Jxhaja irikroi m iecUn:
v iorek, četrtek,
soboto.
issued three times a week Tuesday,Thiir^at 5adtirdaij.
ŠTE™ ^VENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKIJIN^URADNO^GLASILO SLOVENSKE^POD^PORNE^DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO.
• ,I>,0) 7" ____CHICAGO, ILL.. TOREK. i6. TANUARJA - TUESDAY. JANUARY, 16, ----
LETO (VOL.) IX.
VOJNI'IOBLAKI NAD EVROPO
LITVINCI V BOJU Z FRANCOZI' IN NEMCI — V PR-VIH SPOPADIH TE PADLO 80 MRTVIH. - NEMŠKI ODPOR NA POREN SKEM NARAŠČA. — DR-ZAVNA ZBORNICA VOLILA ZA "MORALNO VOTNO* PROTI FRANCOZOM. — ROMUNIJA MOBILIZIRA PROTI OGRSKI. — TUGOSLA-
VITA BO POMAGALA ROMUNIH.
•-— *
Ijbava, Iv ian. — Po poroči-! bo obnovila nikakih diplomatič-hh iz Memel-a so litvinski rebe- nih vezi s Francijo, dokler sledil napadli mednarodno posadko nia ne umakne svojega vojaštva pred Memelom. ki ie štela 200, iz Rurskega okrožia. Nadalje ne moz francoske pehote. Ker ie to bodo Nemci izkazavali nikjer o-•»krozie pod mandatom lisre na-| ficijelnega spoštovanja do Fran-rociov. so nastopili nastanjeni, cozov ali njih komisij. Obrtniki francoski vmaki z orožjem proti, in trgovci bodo boikotirah' vsa-T.itvincem. ki hočejo s silo pro-j ko francosko blago. Nadalje dreti 111 zasesti mesto. Zadnjo' nemški izkušeni delavci ne bodo soboto večer se ie dogodil prvi delali za francoske uprave nik-spopad med francoskim voiašt- ier. ne bodo dajali nikakih in-vom in litvinskimi rebeli. .Kei formacij pri obratovanju tovarn, ie bila nevarnost, da bo posad- rudnikov in železnic. Končno! ka premagana po številnejši če-' se bodo Francozi iznaidli v tu-ti rebelov. ie pričelo nemško ci- iini brez vsakih najmanjših in-vlnn prebivalstvo pomagati formati vnih sredstev, kar iim bo Francozom, da se je zaustavil novzročilo veliko skrbi in izgu n«'hod Litvincev čez vodni pre- be prepotrebnega časa. k.-p. ki viie okoli mesta Me- Nemci strgali francosko zastavo.
Essen. 1;. ian. ( Francosko poročilo). — Nemški delavci, razkačeni od radikalnih nemških
DRŽAVLJANSTVO
OTROK.
m
;tr<
strani so vporabljale puške in pravo moderno Ker se ie bati. da bodo i p<
New York. — Novi zakon, ki postavlia ženske erlede držav-lianstva na isto stališče kakor moške, se ne tiče državi ian stva otrok. Isti se glede državljanstva ravnajo še vedno po onem svojega očeta, oziroma po rojstvu na ameriških tleh. Ker ženska. ki se poroči pO 22. septembrom lanskega leta. ne spremeni več svojega državljanstva vs-led poroke, se utegne zgoditi, da ie žena postala Amerikanka vsled naturalizacije, dočim je mož ostal inozemec. vsled česar otroci te Amerikanke, roieni na inozemskem, bi ostali še vedne inozemci.
Poslanec Cable iz Ohio — oni isti. ki ie svoj predložil zakon c
KRATKE NOVICE
—	Glasom najnovejših poročil, se ie Francija že odločila, da okupira še nadaline pokrajine v Nemčiji za kazen proti moralni' vojni Nemcev.
—	Boljševiška vlada v Moskvi je poslala na vse velesile no-fo. v kateri ostro protestira proti Francoskemu okupiraniu rurskega okrožja. Obenem se ie razposlalo na vse komunistične >reranizacije manifest, da se naj
dvigneio in protestirajo proti korakom Francije napram Nemčiji.
—	V M ozn lu v Mezopotamiji ie izbruhnila revolucija. An-trleži so včerai več ur bombardirali vasi upornega ljudstva z zrakoplovov. Vas Erbil ie baje popolnoma razdejana od anglež-kega bombardiranja. Položaj ie
neodvisnem državljanstvu žensk kritičen. ker revolucionarni duh - ie seda, v reprezentativni Ue širi z yeHko ,ico med (if)_
lovili napad na Me-edtega mednarodna i ima svoj- sedež v • »volila nemški vojni sme iz Nemčije r>o-iorišče 1 bataliion
)te 1 »roječ t000 mož. > je prvič po zadnji svetov
Litvm« mel, je v! kom isi ia, Danzingu oblasti, da sla t i na p< peli
1
ni vojni, da so se Nemci podali v bo i rama ob rami z Francoskimi vojaki. Nanesel je seveda slučaj, ker »jre se za nemško last v vzhodni Prusiji.
Iz Pariza se ie poslalo mednarodni komisiji v Danzing že natančna navodila, kake korake nai podvzame, da se nastali spor. ki ie nastal v vzhodni Pru-siii po zasluei lit vinske predrznosti poravna^
Boj za posest mesta Memel ie trajal, kakor paznania poročilo več ur. Približno 80 jih je padle mrtvih in kakih 1^0 ie ranjenih
Nemci bojkotirajo Francoze.
Berolin. 1;. ian. — Vse nemške banke na Porenskem. trgov-ske zadruge in vsi drugi sindikati. od katerih ie v veliki meri odvisen promet in vse drugo v Rurski dolini so pričeli bojkotirati na vse mogoče načine Francoze, ki so zasedli industrijsko okrožje z namenom, da sra izra-
zbornici Kongresa predložil zakonski načrt <rlede državljanstva otrok. On predlaga. da bi se smatralo za ameriške državljana. • ki je kasneje postala ameriška državljanka vsled natura-
retirani od francoske patrulje in se nahajajo sedai v ječi v mestu Essen so oddani nemški u--pravi, da jih sama kaznuje. Pro-vokatorii nereda izjavljajo, oa so odgovorni za pretep Francozi in Belgijci. .ki so baje kričali na ulici, 4'da Nemčija mora poginiti
Francozi so roparji.
Berolin. 1 i ali. (nem. por.) — Ka ncelar Cuno ie zadnjo soboto v daljšem govoru razlagal zbranim poslancem. nastop Francije. Poincare-a je imenoval kršilca in provokatorja nove vojne v Evropi. Dolžil ga ie. da ie oskrunil Versaillesko mirovno pogodbo in da ie to. kar poizkušajo Francozi v Rurski dolini navadni rop. "Zbegano Nemčijo, radi notraniih državnih preureditev je nastop Franciie popolnoma zbegal. Se-lai so v Nemčiii ugodna tla za vsako zlo. Boliših časiv. da se ooiavr v duši nemškega naroda upor proti državni upravi in da bi jo za reparaciisko od škodni no.se vse skupaj zavrti v boliševi-
od radikalnih komunističnih hujskačev so danes strsrali iz droga Francosko lizaciie.
zastavo v neki ieklarni v pred-- Ako le eden izmed starišev je mestiu mesta Essen.	| Sil naturaliziran. bi se vsak o
Več par B
od Nemcev. Nemci, ki so bili a-l tral za ameriškega državljana;
.... ".v^a ^cu.	1 ),I naturaliziran. bi se vsak o- - - , ——■
eč Belgijcev. Francozov in trok 21. letom starosti, ži^ ^	p5>velJ
Bavarcev je bilo pretepenih! ve^i v Združenih Državah, sma- , , !, eFr
-----V-______- 1-	trni	— J - ____kanska tla. \ zi
otroci, roieni na inozemskem od inozemskih starišev. bi smatrali za ameriške ne vsled naturalizacije
•nacim.
— V Berolinu so se včeraj vršile velike demonstracije proti francoski okupaciji. Demonstrant ie so silili pred urad francoskega poslanika, kar jim pa T" policijska oblast ni dovolila.
Predsednik Obregon je baje izdal povelje, da mora apo-zapustiti mehi-rok navaia, ker so se zadnie dneve obdržavale iav-sein-e proces*ie' kot protest 11a pro-> tiverske, gotiie mehikanskih fa-
PROTIYERSKI FANATIZEM V MEHIKI.
Mexico Citv. 15. ian. — Neumno delovanje fanatičnih pro-tiverskih nergačev v Mehiki ie prišlo tako daleč, da bodo nai-brže izgnani vsi katoliški duhovniki iz države vred z apostolskem deleg-atom. V konštj-tuciio Mehike so baie dodali posebni člen, ki daie vladi to pravico. da sme izgnati iz države vse kvarne tuiezemce. Ker v Mehiki ni mnogo mehikanskih 'nhovnikov. ampak so povečini misijonarji iz Španske, Franciie. Italije in Amerike, ie pričakovati, da bodo protiverski fanatiki. ki so sedai na vladnem krmilu, pričeli izganjati katoliške duhovnike na podlagi gori omenjenega^ člena. Framazonit »odo. da si na podlagi laži in v j moralno in dušno škodo naroda! gotovo proglasili katoliške du-' 'lovnike kot kvarne tuiezemce. Od boljševikov se pač ne da pri-1 akovati drugega. Kakor ne mo--emo pričakovati, da bi kdaj oč-a Zafrknik priobčili notico. da| so katoliški duhovniki koristni člani človeške -družbe !
