St. 43 Ftihiiu platana f loinM (Um cvmtt tu li ista)
V Trstu, v torek 20. februarja 1923.
Posamezna števHka 20 cent.
Letnik XLVIII
Izhaja, izvzemši pondeljek, v: Asiškega št 20, L nadstropje pisma se ne sprejemajo, rok Anton Oerbec, — Lastn znaša za raese L 7.—, 3 m Za inozemstvo mesečno 4 lire
''raj. Uredništvo: ulica sv. Fcančiik
: , pošiljajo uredništvu. Ne rankv r
Izdajatelj ln *>.* I »_ • i
UslSnja >st. Tisk »? ' r.

uprave it. 11-57-
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmsnj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSUjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje- — Telefon uredništva in uprav« 11-57.
Nekoliko dejstev iz tržaške zgodovine
V svojem spominskem spisu, posvečenem zgodovinarju Francesco Hermetu, naglasa «Piccolo», da so po dogodkih leta 1868 tržaški Italijani zadobili zadoščenje, kakršnega niso doživeli nikdar poprej pod Avstrijo. Ugotavlja namreč: Avstrija je izpremenila taktiko.
Tržaški list je ugotovil zgodovinsko dejstvo, ki je mi tu prav posebno podčrtu-jemo. Kako je bila usmerjena ta «izpreine-njena taktika*? Poznavalcem dogodkov v političnem življenju in valovenju od leta 1S70. dalje bo zadostovalo, če navedemo imena cesarskih namestnikov v Trstu od tedanjega časa dalje: Pino( Pretiš, Rinal-dini, Goess, Hohenlohe, Fries Skene. Ta imena so značila program avstrijske vlade v našem Primorju. In to 'ije bil izrecno protislevanski program. Edino v dobi princa Hohertloheja se je zdelo, da je ta ostrina proti nam nekoliko odnehala. Povsem napačno pa bi bilo, če bi mislili, •da je bil ta namestnik prijatelj nas Slovencev in Hrvatov. Bil je le vdan in vesten avstrijski uradnik, ki je le izvajal naloge, došle mu z Dunaja. Takratni mednarodni položaj je bil tak, da so mu naložili od tam gori, da je izdal neke odredbe, naperjene proti priseljencem iz kraljestva. Te naredbe &01 ctbćuitili voditelji italijanske politike — in ne prebivalstvo — kot najhujšo krivico, nasilje in preganjanje itali-janetva. Po italijanskem časopisju v Primorju. in v kraljestvu je zagučal silen vihar in klicali so ogenj in žveplo na namestnika Hohenloheja. In zopet so dobili zadoščenje! Posebno tudi zato, ker je bil pritisnil uradni Rim. Avstrijski režim se je zopet domislil svoje ftizpremenjene taktike*. Hohenlohe je moral zapustiti Trst in poklicali so ga na Dunaj. Na njegovo mesto je priseF po svoji popolni nesposobnosti žalostno prosluli Fris - Skene, ta ničla poleg enojke — svoje žene, hčere, rodbine, ki je imela mogočen vpliv v Avstriji.
Naj navedemo par dejstev, ki nazorno kažejo, kaj je pomenila ta" < izpremenjena taktika* od sedemdesetih tet sem za Slovane v Primorju, zlasti pa na tržaškem ozemlju. iMestni magistrat je bil prva politična instanca, poverjen mu je 'bil takozvani preneseni delokrog. V njegovih rekah sta bila n, pr. društvena policija in podeljevanje obrtnih koncesij. In to od avstrijske vlade prepuščeno jim oblast so mogotci na trža-ški občini izrabljali do sitega — proti našemu ljudstvu. Pri podeljevanju obrtnih koncesij in nalaganju kazni radi morebitnih prestopkov so postopali krivično in enostransko. Za eno stran so imeli kruh, za drugo kamen. Naše ljudstvo je biio često hudo zadeto v svojih gmotnih interesih. Pravočasno in po predpisu prijavljena prireditve po okolici so prepovedali često tik pred prireditvijo pod različnimi pretvezami, ali pa tudi kar brez vsake utemeljitve. Na naša politična zborovanja so pošiljali svoje komisarje, ki pa so kaj čudno izvajali svojo nalogo. Niso bili samo poslušalci in opazovalci, ki naj potem poročajo oblastvu o poteku zborovanja, marveč so se vmešavali v razprave
in polemizirali z govorniki. In razpuscaU so shode, kadar so — hoteli. Znamenit je bil — pravi šolski zgled — neki škod politične, ga društva «Edinost* na Opčmah v hiši Ivana Goriupa. (Letnice se ne spominjamo v tem hipu.) Magistratni komisar — ce se ne motimo z imenom Vidneto m silno strupen človek — se je po petelinje zaletaval v izvajanja poročevalca - poslanca Ivana Nabergoja ter mu oporekal. S tem je ta politični komisar, mesto da bi bil skrbel le za mir in red, izzval hrup in razburjenje. Tako postopanje je pomenilo tako nezaslišano zlorabo uradne oblasti, da je bilo slednjič celo vladi preveč. Ustanovila je takozvani urad «namestniškega svetovalca* (ulica Caserma 7) ter odvzela magistratu društveno policijo. Navedli smo le par dejstev iz dolge verige krivic.
Da pa je «izpremenjena taktika« avstrij-skega režima v glavnem ostala — neizpre-menjena, dokaz za to so dale državnozbor-ske volitve leta 1897. Po Istri so vladni komisarji brezbrižno gledali vse mahinacije volilnih komisij po tistem proslulem geslu «osar tutto», ali pa so zatiskali oči, da niso nič videli. .Na tak način je tudi naša okolica izgubila, svoj stari državnozborski mandat, ki ga je smatrala dotlej za svojo neoporečen© narodno posest. Nabergoj je padel in na namestništvu so onega dne — šampanjizirali, a eden prvih mogotcev na tem oblastvu — baron Courad — je vzkliknil na javni ulici pred množico, da je to — najlepši dan njegovega življenja!!! Ta vzklik je» pač drastično razkril dušo avstrijskega režima v našem Primorju.
