Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Sttaie:
Za celo leto.....K 40 —
za pol leta......» 20—
za četrt leta.....«   IG"—
za  1 mesec......«    3'50
Posamezna številka 1 K.
Uredništvo   in   upravništvo  je  v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovžu), pritličje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Štev. 8
HI. letnik
Ljudsko štetje v naših mestih.
Prve številke ljudskega Štetja so prišle na svetlo. Mesto Ptuj ima 4447 prebivalcev, med njimi .'592 vojaških oseb. Po veri je med civilnim prebivalstvom 3732 oseb rimsko-kat. 211 pravoslavnega, 82 evangeljskega, 27 izraelskega veroizpovedanja. Po narodnosti se je iz civilnega prebivalstva priznalo 2994 oseb za slovenski, 975 za nemški, 110 za srbsko-hrvašk«, 58 kak drugi slovanski jezik. V Mariboru je vsega prebivalstva (z vojaštvom in kaznjenci) 150.739 oseb, civilnega 28.202, med vsemi prebivalci se je izjavilo za slov. materinski jezik 20.929 oseb, za srbsko-hrv. 776, za nemški 6512 oseb. V Celju je 6700 civilnih oseb, med njimi 940 z nemškim   prijavljenim   materinskim jezikom.
Zanimive so te številke, kar se tiče narodnosti. Voditelji nemštva, po spodnještajer-skih mestih so do zadnjega časa kričali, kaka krivica se godi tem Nemcem, ki so priklop-Jjeni k Jugoslaviji. Nepoučeni svet jim je verjel, ker ni poznal, ali ni hotel poznati resničnih razmer. Nemška statistika je bila v imenu vlade potvorjena. Najboljši dokaz za to je, da se pri ljudskem štetju 1. 1910 ni hotela vlada ravnati nič več po materinskem jeziku, nego je bila vzela za podlago občevalni jezik. Tako so morali vsi oni tisoči Slovencev, ki so bili odvisni kakorkoli od Nemcev, navesti nemščino za občevalni jezik, č-eprav je niti razumeli niso. Tako so v spodnještajerskih nemčurskih mestih in gnezdih našteli takrat toliko Nemcev, v Ptuju nad 3 tisoč, v Mariboru nad 22 tisoč, v Celju ok. 5 tisoč. Zakaj čeprav se je štel 1. 1910 občevalni, no materinski jezik, so Nemci v svoji predrznosti šteli za Nemce vse one, ktere so prisili k nemškemu obče-valnemu jeziku.
Pri sedanjem štetju se je ona velika avstrijsko nemška sleparija jasno pokazala. Nemci 30 v naštetih glavnih treh mestih pali od 30 tisočev na dobrih 8 tisočev. Ali tudi te številke še niso prave.
Pred štetjem smo v našem listu povdar-jali, da naj vsak po resnici navede svojo narodnost, naj pa nemški hujskači ne silijo ljudi oči te slovenske narodnosti, da bi se priznavali za Nemce. Dosežene visoke številke pa morajo vsakega poznavalca narodnostnih razmer v naših mestih prepričati, da se to ni zgodilo. Opravičeno smemo trditi, da je med temi Nemci najmanj dve tretjini ljudi slovenske narodnosti.;
Števne komisije naj bi si le natančno ogledale posamezne pole in videli bi, koliko raznih —ecev, —ikov, —ičev, —unov tišči v nemški materinski jezik, dasiravno so bili rojeni v slovenskih občinah, dasiravno vedo njihovi znanci,»kako so v mladosti lepo kramljali po slovensko, kako njihove matere in očetje niso znali nemški. Priznavamo, da je marsikdo izmed njih po krivdi razmer zašel med take Nemce, da niso* torej vsi zavedni renegatje. Spomniti se je le treba nekdanje avstrijske silovite ponemčevalne politike, ki je marsikomu prešla v meso in kri. Spomnimo se v Ptuju le slovite nasilne Ornigovo ponem-
ševalne dobe, ko so razni vsenemci, zlasti renegatje, z vso, le izdajniškim dušam lastno besnostjo preganjali Slovence.
Svarili smo poštene pristne Nemce, naj sebi v čast in korist gledajo, da se otreso take nečedno tujerodne privlake. Da se to ni »godilo v polni meri, moramo pripisovati onim zagrizenim Nemcem in renegatom, ki še vedno sanjajo o svojem nasilnem gospodstvu nad Slovenci. .Naša dolžnost pa je, da tudi njimi pokažemo meje narodne strpnosti, da se ne damo potujčevati onim, ki žive o naših žuljih. Če se ti nacijonalni nestrpneži ne branijo slovenskega denarja, naj bradajo nacijonalno strast, naj nas ne izzivajo.