'oziroma natikov- Uboga Mehika, kam te zopetne pridobitve ameriškega !tira ^otiv-erski fanatizem ! državljanstva s strani bodisi o- ~ V BoIlvl" Tllznj Ameriki četa ali matere, ako je eden iz-|SO se DOiavi11 novi PUC1- ki
\*si tovarnarji in operatorji rudnikov so odpeljali vse zanis-Ve glede poslovanja v notranjost Nemčije. Francozi nimajo naj-mnniše stvari na roki. ki bi iim daiala navodila za obratovanje rudnikov in tovarn. Vse to no-tiska francosko strokovniaško komisijo, ki ima nalogo, da prične obratovati rudnike in tovarne v neprijetno pozicijo in ugi-baio. kako nai bi Francoska vlada nastopila, da bi lastniki rudnikov in tovarn se prisililo, da izroče Francozom vse informativne rekorde, glede proizvajanja in obratovanja.
Nemški "reichstag" volil za moralno vojno.
Berolin. 1=;. ian. — V nemškem reichstagu, katerega ie sklical skupaj pred par <fnevi državni kancelar Cuno. se srdito izraža proti Francoski okuoa-ciii. Glasovanje, ki se je vršilo glede boikotirania in moralne voine proti Franciji ie izpadlo s 281 glasovi proti 12 glasovi proti. S tem ie izražena ljudska volja. ki ie skoro 07 odstot. za moralno vojno proti Francozom.
Moralno voino proti Francozom se bo vodilo na več načinov. Prvo ie to. da Nemčija ne
zrnu, še ni bilo v Nemčiii. In vse to ie oovzročila imperialistična in militaristična Francija!" Tako izjavlja Cuno o francoskem nastopu, pri katerem gotovo ni ^omislili, kaj so vse Nemci delali z Belgijci in Francozi mej svetovno vojno.
Romunija mobilizira.
Dunaj, 15. ian. — Glasom poročil iz Bukarešta ie romunska vlada izdala poziv za splošno mobilizazciin. Vzrok za mobili-7aciio navaia Romunija to. da so Ogri pričeli koncentrirati večie število svojih čet v bližini mesta Grosswardein. ki se nahaja blizu sedanje ogrsko-romun-ske meje v Transilvaniji.
Kliub temu, da je ogrska vlada takoi zanikala vsako mobili-** ~*'o se romunska mobilizacija nadaljuje. Bilo je par prask z romunskimi obmejnimi stražami. toda to so povzročile neredne rebelske tolpe, katere uradna ogrska vlada sama prega-nia. Tako izjavlja ogrska vlada. Romunsko vlada ie obvestila Tugoslovansko vlado.
Pariz, 1ian. — Takoj po odredbi za splošno mobilizacijo, ie romunska vlada obvestila p
med teh posledniih postal' ameriški državi i an tekom mladolet-nosti otroka — državljanstvo tega otroka pa bi pričelo še le od dneva, ko se ie isti nastanil v Združenih državah. Po sedanjih zakonih velja ravno isto. ali le z ozirom na naturalizacijo očeta.
%
Kar se tiče otrok, rojenih v Združenih Državah, oni so po obstoiečih zakonih ameriški državi ianbrez ozira na državljanstvo starišev.
Otrori, roieni v inozfms4—». se smatrajo sedaj za ameriške državljane, ako za časa njihovega rojstva ie bil oče ameriški državljan. Zgorai omenieni konski ,načrt pa bi smatral za ameriškega državljana inorod-neea otroka, ako ck^ ali pa le mati sta bila državliana Združenih Držav za časa njegovega -o i stva."
Zakonski načrt nadalje določa. da bi otroci, rojeni v inozemstvu. katerih eden izmed starišev ie bil državlian za časa nii-'^ovega roistva, in ki ostanejo v inozemstvu, zgubili pravico dc •"»ščite s strani ameriških oblasti. razun ako %e tekom leta dni ootem, ko so postali 18 let stari, -^odaio na kak	konzu-
lat in tam iziaviio svoio namero. da hočeio ostati državljani Združenih Držav in se tam nastaniti. in zaprisežeio zvestobo Združenim Državam tekom leta dni potem, ko so dosegli 21. leto starosti.
do. kake korake bo podyzela, za slučai. da pride do oboroženega konflikta med Ogrsko in Romunijo.
Tugoslovanski vladni kabinet se ie takoi sestal radi nastalih vprašani. Kolikor se aa za znati iz Pašičevih iziav. bo Tugo-slaviia podpirala Romunijo vojaško in materiialno.
Iz navedenega ie videti zopet prihod voinih oblakov nad Ev-
____________ _____________ , ropo. iz katerih se zna vliti voi-
obenem vprašala beograjsko via- na ploha vsaki trenutek.
^rožaio resno obstoj sedan ie bo-livske vlade. Predsednik Saave-dra ie bil baie od puntariev pozivali. da nai resignira.
—	V^Londonu in Washingto-jHi ni vzbudilo Musolinovo agi-tiranie za odločen nastop Francije. Italije in Belgiie v tako-zvanem kontinentalnem bloku nroti premagancem prav nobenega zanimanja. To zato ne. ker Angliia in Amerika ste danes ^lavne finančne činiteliice na svetu.
—	V Pukvvani. S. Dak. je iznašel neki Tohn Stranskv posebni "saving vaporizer" za Fordove avtoje. ki omogoča, da se prevozi mili z enim galonom ga sol i na.
—	Morski viharji, ki baie div-iaio z vso silo po Atlantiku so nrisilili več potniških in tovorni-"l ,*h parnikov, da so se zatekli v oristan Halifax v Novi Škotiii.
—	Trgovska družba Dilts in Morgan Co. ki se ie havila s nre-kupovaniem žita v državi Kansas. in ki ie imela o-lavni urad v Kansas Citv. ie danes prenehala s svoii™ poslovaniem. Vzrok ie baie denarna kriza.
—	Ohio Standard Oil Co. je lačala tekom zadnjih dvanajst
let celih 22 miliionov dividend. na pravijo, da ni dnarcev!
—	Mušainarii v Louisville, K v. so odpel iali neznanokam so-nrogo Mr. Wilkersona. tuka iš-nega' gradbenega stavbenika. ^Irs. Wilkerson ie bila baie na sumu pri munšainariih. da iih ie ovadila pri oblasteh, ki so zadnie dneve vprizorile par pogonov proti munšainarjem.
—	V Marion. 111. ie nastopil nred par tedni Tiovoizvoljeni "nestni sodnik A. D. Morgan, ki
hud sovražnik "bootlegeriev." Zadnji teden ie bil pripelian pred niegovo nemilost prvi Icontra-bantor z munšainom in ga ie obsodil na soo dolariev denarne globe in 60 dni zapora.
—	V Tohnsburgu. Wis. bodo ^ričeli graaiti'veliV-o novo farno šolo sv. Taneza. Šola bo stala lad 100 tisoč dolariev.
T. P. MORGAN POSODI KUBI so MILITONOV.
Havana, 1^. ian. — Ponudeno! nosoiilo Kubanski vladi po T. P.; Morgan and Co. iz New Vorka. ie brio sprejeto in odobreno od kubanskega vladnega kabineta in potrjeno od kubanskega predsednika. Posojilo bo v znesku =;o miliionov dolarjev. Bogati Norgan prejema od svojih posojil toliko obresti, da mu neki od samih obresti preostane več ste tisoč na leto. Na eni strani toliko razkošnosti in ugodnosti, na drugi strani mei revnejšimi sloji, pa tolika revščina!
CHICAŠKI NADŠKOF ODLIKOVAN V NEMČITI.
Chicago. ian. — Zadnii teden ie preiel mil. nadškof George W. Mundelein posebno odlikovanje iz Univerze mesta Bres-lau v Nemčiii. bil ie odlikovan za doktorja bogoslovja. To odlikovanje mu ie tamošnia Univerza podelila, ker ie silno veliko storil za nemške sirote. Nekako pred dvema letoma ie poslal o-koli $1.000.000.00. v pomoč stra-daiočim sirotam v Nemčiii, ki se ie razdelilo med nemške katoliške škofi ie.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Tomišeljski župnik g. Gajbr-šek najden. Dne o. decembra
zjutraj so potegnili iz Liublia-nice pri Fužinah pogrešanega to-mi-šeliskega župnika Frančiška Gabrška, katerega so pogrešili 26. oktobra" letos. Gospod ž,up-nik ie šel zvečer peš domov v Tomišelj, a je moral pasti v Gruberjev prekop, ob katerem so tisti večer čuli nekateri ljudje obupne klice na pomoč. Noč ie bila takrat silno temna. Deževalo ie tudi. Prijatelji so mu svetovali. naj ostane in prenoči v Ljubljani, a odgovoril jim je: 4'Pot v Tomišelj mi ie le kratek sprehod ; v dveh urah in pol bom že itak doma!" Če ie rajni gospod župnik padel po nesreči v Gruberjev- prekop, ali če ie bil žrtev kakega zločina, bo razčistila oblastvena preiskava. Truplo so prenesli v mrtvašnica nri D. M. v Poliu in ie tamkaj položili na mrtvaški oder. Pokojni g. župnik Gabršek ie bil rojen 2Q. - decembra 187^ na Homcu pri Kamniku, v mašnika ie bil posvečen dne 14. julija iqoo. Pogreb pokojnega g. župnika bo v torek ali "sredo. Po-koi ni ego v i duši!