Vemo, da ne pripovedujemo v prvič teh stvari. No, zakaj smo vendar zopet oživeli te spomine iz zgodovine primorskega političnega življenja? «Piccolo» je v svojem spominskem spisu ugotovil, da je avstrijska vlada v letu 1868. pripravila tržaškim Italijanom veliko «zadoščenje*. TufdS mi beležimo zgodovinsko resnico, ko pravimo, da se je ta zgodovina ponavljala od tedanjih časov pa do zadnjega, do zloma. Režim je ostal dosleden in je s svojo «izpr emen jeno taktiko* prirejal našim politikom druge narodnosti — da ostanemo zvesti terminologiji «Piccola» —- «za-doščenje» za «zadoščenjem«. V luči gori označenih zgodovinskih dejstev iz političnega življenja na tem ozemlju v zadnjem pobto-letju moremo primerno oceniti večni krik, češ da je bil avstrijski režim slavo-filski! Ta trditev je zgodovinska neresnica. Tu-di če je kdaj kaj storil, kar ni bilo ljubo italijanskemu nacionalizmu in njegovim končnim stremljenjem, nikdar ni stcril tega iz naklonjenosti do nas Slovanov, marveč iz drugih, posebnih razlogov. Zato je ugotovitev te zgodovinske resnice aktualne pomembnosti tudi v današnjih dneh, ko se hoče celo z avstrijskim režimom upraviče-vati sedanje postopanje proti Jugoslove-norn v Julijski Krajini! Mi smo kaznovalni radi dejanj režima, ki ni imel nikdar srca za nas, ki ni poznal pravičnosti napram našim stremljenjem in ki smo mu morali še le s hudimi borbami izsiliti kako drobtino pravice.
Italija
Mussolini v Milanu
EOLOGNA, 19. Včeraj je prispel semkaj ministrski predsednik v zasebni obliki. Spremljan od Arpinatija je posetil tukajšnji sedež fašja in cerkev sv. Petronija. Nato se je podal na postajo ter nadaljeval svoje potovanje v Milan.
MILAN, 19. Včeraj ob 16 je prispel tu sem Mussolini, pozdravljen na postaji od vseh urednikov lista <Popolo d'Italia» in civilnih osebnosti. Ministrski predsednik se je mudil nekoliko časa na postaji v prisrčnem pogovoru z nekaterimi vplivnimi osebami in se nato podal v svoje stanovanje.
Stališče Sramasonov napram fašizmu
RIM, 19. Vlada [prostozidarskega reda se je sešla včeraj v palači Giustiniani ter z ozirem na sklep visokega fašistovskega sveta c-dr dila, da imajo člani reda kakor ■\edno v takih slučajih na izbero, d'a-li se cdločijo za fa~izem ali ostanejo v vrstah prostozidarjev- Vlada prostozidarjev je prepričana, da bodo eni, ki zapuščajo sedaj framasonske vrste, znali dokazati z vzgledom, da so prostozidarji vsigdar smatrali brezpogojno spoštovanje domovine za svojo prvo dolžnost ter zavrača naj-odloćne^še laži, ki so jih v teh dineh razni listi širili o delovanju prostozidarstva.
Preklic privilegijev na menicah
RIM, 19. Finančni minister poroča, da se je vlada odločila preklicati privilegije na menicah, ker so te poslednje predmet trgovine ter pridejo lahko tako v roke osebam, ki nimajo pravice do uživanja teh privilegijev. Zato določa zakon z dne 11, februarja 1923, da bodo morale počensi s 1. marca t. 1. biti vse n4eniee brez izjeme kolkovane, opominjajoč ob enem, da se neredno kolkovanim menicam, ki bodo i zdajle po gori omenjenem dnevu, ne bo mogla priznati v smislu civilnega in trgovskega zakona pravna moč.
Finančna pomoč Reki
RIM, 19. Finančni minister je naslovil na ftal, poslanika na Reki pismo, kjer našteva ,vse ukrepe, ki jih je italijanska vlada pod-Vaserla, da priskoči na pomoč reški državi.
Tako je vlada ugodila prošnji Reke za posojilo milj ona lir v svrho kritja stroškov državne in občinske uprave; razen tega sta bila nakazana dva miljona lir za najnujnejša javna dela. Dovoljeni so bili tudi predujmi reški hranilnici za tekoča manjša pcsojila na vknjižbo in trgovske kredite. Italijanska vlada proučuje načrt za carinske olajšave, da pomaga pri gospodarski obnovi reške države ter predoči njenemu prebivalstvu, da ne bo Italija nikoli pozabila žrtev, ki jih je Reka doprinesla za skupno narodno stvar.-
Prva jugoslovanska ladja t Zadru
ZADER, 18. Prošli teden je odphil iz Splita v Zader parobrod Jadranske plovit-be «Bosna», ki je kot prva ladja pod jugoslovenska zastavo pristala v zadrškem pristanišču. V sredo je ©»dplula tjakaj «FoČa», ki bo v prihodnje vzdržavala stalno zvezo z Zadrom.
Jugoslavija
Tehnične priprave za volitve BELGRAD, 18. V volilno tehničnem oziru so nastale gotove težkoče, ki jih ima državni odbor koi vrhovna volilna oblast odstraniti. Radi tega je bila sklicana seja dlržavnega odbor«, ki se je vršila pod pred-sedlstvonj bivšega predsednika narodne skupščine dr. Edo Lukiniča. Sporna so nekatera vprašanja glede razdelitve volilnih »rezov (političnih glavarstev), dalje so nekateri že imenovani predsedniki glavnih volilnih odborov svoje funkeje odložili z ozirom na svoje zdravstveno stanje.
Državni odbor je na svoji zadnji seji izvršil nova imenovanja predsednikov novih volilnih odborov. Za predsednika v Kumanovem je imenovan dvorni svetnik viš. deželnega sodišča v Ljubljani Božidar Bežek, za kosovsko volilno okrožje pa viš. dlež. sod. svetnik Albert Levičnik, za mariborsko volilno okrožje svetnik Stola sedmorice v Zagrebu Ivan Vukovič, za metohijsko volilno okrožje državni svetnik dr. Dominik Mazi.
Za svobodo volitev BELGRAD, 18. Na zadnji seji ministrskega sveta je notranji minister predložil naredbo« ki bo takoj odposlana vsemi višjim
političnim oblastem. Naredba vsebuje navodila, kako morajo policijske oblasti varovati volilno svobodo vsakega državljana. Policijske oblasti imaja skrbeti za mirni razvoj volilne kampanje in za mirno prireditev vsakega volilnega shoda. Vsaka oseba brez ozira1 na pripadnost stranke, ki bi skušala delati nered in nemir, ki bi s silo hotela preprečiti sihoda, se ima takoj pozvati na odgovornost in napadene osebe morajo državni organi vzeti v obrambo.
