje ne pride.


svetega Frančiška Zalesijana do neke de¬
kline, ki je sklenila, svoje devištvo Bogu
obljubiti.

Mislim, da želja, svoje devištvo Bogu
posvetiti, ni v tvojem sercu vstala, kakor še
le po dolgem in skerbnem premišljevanju,
kako imenitno je to, kar misliš storiti; za-
tegadel ti rečem: Prav je, da zdaj svoje
naprejvzetje dopolniš. Pripravljaj se iz tega
namena tri dni zaporedama z molitvijo in s
sledečim premišljevanjem:

Premišljuj, kako ljuba, Bogu in njego¬
vim angeljem prijetna čednost je sveta čistost.

480

ki se tudi v nebesih vekomaj ohranuje, kjer
ni zakona in ni mesenega razveseljevanja no¬
benega. O kako srečna si pač, da že na
tem svetu začneš življenje, kakoršnega boš
na unem svetu vekomaj peljala! Hvali torej
Boga, ki ti je to sveto misel v glavo dal.

Premišljuj, kako lepa, kako žlahna je
ta čednost, ki naše duše ohranuje bele kakor
lilije, in čiste kakor sonce; ki nase trupla
posvečuje, in nam pot kaže, kako lehko z
dušo in s telesom v službo nebeškega Očeta
pridemo. O kako veselje bo za te, ko boš
smela reči Jezusu, svojemu Zveličarju: Moje
serce in moje telo se razveseluj eta
v Bogu,  kteremu v ljubo se rada odpovem
vsaki drugi ljubezni in vsakemu drugemu
razveseljevanju. Oh, kolika sreča za človeka,
ki odtegne svoje telo posvetnemu ravzeselje-
vanju, da se serce ložeje in popolniše z Bo¬
gom sklene!

Premišljuj, da presveta devica Marija je
bila perva, ktera je svoje devištvo Bogu ob¬
ljubila, za njo pa je bilo brez števila deklet,
ki so ravno to obljubo storile, in, moj Bog!
s kakšnim veseljem, s kakšno ljubeznijo, s
kakšno gorečostjo so to storile — tega nihče
dopovedati ne more. Ponižuj se pred to

481

nebeško trumo svetih devic, in prosi jih, naj
te vzamejo med se v svoje verste; obljubi jim,
da se boš z gnado božjo prizadevala, posne¬
mati jih, kolikor bo naj več mogoče. Prosi
jih, da s teboj vred darujejo tvojo obljubo
Jezusu Kristusu, ki je kralj in ženin devic;
da tvojo sveto čistost s svojim zasluženjem
sklenjejo in za Jezusa zlepšajo. Pred vsim
pa priporočuj svoje naprejvzetje ljubi devici
Marii in svojemu svetemu angelju varhu, da
bi odslej tvoje serce in tvoje telo v posebno
skerb vzel, in pred slednjo oskrumbo obva¬
roval.

Kedar potem pride odločeni dan. in
mašnik pri sv. maši sveto hostijo kviško vzdig¬
nejo, daruj z mašnikom vred tudi ti nebe¬
škemu Očetu drago telo njegovega preljubega
Sina, zraven pa tudi svoje telo s sveto ob¬
ljubo, da ga boš vse dni svojega življenja v
čistosti in sramožljivosti ohranovala. Zraven
lehko moliš tole molitvico:

Večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh!
jez L, nevredna stvar tvoja, obljubim
tukaj pred tvojo božjo pričujočnostjo in
pred vso nebeško družbo, da hočem s tvojo
sveto gnado ves čas svojega življenja v

Družb.

21

482

stanu svetega devištva ostati, in biti vse¬
skozi vsa zderžna, sramožljiva in čista
na duši in na telesu. Sprejmi, o veli¬
častni Bog! to mojo nepreklicljivo obljubo
kakor dar moje ljubezni, in ker je tebi
dopadlo, mi to misel obuditi, prosim, daj
mi tudi dar potrebne moči, da bom svojo
sveto obljubo v povikšanje tvoje časti
zvesto deržala — zdaj in za zmiraj.
Amen.

Potem boš šla k sv. obhajilu, in boš
svojemu Gospodu in Zveličarju z vso resnico
rekla: Ti si moj ženin!  — Po storjeni
tej obljubi moraš svoje serce skerbno zapirati
pred vso posvetno ljubeznijo, in ne smeš po¬
slušati nobenega, ki bi te v zakon nagovar¬
jal in bi s tem tvoje serce motil. Tudi do
svojega telesa moraš posihmal veliko čast
imeti; ravno tako, kakor ko bi ne bilo več
tvoje telo, temuč kaka sveta, Bogu posvečena
reč. In kakor veš, da se kelha od škofa po¬
svečenega ne smeš nespodobno dotekniti, tako
si tudi svojemu telesu, ktero je s to obljubo
od sv. Duha posvečeno, posebno spoštovanje
dolžna.

483

Sicer pa bom vse Bogu izročil, kteri
ve, da te v njem močno ljubim; in kedar
pride odločeni dan, mu bom tvoje serce, in
kar iz njega izhaja v njegovo čast, v dar
prinesil. Jezus naj bo v vekomaj tvoja lju¬
bezen, in njegova sveta mati Marija naj bo
tvoja vodila ! — Amen.

Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj aii
samo za nekaj časa, smejo le tiste dekleta, ktere Bog
v to kliče, in nikoli drugaž, kakor z dovoljenjem ka¬
kega modrega spovednika. Če si pa v to poklicana,
bodi vesela in reci z menoj:

31  «

484

Križarskim dekletam !

ate, ljube dekleta! bukvice, ki sem jih
^ ^spisal za vaše prelepo družtvo, in jih od-
‘T  ?v.ločim vam v spomin. Prijazno jih spremite
j 1  J  in odprite jim dušo in serce; nadjam se
namreč, da bodo mnogo vam pripomogle k pobož¬
nemu življenju. Jezus pa, ki je sramožljivih deklet
poseben prijatel, naj se milostljivo ogleda na vas
in naj vas napolni z ljubeznijo do svete čistosti,
da bote če dalej bolj spoznale nje visoko ceno
in vsako uro pripravljene, rajše umreti, kakor
radovoljno in premišljeno zoper njo se pregrešiti!

Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno
gnado tudi na te bukvice, in naj požegna vsako
besedo, ki je v njih, da vas bo vnemala k svetim
mislim, vas branila gerdega poželenja, in vam
moč dajala v skušnjavah in v vojski z zapeljivim
svetom! Prosim pa tudi Marijo, ki je vaše družbe
ljubeznjiva varhinja, da bi ona vaše serce vam
vzela in za Jezusa hranila; ker ona bolj ve, kakor
ve, koliko je vaše serce vredno, in. ga tudi bolj
varovati zna!

Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in
Marijo umreti — to je nauk, kterega vas te buk¬
vice učijo. Ta nauk si globoko v serce zapišite,
ta nauk v djanju spolnujte, in živele bote veko¬
maj — v drušnji Jezusa in Marije.

—-

žS&KAŽALO,

Stran.

Postave dekliške bratovšine. 3

Molitve za dosego ssv. odpustkov ....  17

Druga molitev za ssv. odpustke. 31

Zlate molitvice .  33

Sv. Rožnikrano, kakor se moli pri sv. maši . 38

Juterno opravilo .. 31

Od premišljevanja. 35

Tri božje čednosti. 41

Zlate ure. 43

Večerno opravilo. 49

Mašne molitve. 54

Perva sv. maša, kakor jo mašnik berejo . . 55

Druga sv. maša s premišljevanjem terpljenja Kr. 80
Tretja sv. maša ob godu ssv. devic ... 95

Od Zakramenta sv. pokore.111

Spraševanje vesti. 113

Molitev za razsvetljenje.113

Grevenga. 137

Terden sklep . 133

Nauki za spoved. 133

Molitve pred spovedjo .137

Molitev po spovedi. 138

Molitev papeža Urbana.139

Molitev, potolažiti plašljivo vest. 141

Sedem psalmov od pokore.143

Od sv. obhajila. 151

Stran,

Perva molitev pred sv. obhajilom.156

Druga molitev pred sv. obhajilom ....  158

Prošnja za vredno sv. obhajilo .....  161

Po sv. obhajilu. 162

Kerstna obljuba.168

Sveta zaveza. 169

Nekaj za branje in premišljevanje ....  172

Obiskovanje presv. rešnjega telesa ....  179

Sv. križev pot.185

Litanije vsih svetnikov. 207

Molitve o raznih potrebah.220

Litanije od presv. imena Jezusa. 228

Litanije od terpljenja Kristusovega ....  233

Litanije od presv. rešnjega telesa ....  237

Litanije od matere božje.213

Lastnosti matere božje .. 216

Pobožnost k svetemu Alojziju.. 253

Pesem v čast sv. Alojzija. 268

Od sv. bratovšin.270

Razne molitve.

Molitev za sveto čistost.281

„ za ljubezen do deviške sramežljivosti 285

za dar sv. ponižnosti . . . . . . 286

za sveto poterpežljivost. 286

k svojemu angelju varhu.287

k sv. Jožefu. 287

k svoji patroni.288

k sv. Barbari. 289

pri zbiranju stana.. . 289

za postni čas. 290

Stran.

Molitev pred božjim grobom.291

„ za družbine tovaršice. 293

„  za boleno družnico.294

„ za rajno družnico. 294

„ za svojega spovednika.295

„ za žive starše. 296

„ za rajne starše.296

„ zoper skušnjave. 297

„ v čast Kristusovega terpljenja . . . 297

„ za Marijne praznike. 299

„ za varstvo Marije.300

„ za srečno zadnjo uro. 301

Duhovni testament.302

Popotni žegen. 305

Molitev za verne duše.305

Poslednji dan. 306

Nauki in molitve za bolnice .309

Molitev bolene dekline k nebeškemu Očetu . 311

Molitev k materi božji.313

Kratki zdihljeji umirajočih. 314

Litanije za umirajoče .316

Priporočevanje duše. 320

Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po

spisu vsih štirih evangelistov . . . 324

Svete pesmi.

Pesem pri sv. maši.374

„ „ černi maši. 381

K žegnu. 384

Pred pridigo . 384

Pred keršanskim naukom.385

Stran.

Po keršanskem nauku.  386

Adventna.386

Božična. 388

Postna.389

Sveti križ.  391

Velikonočna.392

Binkoštna. 393

Sv. rešnje telo.394

Zahvalna. 395

Sveto obhajilo.397

Po sv. obhajilu . 400

V čast Marije, perva do sedemnajste . 400 — 418

Od serca Jezusovega.418

Od serca Marijnega. 420

Deviški stan.421

Devica. 423

Od križovske družbe.425

Dekliška. 427

Pri pogrebu križovske dekline.428

Nauki za dekleta. 431

Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti 453

Drugi nauki . 457

Napeljevanje, Kristusovo terpljenje premišljevati 465

Napeljevanje,. priti na višo stopnjo pobožnosti 469

Vsakdanje vaje v zatajevanju.475

Pismo sv. Frančiška Zal. 479

Križovskim dekletam ..484