Telica na strehi. V Negastr-nu pri Moravčah se nedavno pripetil ta-le zanimivi dogodek. Hlev nekega vaščana stoii cb bregu, tako da so> streha na gor-n 1 strani dotika tal. Sem ie pri-diriala domača telica, kateri se ie zahotelo v svoii mladostni vihravosti slave in občudovanja. Spretno se ie pegnala in kot bi trenil, ie bila na strehi. Sreča, da ie na vrhu obstala, kjer si ie oeledala okolico: medtem so prihiteli sosedje z lestvami in vrvmi ter so ji pomagali navzdol. Nekdo, ki ie prizor gledal oddaleč. se ie pošalil: "Takega pa še ne. odkar telice beziaio!'*
Naše ladje se grade v Italiji. Družba "ladranska plovidba" ie dala svoji dve novi ladji "Hrvat" in "Topola" po 1000 ozir. ^o ton dograditi v Tržiču. S tem je bil odvzeti našim ladjedelnicam in niih delavstvu znaten zaslužek — 20 milijonov K. "Tug. Llovd" zahteva pojasnila, kdo ie to zakrivil.
Dobrepolie. V ljubljanski bolnici ie umrl ,^61etni posestnikov sin Tožef Miklič, doma iz Zago-rice. Bil ie blag in pobožen fantt Svetila mu fečna luč!
DENARNE POŠILJAT VE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo pošiljale v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljanio na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust.
GLEDE , DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU.
Cene denarju se večkrat menjajo/mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
500 — kron .... $ 1.70 '50 — lir ............$ 3.15
1,000 — kron .... $ 3.15 joo — lir ............$ 5.75
S,000 — kron .... $15.00 500 — Ur ............$27.50
10,000 — kron /... $29.50 1000 — lir ............$55.00
Vse pošiljatve	naslovite na:
BANČNI	ODDELEK	"EDINOSTI"
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
"EDINOST"
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY t
Edinost Publishing Company
*849 West aand Street,	CHICAGO, ILL. ______ Telephone: C^pal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta ....	$1.75
»UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year ........................$1,50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50
*__Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vas NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez ___podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth iqiq, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879.
Mi na tem mestu resno svetujemo našim ljudem, da se ogib-ljejo te stranke, kajti prav vsak dan se lahko pripeti, da vlada plane po njej, kot je že storila od1 časa do časa in bo še. Drugič naj ne pristopajo, ker v tej stranki ne morejo svobodno izpovedati svojega prepričanja, pač pa se morajo ravnati po poveljih zidov iz Moskve. .Vsakdo- sam sebe poniža, kdor caplja za njimi. Tretjič je pristop v to stranko nelogičen, ker noben pravi Amenkanec ni zraven. Prej ali slej bo to stranko, ki ne cilja na druzega kot na nasilje, razbil sam amerišk inarod, ker ne trpi na svojih prsih puntarjev in prelivavcev krvi. Slovenski delavec premisli to in prevdari!
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. %
+	_____ T
+
Delavstvu v premislek.
Živimo v dobi delne reformacije m delne reakcije. To je, ■ lanes dva koraka naprej jutri dva koraka nazaj. Kar danes naredimo, jutri poderemo. Prav_po sličnih metodah se bojuje naše delavstvo za svoje pravice. Danes je zmerno in na podlagi zmernosti, dvigne svoj protest za svoje pravice. Jutri pride mej njihove vrste kak žid jih nahujska, se čez noč preleve v radikalce in v svoji naglici podere še tisto malce dobrega, kar so dan preje dosegli s svojo zmernostjo.
V Ameriki imamo krasno delavsko organizacijo, ki se pošteno in na podlagi zmernosti in navadnega razuma bori za delavske pravice. Ta organizacija je Ameriška Delavska Federacija. Ona razume ameriškega delavca, razume kaj zahteva in kaj iiiu je neobhodno potreba za njegov obstoj. Ta organizacija se trudi, da ohrani delavstvu njegovo svobodo, pa tudi njegove pravice, do katerih je delavstvo upravičeno na podlagi naravnih in božjih zakonov.
Zadnje čase, pa se je iz tujezemstva začelo zanašati po ko-ruptivnih Židih tudi v našo deželo revolucijonarni duh mej naše delavske vrste. Ni še dolgo, ko se je v New Yorku organiziralo takozvano "Labor Party," katere cilji so ekstremno radikalni in njih namen je Ameriko "boljševizirati." V svojih glasilih pojejo slavo Ruski revoluciji in rnskim boljševikom, dasi sleherni vrabec na svetu že pozna boljševizem kot nevarno in strupeno kačo za človeško družbo,
Pa tudi Slovenci v Ameriki nismo brez takih nergačev. Tu-<li maj Slovenci se dobe petolizniki boljševikov. Bolj pohlevne na T.avvndale v Chicago, in v Milwaukee pa najzagrizenejše. Tam izhaja list "Delavska Slovenija" ki nikdar ne more napeti dovolj slave boljševizmu in komunizmu. Mi smo že svarili pred Ustom naše ljudstvo, naj mu ne nasede, ker njegovo uredništvo je podpirano moralno in duševno od ruskih boljševikov zidov. Zlasti
se širi ta list po severu. Tisti, ki ga čitajo se igrajo s literarnim strupom. Vendar ljudstvo je lahkoverno in se da prav rado preslepiti raznim blufarjem, ki prihajajo mej nje kot volkovi v ovčjih oblekah. Dan spoznanja bo prišel, prav tako, kakor je prišel slovenskim premogarjem, ko so jih lawndalski koritarji osleparili za milijondolarski fond. Tedaj niso vetrjeli, a sedaj — verjamejo, ko je seveda prepozno.
To
novo 'Delavsko Stranko," katero zagovarja tako vneto mej Slovenci rdeča "D. Slovenija" v Milwaukee, je te dni imenitno karakterizirala "Ameriška Domovina" iz Clevelanda v svojem uvodnem članku v štev. 4. t. 1.
Članek se glasi dobesedno tako le:
"DELAVSKA STRANKA."
Ni še dolgo tega, ko se je v Zedinjenih državah osnovala takozvana "Delavska stranka." Srečni bi bili delavci, ako bi bila to v resnici prava delavska stranka. Ustanovljena stranka pa nosi samo delavsko ime, vse drugo je pa sraka s pavovim perjem. V tej stranki, in pod imenom, se danes skriva v Ameriki vse. kar je komunističnega, boljševiškega, puntarskega elementa med postopači Amerike. V njej se skrivajo vsi bivši pristaši I. \V. W. in drugi lj organizacij, ki niso ustvarjeni za druzega kot za zgago in trubel. Vsi ti elementi nimajo absolutno ničesar skupnega s pravimi ameriškimi delavci, ker voditelji so večinoma importirani ruski židje, ki vodijo delavce enake za nos kot jih vodijo v Rusiji, kamor mora Amerika hrano pošiljati, da ruski nar«|! gladu ne umre. Delavec je oni. ki z rokami ali umom dela vsak dan. da si zasluži vsakdanji kruh. Pravi ameriški delavci, se nahajajo v American Federation of Labor, United Mine Workers of America in sličnih organizacijah, ne pa v gnezdu revolte, dinamita in krviprelitja, kot je to cilj komunistov z ozirom na 'diktaturo proletariata."	*
To stranko med nami reprezentira "Delavska Slovenija," ki živi v Milwaukee. Delavska stranka ali "Workers Party" ni druzega kot privesek Trockija iz Moskve. Kar v Moskvi ukažejo zviti židje, to pokorno spolnujejo suženjski pristaši Trockija v Ameriki. V tej stranki ne smeš imeti svobodne misli in prepričanja. Kar ti ukažejo, moraš storiti, četudi se ne strinja s tvojim prepričanjem. Ker so pa Amerikanci svobodoljubni in ljubijo svoje prepričanje, zato pa Amerikance pri "Workers Party" lahko na prste prešteješ. Noben Amerikanec ni toliko štramast, da bi prejemal povelja iz tujezemstva. Ameriška zastava in ustava je dovolj svobodomiselna in široka za vse. V "Delavski stranki" so le importirani židje, dočim ameriški delavci niti ne sanjajo o pristopu. dobro vedoč, da večjih blufarjev in tiranov ne dobijo nikjer kot pri voditeljih te stranke. Ti voditelji "Delavske Stranke" niso prišli v Ameriko, da delajo in si tako služijo kruh, pač pa <Ja politizirajo in sproti uničujejo to, kar pošteni delavci gradijo.
Denver. Colo. — Cenjeno u-redništvo: — Prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v listu, da priobčim par vrstic* iz naše naselbine.
— Vreme imamo lepo kakor spomladi. Brez sneera do zdaj. 7. in 8. i an. ie bil strašen vihar, da ie dosti naredil škode, posebno na električnih in brzojavnih drogfovih in žicah, tako. da smo bili tukai v Polovevillu. dve noči brez elketrične luči in ie tudi naredil dosti škode na lesenih hiša. več iih ie preobrnil ali poškodoval druerače.
Delo ie ponavadi, dela se zme-rai. samo plača ie maihna. kakor povsod, posebno v Denver-iu ni še nikoli bila velika plača.
Božične praznike smo imeli iako lepe pri vseh treh sv. ma-ših. ie bilo lepo petie. posebno pri 8. sv. maši ie bilo krasno petie, katero ie pelo Slovensko Dramatično in Pevsko društvo "Slovenec." Lepo ie bilo slišati v našem slovenskem jeziku, da so marsikateremu bile solzne o-či od radosti na ta sv. Božični t praznik.