BELGRAD, 18. Minister notranjih del je izdal svojim podrejenim organom! sledečo naredbo:
«Zadnje dni se je pokazalo, da gotove osebe delajo na to, dia bi kršile volilno svobodo, v kolikor se tiče opredelitve volilcev. To delajot v govorih, na zborovanjih in po časopisju. Govore in pišejo proti edinstvu države, proti državni ustavi, proti ureditvi države, nekateri celo proti osebi vladarja.
. Nekateri zopet si samoofelastno in nasilno prisvajajo atribute oblasti, označujoč se čuvarjem države, pri'čemer napadajo posamezne državljane in ustanove. Tudi kažejo skrajno nestrpnost proti državljanom, ki niso slovanske narodnosti.
Tako postopanje nasprotuje zakonom in se najstrožje obsoja, in to tembolj, ker je po ustavi vsakomur zagotovljena politična svoboda in narodna zavest. Zato od vas, kakor tudi od podrejenih vam oblasti naj-energičnejše zahtevam, da vsako nedopustno in protizakonito dejanje, zagrešeno v gornjenjj zmislu, odtočno pobijate in da nastopate po zakonu brez obzir o v napram vsem, ker te osebe s takim postopanjem ne le rušijo mir v državi, temveč ovirajo državljane pri izvrševanju državljanskih in političnih pravic ter zmanjšujejo ugled ju gosi o venske države v inozemstvu. Vsa>k državljan mora priznati, da je zakon v državi SHS najvišja volja.
Bodoči japonski poslanik v Jugoslaviji
BELGRAD, 18. V petek je bil sprejet pri kralju japonski major Jasui, dosedanji član komisije za razmejitev med Jugoslavija in Bolgarsko. Maior Jasni odpotuje v svojo domfoviao. Kakor se čuje, se bo kmalu vrnil v Bel grad kot prvi japonski poslanik na jugoslovenskem dvoru.
Nove poštne znamke v Jugoslaviji
BELGRAD. 18. Ministrstvo za pošto in brzojav je sklenilo, da izda v kratkem nove poštne znamke, ki bodo nosile sliko kraljice Marije, kakor tudi slike nekaterih zgodovinskih mest v Jugoslaviji. Norvo emisijo je prevzela v izdelavo ameriška družba, ki je izgotovila tudi zadnjo emisijo.
Zveza reške proge z Bakrom
LJUBLJANA. 18. Prometni minister je izdial generalnemu ravnatelju jugoslovenske ekspresne agencije Dawisu predkone e sija za izgradnja železnice, ki bo spajala reško progo z Bakrom. Da<wis je namreč kot predsednik neke angleške družbe, ki se interesira za imenovano železnico, predložil načrte družbe v pregled Ker je teren strm, se bo zgradila takozvana gravitacijska železnica. Vagoni bi se spuščali in dvigali s težkimi m debelimi vrvmi, kar se je pokazalo hot jako [praktično v Angliji.
Čehoslovaška
Finančni minister Sion umrl
PRAGA, 19. Včeraj je umrl v sanatoriju v Pcdolu pri Pragi minister financ Rašin za ranami, ki jih je dobil cb priliki atentata dne 5. januarja« Njegove zadnje besede so bile naslovljene na čehosiovaški narod, katerega prosi naj bo složen.
Vest o smrti ministra Rašina se je razširila naglo po vsej dfeželi in je naredila v vseh slojih prebivalstva zel o mučen vtisek Na javn* in mnogih privatnih poslopjih so bile izvesene žalne zastave. Javni obrati so se v znak žalosti zaprli.
Dr. Rašin je bil rojen 1. 1867. Študiral je na praski univerzi univerzi, kjer je bil promoviran za doktorja prava 1. 1891. Toda že dve leti pozneje, v znanem veleizdajnišketn procesu proti češkim revohicijonarcem, zbranim okoli «Omladine*, mu je bila odvzeta pravica do doktorskega naslova. Hašin je bil razen tega obsojen na 2 leti zapora. Pozneje je zopet pro-inoviral za doktorja in se je posvetil odvet-
svoj mandat do l. lvia., ko je bil zopet areti ran in odpeljan v dunajske zapore. Leta 1916. ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Smrtna obsodba pa je bila izpremenjena v obsodbo na 20-letno ječo, iz kaitere je prišel 1. 1919. vsled amnestije. Takoj ko je bil zopet prost, se je vrnil v češko politično življenje. V istem letu fe — tretjič promovira! za doktorja prava.
Po razpadu Avstro-Ogrske je bil Član narodnega sveta, pofcaeje pa član narodne skupščine. 14. novaiobra 1918. je bit izvoren za ministra financ in je ostal na tem mestu do konca julija 1919. ter je prived«! z ločitvijo če-hoslovaške kron« od avstrijske dvignil čeho-s lo vaško krono da njene dana inje veljave. Pozneje je postal kot zastopnik narodne demokratske stranke član Zbora petorice.
Drugič je bil Imenovan za ministra financ 7. oktobra 1922. Dne 5. januarja, na poti v ministrstvo, je posta) žrtev atentata. Atentator Soupal je ustrelil proti njesma k revolverja in ga ranil v hrbtenico. Raaa je bila sicer precej težka, toda vkljub temu se je upalo, da bo okrevat tembolj, ker se je bilo njegovo stanje v zadnjem času znatno izboljšalo. Toda v zadnjem tednu je bolezen nenadoma obrnila na aŽabše, m včeraj se je nenadom^ raznesla vest, da je ialSmiL Usoda je hotela, da je ta veliki mol, ki je v boju za osvofoc cffiev svoje domovine kljuboval avstrijskim vislicam in (ječam, moral pasti po uresničenju svojih sanj od roke sinu. Jastiiefe. naroda.
Načelo, katerega se je Rašin dosledno držal kot finančni minister, ije bilo: skrajna varčnost in boj proti inflaciji denarja. Bil je on, ki je že I. 1914. prerokoval sedanji padec nemške marke, poudarjajoč, da pade nemška marka vsled inflacije še pod avstrijsko krono, v kij u b industrijski moči Nemčije, če bo ta nadaljevala s svojo politiko v odškodninskem vprašanju.