Božična kolekta ie bila tudi ; iako dobra, da še ni bila taka. j odkar ie cerkev narejena. Skupno ie znašala pri vseh treh sv. mašah $720.00. Tore i. tu se vidi. da so farani iako radodarni, ker letos ie bila sv. Birba in sv. iinisiion in cerkveni bazar. Vsaka stvar ie stala farane. ali vseeno so darovali za Božično ko-lekto preceišno svoto. Boer iim na i poplača stoterno !
Ne smem pozabiti, da ie naše Dramatično in Pevsko društvo "Slovenec" priredilo lepo isrro na staresra leta večer v Domu Slovenskih društev. Iera se ie začela popoldne ob pol uri dru^a ie bila ob 8. uri zvečer. Iera "Tri Sestre" ie v resnici lepa. bila pa ie še boli pomenljiva. ker so jo ierale 3 sestre, to ie: hčere dobro znane družine Mrs. in\lr. John Turkav Naj-starei^Bfcirv ie bila (Špela) drue^B^Jozefina. katera ie bila zaffcAno) in tretia Frances, katera je bila (Majda). Vse tri estre, rojene v Ameriki so v£-lictemu lepo erovorile slovensko na odru. kakor, da bi bile roiene na Slovenskem. Torej čast takim starišem. ki so tako lepo učili svoje hčerke svoj slovenski iezik. One se ne sra-muieio slovenskega/ iezika. ali jezika svoiih starišev. Naša naselbina, je lahko ponosna na take slovenske dekleta.
Dobro je svojo uloero pogodila kot dekla Miss Marv Tavor-nik, dobro so tudi moški svoje uloge naredili. Tohn Ambrožič. Anton Lunka. Frank Omahen in Anton Župančič.
Vsi igralci in igralke so se dobro obnašali, bila ie pa tudi dvorana polna do zadniega kotička. Igra ie bila od 8. ure pa do 10. ure. Od 10. ure pa se ie začela zabava ali ples, katera ie traiala do ure po polnoči.
Igra in ples Se ie vršilo v najlepšem redu. Pri igri je bilo čistega dobička $7^.00. Torei gre čast in zahvala igralcem in igralkam, za njih trud. da so nas spet razveselili z svojo lepo i-gro.
V kratkem spet priredi Pevsko in Dramatično društvo "Slovenec" igro "Pri Kapelici", katero ie spisal Rev. Kazimir Za-kraišek, O. F. M. Igralci se že pridno uče omenieno igro.
Dobil sem stenske koledarje, Ave Maria. V resnici so iako lepi koledarji, da jih še takih ni bilo. kakor so ti. Torei kdor še ni naročen na Ave Maria ali E-dinost. ima zdaj lepo priliko, ker dobi lepi koledar zastonj, ako se predplati na ta kateri list.
Zdaj končam svoj dopis, pri tem pozdraviiam roiake sirom Amerike. A uredništvu Edinost in Ave Maria, želim obilo dobrih naročnikov in predplačni-
kov!
George Paulakovič.
-o
So. Chicago, 111. — Nepričakovana vest. da ie Rev. A. So-iar. nekdanji župnik sv. Jurija
v So. Chicago umrl v Pitts-burghu. Pa. se ie bliskoma razširila po naselbini in žalost ie legla na srca vernikov, ki so poznali gospoda. Pokojni je bil dobrega srca. to ie sodba fara-tiov, ki se solznih oči spominjajo svoiega nekdaniega gospoda župnika. To priča, da naše ljudstvo vzljubi svoiega duhovnika.
Iz naselbine, kier ie pokojni Rev. Soj ar služboval, ie več fa-ranov se udeležilo pogreba in taco izkazalo gospodu zadnjo čast.
V tukaišni cerkvi se ie opravila sv. maša zadušnica po rai-nem gospodu in lepo število fa-ranov se ie sv. maše udeležilo.
Pokojnikovi duši večni mir in odiiočitek! N. v m. p.
X.
-o-
La Salle. 111. — Delavske razmere so naši naselbini vedno boli na eni stopnji. Vsledtega ne morem o njih nič kai posebnega poročati.
Te dni smo v naši ta veliki šolski dvorani napravili malo kapelico, za naše dobre šolske <estre. G. župnik sedaj v mrzlih dneh mašuieio čez teden v kapelici. Kapelica ie narejena pri-orosto. vendar ie zelo pripravna in lično okrašena, kar, so namreč oskrbele naše šolske sestre. Od dvorane jo deli "partition" stena. Kal več prihodnjič.
Poročevalec.
-o-
Shebovean. Wis. — Cenieni g. urednik: — Naznanim Vam. da sem koledarje vse razdal. ne kai sem iih pa prodal, tako. da mi iih ie zmanikalo. Prosim poš-liite mi iih vsai trideset ravno take velikosti, kakor ste mi jih poprei.
Več naročnikov mi ie reklo, da niso lepšega daru letos dobili. kakor so ga od lista Ave Maria in Edinosti, to ie lepi stenski koledar za leto IQ23. Torej se vam zahval i uiein za tako krasne darove v imenu vseh naročnikov. Bog in Marija naj vam poplača za ves vaš trud. ki ga i-mate pri izdajanju katoliških listov Ave Maria. Edinost in Glasnik P. S. T. In v Novem letu na i vam pospeši pridobivanje novih naročnikov, da bo list E-dinost skoraj dnevnik.
Naročnike pa prosim, da ako, kateri ne bi dobil tega lepega daru, nai se pri meni ogla-i ali pa pri Mr. Tohn U»doviču. Obenem pa tudi lahko naročnino Donoviio, katerim je potekla.
Narodnjaštvo in narodnost.
T. M. Trunk:
(Konec.)
Vas
na;4onše poz
cfravli
am.
kakor tudi naročnike naših listov.
Mih?«l ar, zastopnik. -o- •
Ottawa, 111. — Posebnih novic ravno nimam za poročati. Z delom gre še precei dobro tukaj. Brezposelnih ni nič.
Omeniti moram, da ie vendar enkrat bila med nami Slovenka toliko srečna, da je na tukajšne-mu cerkvenem^ fairu cerkve sv. Frančiška dobila piano na listek. Piana ie iako lepa in Mrs. Math Baiuk, ki io ie dobila, jo ie izredno vesela.
Naš rojak Mr. Tos. Modic se ie ponesrečil dne 6. januarja, ko ie šel na lov. Obstrelil se je v levo nogo in sedai se nahaja v bolnišnici.
S pozdravom do vseh naročnikov.
'	Naročnik.
Odkritosrčnost.
Sodnik: "Torej vi ste tisti, ki stikate ponoči za tujem blagom in ne daste ljudem miru. da bi spali?"
Obtoženec: "Ni res! Nihče ni tožiteliu omenieno noč želel boli odkritosrčno, da bi spal trdno in v miru. kakor ravno jaz!"
Deca je videla duhovnika . . . e . . . kako naj pozdravi?... a videla je z njim tudi gospodo, in pozdrav je izpadel skoroda izključno: "Kutentak." Pa se je kdo od gospode obrnil do dece in izpregovoril slovensko: "Otroci, dober dan . . . tako morate pozdravljati . . ." in otroška duša je prišla iz oči, ust, obraza . . . bila je vsa nemška, in si nT mogla raztolmačiti, kako gosposki ljudje, gospoda more govoriti — slovenski! Pravite, deca je deca. Dobro. Naj vam povem drug slučaj. Od nas (iz Bač in okolice) so začeli zahajati na Brezje. Ni še bilo železnice in Ie malo stika smo imeli s Kranjsko. Napoti se nekoč čez "Tepo" več narodno indiferentnih mož in žensk. Vrnejo se. Veste, kaj so pripovedovali kot najvažnejšo novico po vasi? "Zoo (Zelo) Ipu (lepo) je bu (bilo). Najliepše (lepše) je pa bu (bilo), da je ho-spoda, frave in hospudi, vse mamvelo (govorilo) po soveniji (slovensko." Kakšna je duša, slovenska duša. ki se čudi nad slovensko govorico pri gospodi? Ali je slovenska? Ne, prav tja go najnotranjnejšega kotička — nemška, ker je tako "orientirala" razmere. Enako je bilo na Štajerskem, na Goriškem, vsaj ob meji. se je izpremenila v italijansko.
Ampak na Kranjskem? Pač. tu je bila še precej slovenska, ali se vzbujala, vsaj med gotovimi krogi. Bilo je pa med širšo maso še več "Kranske," saj #tam še danes vlada le "Kranska špraha." in bilo je tudi zelo, zelo veliko nemško orientiranih duš. rekel bi prav nepotrebno veliko v bolj izobraženih krogih. Poglejmo si stvar malo bolj od blizu.
Zopet naj navedem značilen slučaj. Vsa Slovenija pozna divno Jezersko. Hvala, da je ostala* pri materi. Korošcem je bilo Jezersko pravi uzor narodne zavednosti. Slučaj me zažene na Je-zersko. kamor mi je srce hrepenelo od nekdaj. L. 1916. me vojaška oblast po mesečnem zaporu, ker niso ničesar našli oziroma. kakor so se izgovarjali, ker sem znal vse prikriti, ' 'bon-finira" na — Jezersko. Med gorami bomo varni pred tem peklenščkom. so si morda gospodje generali mislili. Dobro. Pridem tja. Opazujem in opazujem slavne Jezerčane. Kaj najdem? Nekaj narodnjakov, kakor sem si jih predstavljal, a sčasoma zapazim .prav mnogo takih, ki so imeli slovensko telo, pa duša je bila . . nemška! Morda se pa motiš in obrekuješ? Mislim, da ne. Sai ni moglo drugače biti. Vsak človek hoče nekaj veljati. Karkoli pa je po zunanji sodbi nekaj veljalo, se je tudi Tezerčanom prikazalo v nemški luči. Veleposestnik Fuchs je bil Nemec, vsi uradniki Nemci, precej deklet in fantov je bilo v nemških zavodih. Ali vidite?
Kar sem našel na Jezerskem, to velja za presojanje ljudske duše mas tudi za Kranjsko. Vse plemstvo je bilo nemško, ve-leposest, industrija, trgovina, vojaštvo, višje uradništvo. železnice, vse višja, "nofcel" družba .. . vse večinoma vsaj nemško. Ali se morete čuditi, da se je to prijelo ljudskih mas? Blagor mu. kdor je znal nemški, veljal je za višjega človeka. Blagor boljšim družinam, ki so zamogle poslati hčerke v nemške zavode, na Koroškem jih je bilo na stotine. Pa mislite, da nemška vzgoja ni vplivala na duše? Marsikaj se je morda popravilo, a vse, kar je nemškega, je ohranilo svoj blišč. Srečen fant, ki je pri vojaščini razumel nekaj nemških besed, ali je mogel z nemščino iti po svetu. Slovensko ali Kranjsko je za dom. kdor hoče nekaj veljati", mora znati, govoriti nemški, najmanj ljubljanski kuhltajč!
Ali se bo ljudska masa pri takem duševnem razpoložaju o vre vala za narodno čustvovanje, za slovenske narodne uzore.ee je duša nasičena s tujimi, močnejšimi uzori. ali vsaj misli? Kdo se bo potegoval za narodno čast, kdo vojil in podpiral slovstvo, se zanimal za izobrazbo, se oklenil svojeva naroda, ako je v njegovem telesu tuja. nemška duša? Ali ne vidite, kakšno škodo je ustrpei narod, ko so razmere v stari Avstriji silile, da se je v slovensko telo ljudskih mas urivala na vseh koncih in krajih nemška duša? Pa pravite, da je bilo v Avstriji dobro in obžalujete da se je "slavna" Avstrija razletela na vse konce! Poglejte vendar malo na Goriško in na Koroško in spoznajte, kako deluje tu i strup v ljudskih masah.
Kako je pod novimi razmerami v Jugoslaviji? Ako pravite in pišete, da Slovenci niso bili osvobodeni, potem mi vendar tudi povejte, kaj pravzaprav pod besedo osvobodenje razumete Jaz smatram, da je bil nemški, ali recimo avstrijski jarem na gospodarskem, političnem, narodnem polju z nemškim aparatom p emenitaštva, vojaštva, uradništva, trgovine, industrije Slovence in za duševno naziranje slovenskih mas strahovit jarem, katerega so se Slovenci v Jugoslaviji za vselej otresli. Temu mi vendar nihče ne more oporekati. Ali ni to osvobodenje? Kai
tPuiim°TlAH ieiČl0Vek SVOb°den Sam° tedaj' če	dasi s
tujim, kruhom zalaga svoj trebuh? Ko čitam sodbe o razmerah
tvehuh"	skoroda rekel s sv. Pavlom: "katerih narod je
Pa sva zopet tudi glede ljudske duše na starem tiru: Na mesto nemškega jarma, zapadne omike, je prišel srbski jarem in bal-kanizem. Zdaj se more narod učiti cirilice, celo na poštnih pečatih jo imajo vojaštvo je srbsko, uradništvo tudi. v Ljubljani se govori le srbsko, uciteljstvo je v službi srbske misli, enako sokol-
ir- • ; VS?' 7Se, • • • sčasoma se bo torej ljudskih mas popri-jela srbska duša, kakor se jih je prej nemška! Od nemških sužnjev smo torej postali sužnji velesrbske ideje, zato je Jugoslavia prava Jugoslavija, nihče je ne mara, samo žandarmerija io drz, se skupaj, in vse pričakuje, da se jutri ta prokl . . Tusrosla-
teJasam^ AT'V ^ * L" * T*"" * ^ P-pi-ti. Vpfašam
pod milim n 1 'f ° tUdi' k° bi nekaj mesecev preživel pod milim (!) solncem fašizma na Goriškem, ali pod varstvom
nemskutarskih volksoratov na Koroškem, in pil z vSO 7ušo k" tero ti mori srbski jarem, svobodo Goriških in Korakih SWn-
mu, razumeš ?°V	^ ^ ™ P«	^sTL
Ameri^n^dSPT^Čati nik°ga' ki ieČi V J^slaviji ali tudi v
Z* o hoM5 " -Jarm°m:pr0sim' da bi *a jaz, če bi zamo-
n tl ne hottel resltl teSa jarma, ker jaz bi, ker pač ni drugače mogoče zaenkrat ta jarem z veseljem prenašal. Tvem z me-
0° na »m ^ ^ **** " ™ ^	k™ih bra-
rem e W « , ? ^^ ™ ^ jaz bi Prena^ ^elo jarem. ce bi ga Rus naložil vsem Slovanom, seve ne rdeči Rus.
(Dalje na 3. strani. Spodaj.)
'EDINOST"

V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
fS
r do raze:. Gosp. — Tezus o-zdravi eobavca, Mat. 8.
21 Nedelja — Neža, dev. in muč.
22. Pondeliek — Vincenc in Anastazij, muč.
Torek — Marij. Zaroka, Raimund Pen.
24 Sreda — Timotej, škof in muč. .
2; Četrtek» — Spreobrnitev sv. Pavla.
26	Petek — Polikarp. škof in muč.
27	Sobota — Ivan Krizostom,
škof.
-o-
KAT MORA KRISTTAN VEDETI IN ZNATI.
Prva dolžnost vsakega kristjana ie, da trdno veruje nauk Tezusa Kristusa: druga, da njegov nauk ve in zna.
Z ozirorn na to znanje delimo krščanski nauk v dva dela: prvi del. kar nam ie potrebno vedeti. drugi del. kar nam ie koristno vedeti. Kar nam ie potrebno vedeti, so resnice, katere mora vsak kristian vedeti in znati, ako se hoče zveličati, so
SKUPNO POTOVANJE
DOMOV.

Resnice, ki iih moramo vedeti in znati, če se močemo zveličati
so:
1.	Da ie Bog-;-
2.	da ie Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje :
r da so tri božie osebe: O-če. Sin, sveti Duh;
4. da se je Bog Sin, druga božja oseba, včlovečil. da bi nas s svojo .smrtjo na križu odrešil in večno zveličal :
da ie človeška duša neu-mrioča:
6. da ie milost božia k zve-ličanju potrebna.
Resnice pa. ki iih moramo vedeti in znati, ker so nam ukazane, so:
1.	Očenaš ali Gospodova molitev :
2.	angeljsko češčenje;
apostolska vera :
4. božie in cerkvene zapovedi :
zakramenti, in sicer vsaj ti. katere moramo prejeti.
6. dolžnosti našeea stanu, z drugimi besedami: Mi moramo
SRŠENI.	1
Mulek koritarska veličina na Lawndale še vedno pleše svof
_ __I "širni," kadarkoli posiiejo žarki
Rojaki, kakor čuiemo se za le- Dolne lune v niegovo butico. tošno poletje' pripravlia večje1	* * *
število* rojakov na pot v domovi-! Očka Zafrknik mu od časa do no. Kai pa ko bi se nas zbralo;časa zažvižgajo, kako poskočni-več skupaj in šli skupno? Ali co. in revež se tako silno zavrti, bi ne bilo to lepo?
Zato, kdor bi se hotel tega skupnega potovanja udeležiti,
NAZNANILO!
ZA TAVNO
radi predlagane zonske odredbe/
S tem se javno obvešča publiko v zmislu akta občne zborni-
I — ALI STE !ŽE PORA V-I NALI NAROČNINO ZA E-
--* S DINOST?
zaslišanje'-
da se ne ve ustaviti.
* * *
nu. Med vrsticami tega pisma
se cita:
ne moremo ti po-
pa tudi resnice, katere moramo izpolnjevati dolžnosti našega ve leti in znati, ker so nam u- stanu: stariši moraio na primeT kazane. Prve resnice so tako po- ooznati svoie dolžnosti napram
trebne. da brez njih odrasel človek — — dasi jih ne ve in ne
zna vsled lastne krivde--ne
more preieti zakramentov niti se zveličati. Resnice pa. ki so nam zaukazane, mora pa vsak kristjan vedeti in znati, ker bi sicer, ako bi to nevednost sam zakrivil, storil smrten grreh. Nezakrivljena nevednost teh resnic pa človeka ne izključuje oo zveličania.
svojim otrokom in te dolžnosti tudi izpolnjevati.
Prijatelji, nikoli ne pozabite resnic svete vere, ki iih morate vedeti in znati, če se hočete zveličati : učite otroke te resnice v njihovi zerodnji mladosti. In da ne boste teh resnic pozabili, poslužujte se sledečega lahkega sredstva: Opravljajte z vso g-o-rečnostio vašo iutranjo in večerjo molitev!
GOSPODARSKA KOALICI- (S J A V NEMČIJI. dr Wirth
Očka so pribili v svoje ca j ten-naj se oglasi takoi, vsaj do i.Ige pismo ruskih kmetov Leni-februarja na uredništvo Edinosti.