Miniser Rašin je imel malo osebnih, toda mnogo političnih nasprotnikov, vkljub temu, da je njegova politika rešila čehoslovaško republiko inflacije in s tem vzdržala čehoslovaško krono na njeni sedanji višini. Kot finančnik je Rašin užival svetoven sloves. Govorilo se je, da bo minister Rašin pozvan tudi v Bel-grad, v Varšavo in — tako se je govorilo — tudi v Moskvi, da uredi finance dotičnih držav. Kakšen sloves je užival pokojni minister kot politik in finančnik, dokazuje tudi dejstvo, da so prihajale po atentatu sožalnice z vseh strani sveta. Čehoslovaška republika se je vsled njegove smrti odela v črno, kajti izgubila z njim enega najbolj požrtvovalnih in največjih borcev za svojo neodvisnost.
Bolgarska
Nova obtožba bolgarskih ministrov
BELGRAD, 18. Po poročilu iz Sofije je na ukaz ministrskega predsednika Stambo-lijskega načelnik za jaivno varstvo Stoja-nov pričel preiskavo, ki jca je odred&l vulsov-ni zjemfijedelski svet proti bivšim ministrom v kabinetu Stambolijskega Turlakovu, Ma-nojlovu in Tooiovu. Kot prvi rezultat preiskave je sledila aretacija Mače Stojlova, enega intimnih soirudnikov Turlakova. Na podlagi poizvedb Stojanova je pričakovati 20 novih aretacij. K zaslišanju je bil pozvan tudi sin Turlakova, ki pa je pred 3 daevi pobegnil v inozemstvo. Imenovani ministri so obtoženi nedopustnih manipulacij pri trgovini z alkoholom, pri uvozu karbida in pri izdajanju raznih koncesij.
Poljska
Izjave poljskega ministrskega predsednika o razdelitvi nevtralne zone pri Memelu
VARŠAVA, 18. Ministrski predsednik Sikcrrski je izjavil novinarjem glede razdelitve nevtralne zone ipri Memelu, da je Društvo narodojv ustanovilo nevtralno zono, da prepreči spopade med litovskimi četami in četami generala Zeligowskega. Sklep glede razdelitve zone in glede Memela je bil znan vladi v K ovnu že zd!av-naj, zato je njena trditev, aa Društva narodov ni merodajno za rešitev tega vprašanja prišlo prepozno. Ministrski predsednik je pobijal očitke, da se je Poljska s to razdle-litvijo okoristila in je poudarjal, da je razdelitev krivična za Poljsko toliko v teritorialnem kolikor v narodnostnem oziru. Dve tretini nevtralne zone, sta obljudeni zli tisoči Poljakov in 7 tisoči Litovcev in sta bili vkljub temu priseljeni Litvi. Vkljub temu bo Poljska sipcštovala sklep Društva narodov in bo svoj čaa predložila svo<je utemeljene zahteve.
Ministrski predsednik je nadalje poudarjal, da je bila razmejitev nevtralne zone potrebna, ker je tam vladala anarhija. Poljska ne bo upravljala tega ozemlja z vojsko temveč potom obmejnih straž, in bo zato v slučaju napada patEa vsa odgovornost na napadalca.
Ruhrska kotlina
Spopadi med francoskim vojaštvom in rudarji v Bohunu — Francoski vojaki razstrelili s sh'ojnico vrata v rudniku — Ukrepi proti nemškim trgovcem, ki bojkotirajo Francoze
PARIZ, 18. Boj med francosko - belgijskimi oblastvi in nemškim prebivalstvom v ruhrski kotlini se nadaljuje z vso neizprosnostjo, ki je glavna oznaka okupacijskih oblaste v v zadnjem času. Agancija cHavas* javlja iz Diisseklorf£a<, da je bilo v Dortmundu izvršenih več aretacij zaradi zadnjih dogodkov. Župan, policijski ravnatelj in carinski nadzornik so bili aretinajii. Verjetno je, da bo varnostna policija v Essenu povsem razor o žena in nadomeščena z mestno policijo. Včeraj sta odšla dva vlaka s premogom iz Wedana v Belgijo, dva v Italijo, tri v Švico in osem na Nizozemsko.
Essenski župan, kateri se ni 'hotel pokoriti francoskim ukazom glede rekvizicije 72 avtomobilov in gotove množine premoga, je bil obsojen od francoskega vojnega sveta na dve leti zapora in na globo 10 mi, Ijonov mark. Belgijsko vojaško sodišče je obsodilo na en mesec zapora župana v Duisburgu, ker se je vrnil v mesto vkljub temu, da jo bil izgnan.
Vojačka oblastva v EHisisedidorffu so zasedla shrambo alkohola, v kateri je kakih 20.000 liferov denaturiranega in 2.500 litrov čistega alkohola. Vest, da je bil general Laignetoi, poveljnik 47. infan-terijske divizije v Dtfsseldorffu, ranjen, se zamika Pač pa je prišlo do manjših izgredov v Essenu, tekom katerih je biki vržena tudi bombam ki pa ni povzročila velike škode. V Herneju sta bila potopljena dva splava. V Essenu je bil ranjen tekom izgredov tudi en Belgijec. Nemški policisti v Ecsenu vršijo svojo službo v civilni obleki.
V Bochuim* je priSlo, kakor javlja agencija «Havas», danes de spopada med rudarji in francoskim vojaštvom. Odtdelek petah topničarjev je prižel v neki rudnik v Bochumu, da bi izvršil neko rekvizicijo. Oddelek je prišel v prve prostore rudnika brez ovir, toda takoj nato so se za francoskimi vojaki zaprla vrata. Spričo groizečega vedenja delavcev je posla«! poveljnik oddelka do pomoč. Prišel ie močnejši francoski
oddelek pod poveljništvom častnika, ki je z vso previdnostjo dal razstreliti vrata s streli iz strojnice. Zvečer je prišla k poveljniku posadke v Bochumu deputacija rudarjev, ki je protestirala, češ *da so francoski vojaki ubili enega rudarja in jih več ranili. Dejstvo pa je, da častnik in vojaki niso našli za vrati nobenega Nemca in nobenega mrtveca ali ranjenca.
Stra že so ustavile 70 vagonov premoga, kateri so vozili v nezasedeno Nemčijo. Razen tega je bilot ustavljeno na poti v Nemčijo 120 vagonov, polnih kovinskih izdelkov. Na nizozemski meji sa francoska oblastva prišla na sled poizkusu goljufije. Vlaki s premogom, domnevno namenjenim za Nizozemsko, so vozili neovirano čez mejo, a so se ustavljali v Yerkenu, odkoder so se zopet pošiljali v Nemčijo. Enako se je pestopalo tudi s premogom na splavih pod nizozemsko zastavo. Ukrenile so se vse potrebne mere za preprečitev tega tihotapstva.
V Trieru je bilo zaplenjenih 250 miljo-nov mark, namenjenih za stavkajoče želez, ničarje.
Ob čina Gelsenkirchen je bila obsojena na globo 100 miljonov mark, ker pa je odklcinila izplačanje te svote, je bil denar zaplenjen v občinski blagajnici.
Nemški trgovci so, kaikor znano, sklenili bojkotirati Francoze in Belgijce, vsled česiar so se morali ti berili pri nakupovanju z veliki težkočami. S posebna doslednostjo so bojkotirali Francoze in Belgijce nemški trgovci v Essenu. Da to preprečijo, so uvedla francoska vojaiška oblastva ta-le sistem: Vojaški avtomobil vozi po mestu in <se ustavi pred trgovino. Izstopi vojak in vstopi v trgovino. Če mu trgovec noče prodati, ga takoj primejo in vržejo na avtomobil, ki nadaljuje vožnjo do prihodnje trgovine. Tam se godi enako. Vsled uvedbe tega sistema so nemški trgovci začeli popuščati.
Iz Wittena javljajo, da je vedno večje število brezposelnih delavcev, ki prosijo za delo.
Stavka rudarjev v Bochumu — F t'o testna nota belgijski vladi
BERLIN, 19. Wolfova agencija javlja, da je prišlo v Bochumu do spopada med francoskim vojaštvom in nemškimi rudarji. Agencija poroča o tem dogodku lako-le: Rudarji so branili petim francoskim vojakom jemanje lesa. Ti so se nato vrnili v večjem številu, so razstrelili vrata rudnika s strojnicami in ubili enega 15-letnega rudarja ter ranili več oseb. Rudarji so sto, pili v stavko.
Wolfova agencija javlja tudi, da je nem. ška vlada poslala belgijski vladi protestno noto, ker je neki belgijski častnik pretepel tajnika nemških železnic Grotepasa cb priliki zasedbe postaje v Oberhausenu s strani belgijskih čel.
Med splošnim ogorčenjem pisarenja nemškega časopisja se nekam čudno bere pisanje lista «Di Wcltbuhne», ki pravi med drugim: Nemška fronta bo težko kljubovala ruhrski fronti, katero branijo posebno vztrajni upniki. List poziva nemški narod, naj se zateče k svoji vesti in naj se vpraša, ali je Nemčija res storila vse za izpolnitev svoje častne cbveze. List opozarja na velikanke množine denarja, ki so ga dali nemški industrialci v obliki plač in darov svojim upraviteljem, na ogromno množino deviz, s katerimi razpolagajo velike banke in ugotavlja, da nemška vlada ni uporabila nemškega zlata, skritega v inozemstvu.
Kakor se. javlja, je dala nemška vlada trgovcem in indtastrialcem nova navodila za odgovor na prepoved izvažanja industrijskih izdelkov v Nemčijo. Nemška vlacfa prepoveduje vsako izvažanje blaga čez francosko in belgijsko mejo, prepoveduje trgovcem in industrialcem plačevanje bla<ga v tuji valuti in opozarja končno, da se morajo carinske pristojbine plačati carinskim uradom na nezasedenem ozemlju« Vsled te prepovedi je posital položaj trgovcev in delavskih zadirug zelo težaven.
Železniška nesreča — 16 mrtvih in 35 i'anjenih
EBERNAV, 18. Brzo,vlak Pariz - Strass. burg je trčil ob tovorni vlak pri Ebernayju. 15 oseb je bilo ubitih in 36 ranjenih.,
Turčija
Izjave Kemal paše o iauscnnski konferenci in sani ruskih dogodkih PARIZ, 18. Francoski listi objavljajo pogovor svojih dopisnikov v Smirni s Kemal pašo. Kemal paša je izjavil: «Ves ča.s težkih, bojev za našo neodvisnost sem vedno pojudarjal, dSa je Turčija pripravljena na mir, da pa ne bo nikoli pristala na ohranitev kapitulacij v kakršnikoli cbliki. Čudim se, dti so zavezniki v Lausanni zavzeli povsem nasprotno stališče v tem vprašanju, posebno se pa čudom, da se je francoska delegacija pokazala bolj nepopustljiva od drugih. Moje osebno mnenje je, da mora Turčija ostati v stalnem prijateljstvu si Francijo, nikakor pa bi ne mogel cdtfbriti, db se zaradi tega prijateljstva po* pušča v vprašanjih, ki se tičejo neodvisno* sti Turčije. Če bo francoska vlada vztra* jala pri tem, da sprejmemo pogoje, k! krčijo našo svobodo, ne bointo mogli tega zadržaqnja Francije smatrati za prijateljsko. Nova Turčija hoče živeti svobodno življenje kakor drugi narodi. Mi ne dovoljujemo, da se smatra za kolonijo in nočemo biti sužnii. Francceski narod ne smo
smatrati tega našega zadržainja za kako zahrbtno rovarenje: pri nas ni zakulisnih ciljev.
Odprava kapitulacij nikakor ne ogroža francoskih interesov v naši zemlji- Turčija tfevecTa, namerava dati vsa potrebna jamstva v gospodarskem oziru. Poleg tega želimo ostati v dobrih odnošajih s Francijo, ki bo prineslo obema državamia velike koristi. V nasprotnem slučaju piride lahko do nepredvidenih zapletljajev,»
Glede incidenta v Smirni je izjavil, da se v evropskem časopisju pretirava. Turčija ni »stavila ultimatuma, odiredbe glede odstranitve zavezniških ladij iz smirnske kike pa so bile izvršene na podlagi navodil, ki jih je dobil smirnski poveljnik že decembra.