Holv Name Societv. glavni odbor, prireia za letošnje poletje tri skupna romanja v Rim, v Lurd in v več zanimivih krajev. Prvo odide iz New Yorka. v soboto 30. junija s parnikom "America" v Cherbourg. Pariz, Lurd, Rim, Neapel.
Drugo odide 7. julija s parni-"Tulio Cesare" v Neaple, Rim, Lurd, Pariz.
Tretie odide 14. julija s parnikom " President Wilson" isto pot.
Vse romanje je krasno urejeno pod" vodstvom Holv Name ! Societv. Vsa tri romanja bodo ! imela posebno audijenco pri sv. 'O^tii.
Na tem potovanju si bodo ro-marii ogledali vse kraje, okrog Pariza. Lurda, Avignona, Nico Genuo. Mila. ^ -edk. Florence, Rima in Neapla. Kdor se udeleži tega romania stane vožnja za in nazaj, z vso hrano, hoteli, avtomobili, kočiie. železnice, darovi pri raznih izletih takse za vi-zeie pri potnih listih, sploh vse. kar treba na potovanju samo $08^.00. Na parniku ie kabina prvega razreda in enako po železnicah.
Kdor bi se hotel tega romanja udeležiti, naj to omeni v svojem pismu. Za to roman ie se mora pri glasiti že do 1. februarja in poslati $100.00 are.
Kdor pa želi. bi šli Slovenci za se, svojo pot s svoiim programom. nai pa tudi sporoči.
Roiaki. oglasite se! Poidimo skupai domovi
Edinost 184Q W. 22nd Street. CHICAGO. ILL.
N Nemški državni kancelar ~dr. Wirth ie zastopal stališče, da mora Nemčija izvrševati svoje obveze vsa nemška javnost za e-dino pravilno in modro, da se obvaruie še večjih težav in škode. Po drugi strani si ie dr. Wirth prizadeval, da doseže pri .antantnih zastopnikih ugodnejše modalitete odplačevania, da ne bi se gospodarsko in finančno stanie Nemčije še poslabšalo. Predvsem ie zadnji čas vznemir-ial Nemci io padec nemške marke. Po prizadevanju dr. Wirtha so se začele korrference, kako bi se dalo Nemčiji pomagati, da more svoie obveznosti tudi izvrševati. Nemška državna banka se ie obvezala, da sodeluje pri mednarodnem sindikatu za stabilizacijo marke s polmiljar-dno svoto svojega zlatega zaklada pod pogoiem.da se zasi-gura trdna notranjepolitična konsolidacija, ki bi omogočila gospodarski razvoj.
Dr. Wirth ie hotel v to svrho pritegniti v vladno koalicijo cen-truma. demokratov in socialrtih demokratov tudi nemško (nacionalno) ljudsko stranko. Centrum in demokratie so z državnim kancelarjem v tem popolno-
Navada ie taka, da kadar e-den išče pravico, jo drugi os-krunia.
ma soglašali. Nemška ljudska XT . , . „ , t , , -	,
stranka ie pa izjavila, da ie pri- . Nai b° ze kakorkoli hoče. vsak
nravliena za sodelovanje, pa le ima rad D1°ste"^. ime* fcel° kot polnovredna participantka i'P°nareieyalci. tatje m goliufi se
v vladi in ie zahtevala v vlad. jraai z niim krasi1Q'
mesto gospodarskega ministra. I -r, 1 . ••	1
■ Bakterna sebičnosti, prav
Vmalu zakisa najboljše mleko
človeške dobrote.
STARO DOMOVINO!
pa dr. Wirth ne bi hotel prevzeti več mandata za sestavo vlade, ker ie mnenia, da brez
socialnih demokratov tudi ne bi l 4. » » » * . « » . . * » tnop-el izvršiti svojega gospodar-
skega načrta, kakor ga ne bi, _ NAROČITE LIST EDI-zmogel brez nemške liudske NOST VAŠIM DOMAČIM V strinke.
Centrum, ki mu pripada dr. Wirth. se zaveda velikega pomena. ki ga ima odgovorno sodelovanje socialne demokracije v Nemčiji in naglaša. da so vsi činitelii v državi dolžni sodelovati za skupne državne interese in morejo to vsi. ki se hočeio ze-diniti z drugimi na skupen delovni program. Centrum zastopa torei stališče, da so interesi višii kakor strankarski, kar ie vsakemu normalnemu človeku iasno, in da torei ni samo možno. ampak, če to državni interesi kdaj zahtevajo, celo dolžnost, iskati odrejen skupni gospodarski program in se v svrho izvrševanja tega določnega programa koalirati z drugimi strankami. Tasno je, da s tako koalicijo nobena stranka ne opusti svoiega kulturnega programa, ki stranke loči slei kakor prej.
FARMA NAPRODAJ]
Proda se iz proste roke lepo urejena farma. Farma obsega, 80 -i-rov zemlje. 60 akrov ie o-rane zemlje in 20 akrov lepega gozda (bukova in maple drva). Dobro poslopje. Od publične šole je oddaljena tri četrt milje, od katoliške šole štiri milje in pol od sirarne "Cheese factory" eno miljo in pol, 16 m;i? do mesta Marinette, ki šteje 14 tisoč prebivalcev.
Za ceno in bolj natančna pojasnila se oglasite pismeno ali osebno na navedeni naslov:
GEORGE SAGADIN, R. x.
POUND. WIS.
slati kakegra darila, ker nimamo nič. (tu so očka prav gotovo črtali sledeči odstavek: "ker nimamo nič po tvojih svetih zaslugah.) Davek smo dali v zrnju in meri. (Tu ie tudi prav gotovo črtano: "a sedaj smo gladni!")
Ej. Lenin na Ruskem, pa naš očka Zafrknik na Lawndale sta ptiča, ki znata ljudi za nosek potegniti!
* * *
Taz pričakujem, da bodo slovenski premogarji vsak čas poslali slično pisemce očku Zafrk-niku. uicu Muleku in pastorku Zajčku. Naredili jim bodo po-klon, ker so med njimi marljivo seveda iz "ljubezni" do slovenskih revnih premogarskih družin potem oficiielno anektirali "kaso pokojnega in rajnega od slov. premogarjev nikdar pozabljenega "Slov. Republičanskega
Združenja" . . .
* * *
Kdor hoče dobiti natančna navodila, kako se anektira bogate blagajne, se naj blagrovoli o-brniti na glavni urad "rdečih" koritarjev na Lawndale. ki imajo v tem poklicu velike prakse.
(Brezplačen oglas.)
* * *
Vsakemu svoie! Bogu čast in slavo! Hudiču figo! Kaso pokoj. Rep. Združenia pa nam! Tako so se izjavili Lawndalski kori-tarii na svojem oktoberskem sestanku.
* * *
Lenin in Trockv sta v Rusiii vse rekvirirala do zadniega beliča, ki ga ie imel ruski mužik. Tako rekviriranie se je tudi našim koritariem na Lawndale do-
idlo. zato so na oktoberskem -estanku poizkusili tudi sami in so z vspehom rekvirirali kar več iz ka-se T. R. Z.
Nazadovanje ruske državne banke ie ogromno. Pred vojno ie imela ruska državna banka nad 228 podružnic. Danes iih i-ma samo 117 in še te so vse bankrotne. *
YSEM NAROČNIKOM
naznanjamo, da nai se z glasa I ® .	----------- pri naših lokalnih zastopnikih,
ce tikaiocega se regulacije stavb kateri še niso dobili našega le-in poslopja, za potrebno porabo pega stenskega Koledarja za le-zemljiških lot. klasifikacije obr- to 1023. Vsi naši lokalni zastopniki imajo v zalogi naše Koledar ie in od niega ga dobite brezplačno. ko ponovite naročnino za naše liste. Za nenaročnike p« stane Koledar 25c. Stenske Koledarje pošiljamo tudi v stari krai in stane s poštnino vred 30 centov.
Upravništvo Edinosti.
ti, industrije, stavb in poslopij, osnove okrožij in različnih raz-delb. upostavitev primernih regulacij in drugih potrebnih stvari. da se bo vršilo radi te nove predlagane zonske odredbe, javno zaslišanje v pondeliek 22. januarja 1Q23. točno ob 10. uri dopoldne v posvetovalni zbornici (Council Chamber) v občinski mestni dvorani (City Hall) mesta Chicago. Zaslišanje se bo viv šilo pod vodstvom Chicaške zonske komisije (Chicago Zoning Commission).
Kopije od predlagane zonske odredbe so na razpolago za pregled v uradu Chicaške zonske komisije na 163 West Washington Street, Chicago.
N amen zonske komisiie ie, dati občinstvu priliko za izraz svoie volje in vpWleda, vsem strankam brez razlike in v svrho tega, se je razdelilo mesto v 22 okrožij (distrikiov). Predlagalo se je dalje. Ha se nai zaslišanje od časa do fcasa preneha z namenom, da/Se posamezno uresoievanje parecU za vsako o-krožie. Začasenprogram je tudi pripravljen, podvržen spremembi v slučaju, da bi se posvetovalna zbornica potrebovala za kai drugega. Seznam okrožij (distriktov) in določeni datum se lahko dobe od Zonske komisije s sporazumom, da ako v slučaju presojevanje in * razmotri-vanie najsibo kateregakoli o-krožia (distrikta), bi bilo preloženo, bo za tako presojevanje določen datum po razmotriva-niu vseh drugih okrožij (distriktov.)