Genera! Harringtcn svetuje Izmet paši, da naj podpiše mil
LONDON, 19. Brzojavljajo iz Carigrada, da je imel general Harringtcn, angleški visoki komisar v Carigradu, pogovor z Izrrbt pa so ter mu razjasnil položaj, ki je nastal vsled odpora Turkov v Lausanni. Harrington je zastopniku angcrske vlade nujno svetoval, da podpiše mirovno pogodbo, dokler ne bo prepozno, ker bi v nasprotnem slučaju Turčija imela še največjo škodo radi podaljšanja vojnega stanja na vzhodu.
Rusija in Vatikan — Patriarh pojde v Rim?
ZAGREB, 18. Newyorški »Ruski Golcs» poroča iz zelo zanesljivega vira, da se vršijc v krogih visokega nemškega klera v Berlinu pogovori z ruskimi cerkvenimi dostojanstveniki za priznanje papeževega primata. Ti pogovori se vršijo na željo ruske cerkve $ papeževim privoljenjem in	_
imajo biti prvi korak da zbližanja Istočne , Dcberdob" otok Moroeini); Milje (Milje, Žavlje, cerkve z Zapadno. Krogi visoke iniske' Boršt). Razpravlfalo se je nato o mladinski or-družbe v Berlinu, ki so v stalnih stikih z ganizaciji in konečno je bil izvoljen- pokrajin-Moskvo, zatrjujejo, da se patriarh Tihon ski odbor.
že delj časa bavi z mislijo potovanja v Slaba državna oprava križa pota državljana Rim. Tihcn je sicer sedaj interniran. Boi j- Pri vsakem koraku in vzbuja vsak hip nje-še viška vlada pa je izjavila, da bo šla	nevoljo, ker mu je vedno ie na pob. Dr-
„ . - i	K ' '	„	žavna uprava, ki se odlikuje le po vsakdanjih
patriarhu pri njegovem prizadevanj za neštetih naredbah in uredbah, ki vsako u«>
znali uporabljati. Če mi hočemo rešiti sebe in nacijo, moramo biti neomajni podpirale i juri-dične volje države. Izpuliti brado Modiglianiju, dajati ricinovo olje, delati pohode, izvrševati individualna podjetja, hoditi po kavarnah _ in trgovinah ter izsiljevati in groziti« to so čini, ki morajo nehati: bili so obsojanja vredni pred prevratom, danes so zločin proti državi. — V državi je še strašnih negativnih sil, katere pa se ne predstavljajo s srpom in kladivom ampak s fašistevskim znakom. Govornik zaupa v moč ministrskega predsednika in narodne milice, ki bo tudi te sile premagala. — Fašizem preživlja sedaj dobo krize v organizaciji, katero je treba rešiti. Govornik se je na lastne oči prepričal o vzrokih te krize, katere bi označil s temi besedami: osebna nasprotstva, fevdalizem, novopečenjaštvo. Vse to je treba premagati že radi položaja države napram inozemstvu. Položaj fašizma napram inozemstvu se da opredeliti z besedo moralno osamljenje, ki pa bi lahko postalo tudi materiialno.Fašizem ye nasprotstvo Rusi je: o prijateljstvu z današnjo Nemčijo ni govora, francosko prijateljstvo se lahko spremeni v nasprotstvo, čim pride fašizem s svojimi interesi v konflikt z francoskimi, Anglija, stara parlamentarna država, ne razume fašizma, a razun tega so močne skupine Italijanov v inozemstvu, med katerimi se razvija mo^na propaganda proti sedann vladi. Zavedajoč se tega položaja je vlada ratificirala rapalsko pogodbo. Toda zgodovina gre naprej le v postajah. Vse kar je bilo, se lahko vrne. In vse kar je bilo nekdaj rimsko bo prej ali slej zopet rimsko. Govornik je zaključil svoj govor s spominom na. tiste ki so padli za domovino in s pozdravom dalmatinskim bratom: «Meščani Trsta! Ti mrtvi s svo;o neumrjočo sapo hranijo za žalujoče dalmatinske brate cvet neizbežne nade».
Zborovalci ©o nato razpravljali o razdelitvi tržaške pokrajine v cone. Sklenjena je bila sledeča razdelitev: Cona Trst (Trst, Skedenj, Bazovica); Pcstojna (Postojna, Divača, Nabre-žina. Opčine, Sežana); Trž.č (Tržič, Ronchi, Gradež, Pieris, Fogiiano, Devin, Dedipuglia,
zbližan je z rimsko cerkvijo z stvi na roko.
vsemi sred-
ukazuje, reglementira življenje in korake državljana — ni za nič, ker omejuje po nepotrebnem osebno svobodo in se torej občuti kot neprestana in neslana šikana. Za državo je prav slabo, če se delovanje njene uprave občuti le kot nadlega in pokora, kot nepotreb-i r.o sitnarjenje ali celo kot samovoljno tiran-
Italijanski pamik nasedel na portugalski obali
LONDON, 19. Italijanski parnik *Domin-
!^l!LnaSedelna P0rtufalsk;.	Nek i štv<3~vTem^šlučaju občuti državljan državo le
l^ifkI?fra_lk_l?i.£klflSal reSltl lad)°'..?a kot svojeg sovražnika in ni čudk, ce godrnja
moral radi prenizkega morja opustiti ta namen. Moštvo nasedenega parnika se je
rešilo
Dnevne vesti
in kolne, kadar nese svoje «groše» v davkarijo.
Najboljša državna uprava je tudi najcenejša, najslabša pa najdražja!! Poglavitna naloga državniške umetnosti je, da zbira vse ljudske življenske sile v harmonično ot ga nič no celoto državnega naroda in jih strne v zmagovito^ živo Prvo pokrajinsko zborovanje tržaške iaši-1 silo. Največja državniška napaka pa je, če se »lovske zveze. Govor posL Giuntc. Preteklo'dela sila naravnemu Ipufckemu življenju. Zdrn-nedeljo ob 11 uri se je vršilo v mestnem gleda- zevati je treba sile in pritiska! lišču Verdi prvo pokrajinsko zborovanje ir-j Tako posnemljemo po »Ljudskem Dnevni-žaške fašistovske zveze. Poleg fašistovskih ku». Morda bi bilo koristno tudi za naše — zastopnikov so bili navzočni prefekt comm. državniške umetnike, če bi nekoliko razsm-Crispo Moncada, kvestor comm. Montalbano, šljali o teh naziran^ih.
poslanci Banelli, Suvich in Bilucaglia, polkov-1 Predpcstna veselica ▼ — kaznilnici. Težki nik Corso in drugi. Zborovanje je otvoril prof.' zločinci v kaznilnici v Neaplju so priredili Conforto, nato je izrekel pozdrave zastopnik predzadnjo nedeljo — predptustno veselico. Na Vidma. Sledil je napovedani govor posl. Giun- tej zabavi pa sta se sprla zločinca Ciccarelh te, kateri je v daljšem uvedu pozdravil nav- in Montano radi nekoliko cigaret. Obmetavala zoče osebe; pozdravil je mesta, ki so pripadala sta se s krožniki in steklenicami. Ena teh je novi tržaški pokrajini, pred vsem Tržič, MiFe CiccarelHju razbila lobanjo, da se je ves krv*Y in Postojno. Prešel ie lakoi nato na tržaški zgrudil na tla in kmalu na to umrl! Lep red
' nepričakovano prizanesljiva, tako da so bili letošnji zimski meseci bolj jesenski nego zimski. Razen par vlažnih tednov je bilo ves čas suho vreme brez vsakega mraza. Včeraj pa je nastopila nepričakovana izprememba. Pred-poldne je začel padati sneg pomešan z dežjem. Naletal ;e skoraj ves dan in tu pa tam je bil metež precej močan, ker se je snegu in dežju pridružila popoldne tudi precej močna burja.
Vsled istočasnega dežja se je sneg po dnevu topil, toda zvečer je dež prenehal, mraz je hujše pritisnil in metež je postal močnejši, tako da bo Trst dobil belo zimsko st&njo, ako se vreme po noči iznenada ne izpremeni.
Društvene ves«
Učit. «Zvezw Zbor*. Pevska vaja za Trst, Vipavo, Postojno, Kras in Istro se vrši v nedeljo dne 25. t. m. pri Sv. Jakobu v konsum-nem društvu v Trstu. — Tajnik.
«Tržaiko kolesarsko društvo* bo imelo v četrtek 22. t. m. sejo ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Vabljeni so, da se seje udeležijo odborniki in odsek izvoljen na sestanku dne 28. jan. t. 1. Člani dobrodošli. — Predsednik.
Pevsko društvo «Ilirija». Danes ob 20.15 pevska vaja za moški zbor. — Odbor.
«Učitel*sko društvo za Trst in okolico* ima v sredo dne 21. t. m. ob 16. v navadnih prostorih odborovo sejo. Ker je to poslednja seja pred rednim letni u zuoi'OVai.i^a, naj nihče ne manjka. — Odbor.
Iz triaške«*a fivlieitSa
Sedemletna dekUca padla s četrtega nadstropja. Pred sinoćnjim so pripeljali v n*estno bolnišnico 7-letno Bruno Pignot, stanujočo v ulici Giocchino Rossini. Deklica je padla iz stanovanja svojih starišev, ki se nahaja v četrtem nadstropju. Pii tem si je na srečo zlotnila le nogo; mogoče pa je, da je dobila tudi notranje poškodbe.
Dve blagajni prevrtani — 8000 lir plena. Sinoči so udrli neznani zlikovci v prostore tvrdke z lesom Dominika Paccija, kjer so prevrtali veliko železno blagajno. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roke: 73f73 lir bankovcev, 96 srebrnih lir in 90 švedtekih kron.
Kakor da bi jim to ne bilo zadosti, so se tatovi napotili od tu v trgovino z južnim sadjem Salvatorja Boniventa, ki leži prav nasproti Paccijevi tvrdki, kjer jim pa sreča ni bila mila. Blagajna je namreč bila popolnoma prazna.
Josip Sabodin, star 32 let, je povedal, da je videl Ivana Kermaca v Burjah, zjutraj ob 9. uri. V'njegovf družbi je ostal skoraj do poldne. Ni mogoče, da se je Kcrmac udeležil pretepov s laSisti. Sabodin je nadalje izpovedal, da je videl Kermaca, kako je priporočal Marezigan-cem, naj pusti;>o fašista .
Beršan Ivan, star 55 let, kmet, je povedal, da je videl na dan volitev Ivana Bersana, kako je iskal svoje otroke.
Ivan Barbo, star 33 let, kmet, je povedal, da je šel z Umekom v Burje; izključuje vsako možnost, da je metal Uinek kamenje proti fašistom, kakor je obdolžen.
Uršula Brelič, gostilničarka, je povedala, da je videla na dan volitev okoli poldne Korena Frana pred svojo gostilno v Babičih.
Borzna poročila.
Tečaji:
Porotno sodišče
Marezi&nski proces.
Zasliševanje prič se je nadaljevalo. Franc Marcbioni, tedaj orožniški brigadir v Ponjanu, izpove, da mu je Toškan izjavil, da je njemu (To&kanu) obtoženec Kermac priznal ubojstvo izvršeno nad enim fašistem. Anton Grinalda, krčmar, izpove da so fašisti streljali na trgu, ko ni bilo tam niti enega vaščana. Njenm nasprotuje priča Tassini, ki zatrja, da je bil baš na trgu ranjen iz lovske puške. — 18 letni Josip Beržan izjavi najprej, da izpovedbe, katere je napravil pred preiskovalnim sodnikom ne odgovarjajo resnice, ker jih je napravil ix strahu. Na nadalpna predsednikova vprašanja najprej ne odgovarja, ko pa ga predsednik ostro opomni in stori pristopiti dva orožnika, potrdi priča svoje izpovedbe dane pred preiskovalnim sodnikom posebno tudi, da je videl Bi-lico in Kermaca, kako sta pretepala fašista Giachina. Marija Juričič je videla tri mladeniče, od približno 14 let in enega od približno 18 let, kako to pretepali Msta Basadonno. Ni jih spoznala, ker niso bili iz njene vasi. —
ter bo storila vse, da Trst dvigne do prejšnjega o najemninah tudi na nove pokrajine že pri-,pomena. Za to se hoče lc časa in volje. Sedanja pra\ljen in da se je predložil ministrstvu za vlada je vlada udejstvovalcev, ki pa ne more notranje stvari v odobritev. Dekret se ob^vs, odgovarjati za pogreške pre;šnjih vlad, ki so čim mu to* ministrstvo pritrdi.