CHARLES BOSTROM, Chairman. Chicago Zoning Commission.
(Advertisement.) ---
Stanje papirnatega denarja v I Nemčiji. Dne 20. m. m. je bilo j v Nemčiji v prometu celih q82 ! milijonov papirnatega denarja. Koliko je ves ta denar vreden je pa druga!
SLOVEČI UMETNIŠKI
FOTOGRAFIST
NernTeceK
j 1439 Wqst 22nd Street.
IZDELJUJE
NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
LUCKY
STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
vemu so se socialdemokrati u--li. Dr. Wirth ie po izjalovlie-
Kadar postaneš dober tovariš nič ne skrbi, če te zapuste vsi tvoii tovariši.
nih konferencah izvajal posledice in podal ostavko.
Ni verjetno, da se bo dosegel, ....... ,	_	samemu sebi
i : « >a<»ci kabinet sporazum med ^
> cialdemokrati in nemško liud- j
sko -tratiko; lažie se bo dose-: .....	.
,	, i. . I Aeritacna ie protistrup zaosta
vd >porazum za novo koalici-i.
i* med centrumom. demokrati.'_'
NARODNJAŠTVO IN NARODNOST.
(Nadaljevanje s 2. strani.) ker ta je le rusko našemljen Žid, temveč pravi Rus, slovanski Rti-, in bi se ga ne bal ne kot katoliški svečenik, še manj kot Slovenec. Če smatraš ti Srba ali Rusa za nevarnega, potem, se ga moraš seve gledati, da se ga otreseš, a samo glej, da te zopet ne začne strašno premikavati Nemec, pred katerim boš imel čast, kakor je bilo skozi tisoč let, stati mirno "gabtaht" in boš srečen, če boš smel ziniti: "Kakor zašafa vaša gnada!" Ni treba, da bi se zbila, a težko da bi pri tako različnem naziranju postala prijatelja.
Etično in moralično je angleški pregovor, ki je zidal Veliko Britanijo, in kq sem ga postavil za geslo, nekoliko pomankljiv, a kolikor ga morem z moralo spraviti v sklad, bi bil pravec mojega ravnanja, my country, Jugoslavija, moj dom, - or right or wrong, veliko napak imaš, pa my country, moj dom si, moja narodna država si, toda v srce me zapeče misel — Avstrijec sem!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich. ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. k-ar je v vzvezi z našimi listi E-nost. Ave Maria in Glasnik.
v"em naročnikom, priiate-liVm in dobrotnikom ga najtop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roke pri razširjenju in agitaciii za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonie-nost se najprisrčneie zahvpl'u-iemo že v naprej.
Tiskovna družba Edinost.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Ce je poklican Pnin-Expeller na pom >č, bo BOLEČINA hitro pre m pa na ter bo mahoma izginila. Ob prvih zuame-njih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolefin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močupga, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Puin-E\peller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. 3oc in 70c. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St., Brooklyn, N. T.
J. KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotrai. pokladam stenski papir.
Naiboliše delo, najnižie cene. Roiaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
ZELEZNA PRALNA PEG'
Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi: pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že i-mate bolj ug-oden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej, ki potrebuje le malo kuriva.
Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00. Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške.
' B E N J. EICHHOLZER,
Trgovina razne železnine in pohištva
527 Main Street	Forest City, Pa.
SE

john Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.

S3
OD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh-vse, kar rabijo.
Mi V am obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK Sl GO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.

ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek.
"Kar si sama hotela, to imaš," je jezno odgovoril Martin in grozil: "Molči, če ne, grem, saj veš, da me doma nič ne veseli."
S tem je namah ukrotil ženo, da je pohlevna kot jagnje. Manca se le z bolestjo spominja na one čase, ko sta ji rajni oče in mati pomagala. Takrat so bili vedno prvi, sedaj pa se pehajo počasi za Adamom. A Adam se dviga. Glej, dekletu je kupil obleko, tudi fantje imajo nove suknjiče . . . Njegove njive so lepše kot Martinove, živina rejena, in več vredna. Zavist razjeda Manco, spremlja jo, je ž njo, spi ž njo . . . Manca ne odneha. Študent sam je sprevidel vse to in se ponudil: "Mama, vidim, kako me rabite, učenje me ne veseli, doma bi ostal in vam pomagal, in videli boste, da bo -šlo bolje. Tudi ata bom spravil s stricem; mogoče pustita te neplodne prepire, iz katerih se že celo mesto norčuje. Tudi meni se že vsi študentje posmehujejo.'
Kot da je pamet izgubila, se je togotila Manca*. Z grozo je gledal na njo sin in bežal. Še dobro, da je ušel. — morda, o, gotovo bi bil sicer tepen. "J°j mene nesrečne, uboge matere! To je zahvala za vse moje krvave žulje! Lastni otrok me ne spoštuje in mi pove v obraz, da se mu ne ljubi študirati, da ne bo za gospoda!" Tako je tarnala glasno in letala kakor brezumna po hiši. "No, pa jaz te že še naučim," je sklenila in ugotovila končno v sebi.
"Poslušaj," je rekla zvečer sinu. "če ne boš več študiral in ne boš za 'gospoda', ne pokaži se mi do smrti več; — ne hodi domov: delaj potem, kar veš in znaš, toda jaz te ne bom več poznala."
Povedala mu je vse to s takim glasom, da je študent hitro vse obljubil in prosil, da naj mu da vsaj za knjige in oblekfo in naj mu plača šolnino, da mu ne bo treba sedeti med drugimi v klopi kakor beraču. Ubožni dijaki dobe sicer hrano in obleko in tudi šolnino jim olajšajo, toda njemmu ne popuste. "Ce imajo starimi toliko denarja za tožarjenje. jim bo menda tudi za šolnino nekaj ostalo: če pa nimajo, kaj pa dajejo sina v šole!" menijo gospodje v mestnem svetu. (Dokler ni bila podržavljena, je mesto vzdrževalo gimnazijo.) Pri tem pa se je zbudil v Martin-ku ponos Porazilov. T"či se izborno, toda boli ga. da se tudi po svoji zunanjščini ne more meriti z ostalimi dijaki. Vidi. kaki prihajajo v zlikanih srajcah s trdimi ovratniki, z zapestnicami na rokah in z uro v telovniku — on pa vedno hodi le-v hodnični srajci, ki je v naglici slabo oprana; pod vratom ima porcelanast gumbič z rdečo glavico, obleka mu ie le iz tkanine. V zasmeh je vsem drugim, posebno deklicam, ki hodijo v svojo šolo tik ob gimnaziji in se že zanimajo tudi za male gimnazijce/Le radi tega bi bil hotel pobegniti iz šole. da bi ne prenašal vsak dan tc sramote — ---—
"No. potrpi, dečko, pomagali si bomo," je rekla naglo mati, ko je potrpežljivo doznala sinovo gorje---
"Veš. kaj je novega?" je prihitel nekoč pozimi Adam domov. ''Martin seka gozd."
"Ni mogoče!" se je začudila Dočaka."
"Mu že bolj teče voda v grlo kakor nam," se je radoval mož.
"A tudi nama ni, da bi se smejala. Gozdar je rekel, da bi moral prodati tudi ti, če imaš razum, dokler je kupec in mara za les. Dal bi ti še več kot Martinu, ker bi imel vse skupaj in bi mogel sekati poljubno, ne da bi se mu bilo treba ozirati na to ali ono — in denar tudi lahko porabiva. S čim pa vendar poplačaš obresti in davke? Kamor se ozrem, povsod smo dolžni, Židu in kristjanu ; kaščo imava že skoro prazno — in kdaj je bil sv. Martin ! Sedem nas je okoli mize in ti prodajaš celo moko za vsakdanji kruh —"
"Vidiš, sedaj nalašč ne prodam," si je vtepel Adam v glavo, "drevje se ne izgubi v gozdu, naj gre rajši kos travnika ali polja
rakom žvižgat, gozda pa ne dam, nalašč ne; če ga je Martin prodal, ga jaz ne! Kaj pa misliš, da bom tam poleg njih od jutra do večera grče obsekaval, vejevje in vrhove vlačil? Še Bog, da jih ne vidim — teh Spodnjih."
Medtem že poje po Porazilovem gozdu, v Martinovem delu, ža^a pogrebno pesem starim velikanom, smrekom in jelkam. U-| darci na kline odmevajo daleč naokoli po gozdni tišini, deblo za deblom se nagiblje in pada s hruščem k bratom na tla.
"Gospodar, ves trg se vam smeje," je rekel v petek pohabljeni berač Kminek, ko je srečal Adama na pragu.
"In zakaj se mi smeje?" se je čudil Adam in postal.
"Da ste tako bedasti in toliko potrpite."
"Govori naravnost, Kminek, in jasno," je zahteval Adam, nestrpno kot na trnju.
"T-Ie vaš Martin," je govoril Kminek tiše, ''seka drevje na vašo stran. Škodo vam dela, da je joj."
"Poglej, poglej — takoj moram tjakaj," je pristavil Adam in hitel v gozd. In ko je šel po meji, je takoj zagledal, kaj se je zgodilo. Smreka -»- ogromna in košata smreka, neposlušna, naj so jo klini gnali, kamor so hoteli, si je bila vtepla v glavo, da se mora zvrniti sama, prav sama, namesto k tovarišicam, na stran, v Adamov gozd, in tam narediti lepo vrzel; kar ji je bilo napoti, to je pomandrala ali polomila pod seboj. Pozorno je gledal A-dain in zazdelo se mu je, da ta smreka sploh ni Martinova, da ni stala nikoli na njegovih tleh, marveč da je njegova; od mejnika na mejnik je premeril gospodar mejo, in čimdalje je gledal, tembolj se je uverjal, da je posekano drevo res njegovo. Saj je bilo drevo samo, kakor da ve, čigavo je, padlo" v njegov gozd.
"Le potrpi. Martinček, dobro kašico si si zvaril, pri tej se boš pač opekel," se je smejal škodoželjno Adam. Niti besedice ni črhnil, toda takoj po kosilu je hitel v mesto.
Gozd je bil morda doslej edini kraj, kamor še ni bila stopila noga komisije, katerega se spor še ni bil dotaknil in s katerim se sodišče še ni bavilo. A gospoda pač mora spoznati tudi Pora-zilovo šumo in travnik v njej. Je že prišlo tako daleč. Kupec je odpeljal do spomladi ves les. samo mogočna smreka jfe obležala, kot je bila padla: ni se je dotaknila roka, ni smela, dokler ne bo natanko ugotovljeno in določeno, čigava je.	•
Zato to posekano smreko se je vnela pravda, proti kateri so bili vsi dosedanji spori Porazilovi prave šale. Slavno komisija ni mogla natančno ugotoviti meja Porazilovega gozda vobče® zgoraj in spodaj, na levi in na desni kažejo sosedje vsak svoje meje in kraje, in gospod inženir ne more in ne more najti navedene mere, ne more določiti trdnih, zanesljivih točk. ne more oddeliti pravično polovice in povedati, čigava ie posekana smreka. Treba je znova premeriti vse kmetske šume. nategavati vrvico od ceste na levo in od Dilov na desno. — "Kdo bo pa plačal?" se nlašijo sosedje, "menda vendar ne mi ali občina?"
"O, kaj še." jih je pogovarjal inženir, "tisti, ki je to naročil | in ki bo pravdo izgubil."
"TV>g pomagaj! Naj pa kar streho nad glavo proda!" Celo leto so merili, risali načrte, v kočijah so se vozili zemljemirci semtertja, smreka v gozdu pa je preperevala. gnila, igličje je odletelo, skorja je odpadla, lubadar se je selil vanjo, a Pog ne daj | da bi jo kdo premaknil . . .
Končno so pripeljali šest belih, s križci zaznamovanih ka-1 j m eno v: gospodje inženirji so. nategnili verižice, zapičili šest be-I l o rdečih količev v tla. postavili šest mejnikov in slovesno proglasili "Martin se je zmotil, smreka stoji res na Adamovem de-i
MOJE LEPE NADE ~ A ZASTONJ!
(Gregor
Daiga").
lu "
(Dalje sledi.)

POZOR!
Ali ste že kdaj kadili naravne "HAVANA* CIGARE"? Če jih še niste poizkusite jih!
NATURAL CIGAR COMPANY Izdelovalci "
NARAVNIH	HAVANSKIH	CIGAR
1716 West 22nd Street,	" Chicago, III.
Telephone: Canal 6558.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo!
J. Wolkar, Vlasnik, M. Popovich, upravitelji.
J Dolžnost Slovencev v Chicago i


DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
* * * * * + * * + + +
je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRI jO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka. ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje pe"ilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* + * * * * * * * * * *
Z nekim posebnim veseljem je bilo napolnjeno m o je srce. S takim, da vam ne morem povedati s kakim. Srce mi je poskakovalo in nairajše bi bil samo ukal in pel. Kamor koli sem se obrnil mi ie silila na jezik tista: "Al' me boš, me boš kaj rada imela . . In od kod in zakaj mislite, da mi je rajalo po glavi in srcu. Počakajte, da vam povem.
Zadnji teden mi ie pismonoša pisemce prinesel. Že ko sem ga zagledal se mi je dopadel. ker ie imel na sebi vse polno krasnih znamk. Kaj vse za eno stvar so reprezentirale te lepe znamke. nisem preštudiral, ker me ie veliko boli mikala vsebina pisma. ko sem v levem kotičku pisma zagledal, da ie o dMiss Špele Kokodaka. Raztrgal sem ga in hitro prečital. In na mah sem se izpremenil. Moi priiateli, ki ie stal poleg 'tnene ie dial: "Gregor ti si ves drugi, odkar si dobil tisto pismo, vesel si kakor bi "los" zadel.
" Da. da zadel sem ga. zadel!" sem mu naglo odgovoril in hitel v svojo sobo. kjer sem ga še trikrat ali petkrat zaporedoma prečital. — Sam sebi nisem Verjel, ako ie mogoče? Poslušajte ljud-božji! špela je povabila, da moram priti na vsak način ,ta-koj prihodnjo nedeljo na njen d«>m. da se tam malo pogostimo, in pogovorimo o celi zadevi. Ki sem ii pisal. — Rekla ie v pismi. tako sladkega pisemčk* še lisem nikdar v živlieniu preiela. kakor sem ga danes od tebe. Liubi Gregor, — pridi vendar >ridi! In res naredil sem-treni "■klep. da jo takoj v nedeljo ob-1 iščem.
— Prišla ie nedelja in podal sem se na Cukaioga avenue, j Ko sem stopil s kare sem že vi-j del. da Spela gleda skozi okno. j Ko me ie zagledala, ie hitro potegnila nazaj v sobo. iz katere ie pazila kdaj da pridem. *— Xe dolgo zatem sem ii že v kuhinji stisnil roko in voščil srečno i Novo leto. Malo ie zarudela. pal ne preveč, kakor "Lahov koš ne" in me ie nato popeljala v sobo. kjer so bili zopet zbrani skoro vsi tisti, ko so bili lansko iesen na ženitovaniu Franceta Tapriiaznega. —' No. kaj drugega. voščiti sem iim moral e-nemu za drugim srečno Novo leto. dasiravno nisem prišel zato tia. Prišel sem namreč, da se zaljubim v moio "cartano Špelo."I
če bi bilo mogoče in če bi se dalo. Špela se ie za trenutek izgubila. pa kmalu zopet pride in v roki prinese nekaj medicinov^ Vsakemu jih ie dala en požirek^ Tudi meni jih je dala izpiti sem iih moral. Zapeklo me ie po grlu. da bi kmalu zarobantil. Špela pa mi ie pomižiknila in rekla.. Gregor, tega sem sama naredila in ie kapljica kot treba. — Nič ji nisem ugovarjal, saj ii nisem mogel, ker sem še pridno sapo lovil, ki so mi jo Špelini medicini vso vzeli.
Za tem prisede k meni France Tapriiazni in se poda z menoj v pogovor. Ko ga pogledam malo od bližje, zapazim pod njegovim levim očesom nekaj črnega. kakor znamenje polumese-ca. "Kaj imaš pod očesom dragi France?" ga prav milo vpra-šnm.
"O. nič hudega. Doma sem neke '"škatle" razbiial. pa mi je priletel kos lesa pod oko in pustil tu svoje znamenje."
Špela pa, ki ie slišala Francetov odgovor mi ie pomignila s prstom nai vstopim v kuhinjo. Ubogal sem jo in ji sledil v kuhinjo. Ko pridem tja mi Špela nravi:
"Veš Gregor, nekaj ti bom oovedala pa ne smeš nič Francetu omeniti."
"O prav nič. ne Špela. Molčal bom kot grob le povei mi kar imaš?" I i prav nalahno odgovorim.
"Veš Gregor, kar ti je zdai le France pravil ni nič res. Tisti polumesea pod očesom mu ie povzročila njegova žena. Nekai sta se sprla. France ie bil pa ' ravno pred pri nas v vasi. se ga ie pa malo nacukal in ko je domov prišel ni hotel njegovi ženi vse molčati. Pričel ie ž njo argumentirati in ker ni umolknil o pravem času mu ie žena vrgla krožnik v glavo, ki mu ie priletel pa ravno v oko in tam pustil svoj sled za par tednov.
"Ampak. Gregor, -Frante se ;e sedaj ves spremenil.'-postal ie iako prepirljiv in svoii ženi ne _ molči nobene. Ko bi ga jaz imela •■od svojo komando, iaz bi ga ^ele iaz! Tako bi ga premencala Gregor, da bi pomnil, kdai bi neni ugovarial."	#
Nič nisem oporekal Špeli, sai oznam njeno moč še izza lan-- ke iesen i. Samo pokimal sem in oritrdil. v srcu i*a sem si mislil drugače. Torej snubit sem prijel Snelo, pa mi že pri prvih <t-ivkih obljublja, kako bi o-os--»odarila ona svojega moža. ako ?>i io ne poslušal in ne ubogaL (Dalie sledi.)
Od vinske poizkušnje v deželni kleti.
—	"Praviš, da si šel ob devetih iz vinske kleti. Po kateri strani ceste si pa šel. da se nisva srečala?"
—	'"Po — obeh!"
* * + * ****** * * * * * **** * **x
+	T
2 List Edinost t
x»»»»»»» »»»»»»»»»»» »»»»»at

/ f +
4
LIS.T "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta. da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"AVE MARIA"
Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.00 na leto pri
AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta, j Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski IcStol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči 1 Stane samo $1.00 na leto. Naroča se
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.

+
+ + * + * * * * + + * + + + + + *
r *
+ + + + * * + *
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani . smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. . Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. g g. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se' najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicajro. I1L
Phone: Canal 0098.
+-*