*	ko smo se mi berili z vsemi sredstvi, da re-j Tečaj za krojenje se prične 26. i. m.; opo-šimo Italijo, tekmovale v tem, kako bi jo upro-' zarjaino vse one, M se žele priglasiti k tečaju, pastile^.	'da to store pravočasno. Svoj pristop je javiti
Govornik je prešel nato na splošni položaj na naslov »Žensko dobrodelno udruženje v Italiji. Pred fašistovsko revolucijo dTŽava ni Trst, centro, casella postale 384. Ucnma znaša zapovedala in je bila bojkotirana, napadana L 40.—, ubožnim učenkam se dovoli primeren
od tistih, ki so imeli izvrševati njene posle, popust.	v # , _, . ,
Narodno gospodarstvo je razpadate, ker je poi-. Pozor pred neopravičenimi nabiralci de-litični položaj vzel zaupanje in popolnoma: carja! Podružnica Šolskega društva pri
•	*r. :v-rl l/rofltl In lr	f'	■■ —	__* A__v « *	*	_ _ __ __hm* OSClDC
orne«
nacije, ici so pa bi!i koristni le za njihov žep.	, , . - „
Javna varno&t' je bila nav adna pekveka Ri- le e<lina oseba- K1Je
tem državnega življenja je danes gotovo drugi, r^ti denar za vstopnice, gosp. Kobau, Ka-Vrnilo se je zaupan'« in kredit, ker država teri se bcn legitimiral, ko se bo predtetavii čuti, da ima vlade, ki jo zna voditi. Velike Vsak drugi pobiralec naj se naznani delavske mase sedaj ne delajo niltakih sitnosti.1 oblastvu.
In različne m<?re štedenja, obdavčenje malih Qp. ur. Omenjena podružnica nam jc posestnikov, delavcev in Wtov, odpustitev fanila tudi ^ OS€be, ki brez poobla-
40 tisoč železničarjev, odprava uradov TTT l ■ j	jt____
ureditev najemninskih zadev, vse se je nSrno ^ pobira denar za vstopnice Upamo, izvršilo. Fašizem jc, kakor je govornik rekel bo ta epomfin zadostoval, <la konca
„ ,7 T7:m.. ;_____„ _t__d__• i • j_t cv-A.io nD^nilonn riolrv Dmrfarp HMlSTninfitm
zahteva, naj Toškan pove, kaj je na stvari, in na vprašanje predsednika izpove Toškan, da mu (je Kermačrva žena očitala, da je s svojim pričevanjem uničil njenega moža in da mu bo nož, ko pride iz zapora, dal po nc«u. —
Josip Sergon, star 48 let, kovač, izpove, da *e je nahajal ves čas, ko so ce odigravali krvavi dogodki, v gostilni ^Grinalda» v Marezi-gah. Ni videl ničesar. Ivan Babič, star 43 let, gostilničar, izpove, da |e videl na dan volitev v Marezigah fašiste, kako so streljali v zrak, med tem ko «o domačini bežali v razne smeri. V njegovo gostilno >e prišel neki fašist, kateremu je svetoval, naj zbeži čim prej. — Po-peldne sta bila prišla v njegovo gostilnico Ba-lič <-Am«rikan» in neki Babič «Baccet*o>». Ilden izm^d miju (ne spominja se kater) je bil rekel, < da leži spodaj na cesti neki la.'ist,
ki ne bo ušel
Bahič Marija, stara 44 let gostilničarka, »e videl na dan volitev Ivana Babiča «Santo-biča »Baccetto^. Kaj sta govorila, ji ni znano, ker ni posltisoia i^iju pogovor. Stok l/anf s'.ar M let. kmr1, izpo.e, daje videl Antona Ume-ka. kake je slonel rrl nekem zidu. Ni ga pa videl metati kamer.;e proti tašlstcm, kakor trdijo drugt
AiUon Stok, star 34 let, kmet, izpove da je videl na dan volitev Ivana Babiča v «Santo-
v Marezigah. roz-
Vesti z Goriškega
Goriška zločinska kronika. Morda se bo
marsikomu čudno zdelo, da med vestmi iz Goriške ni nikdar poročil o raznih tatvinah, in si bo vsled tega marsikdo ustvaril sodbo, da smo na Goriškem sami poštenjakoviči, toda dotičnik bi se zelo varal. Dogajajo se namreč pri nas na tem polju take «uinelnobe», ki bi delale tudi prosluli tržaški zločinski kroniki vso čast. Da je temu tako, nam dovoljno dokazuje sledeči slučaj:
V prošlem tednu so se hoteli goriški < uzmo-viči» prepričati, ali se nahaja v blagajni naše do vrat, ki vedejo v prostore blagajne, toda imeli so pri tem to smolo, da jc električni zvonček, ki je spojen z vhodom k blagajni, zbudil stražnike. Stražniško osobje je seveda tako; planilo po koncu in je takoj preiskalo vse prostore, toda "uzmoviči^ so bili v tem času že izginili.
Pri vsem tem pa je za drznost tatvine jako značilno, da so tatje s ponarejenimi ključi zaprli za seboj vsa vrata, ko so bežali in da se v istem poslopju nahajajo tudi goriški zapori, kamor ti tički spadajo.
Kaj je z «Gmajno»? Včeraj bi morala iziti «Gmajna», toda zaman smo povpraševali po nji v trgovinah. Zlobni jeziki govore, da je goriška »Gmajna®, ki je zagledala skozi «Mono-kelj» luč sveta, podlegla v težki borbi za obstanek.
Ali —; ali? Soglasno sklepu fašistovskega •Velikega sveta» poziva goriški fašio svoje člane, ki so vpisani v kako framasonsko' ložo, da bodisi izstopijo iz lože ali iz fašja.
Jadranski banka Cosuliclf .... 1 almatia . • • .
GeroHmich . . Libera Triestlaa .
Uoyd.....
Lusslno .... Martlnolich . • . Oceani« . . . • Prem uda . • * . Tripcovich . • • Ampelea .... Cement Dalmatia Cement Spala to .
Valuta na tržaškem trgu.
carske krone ..... avstrijske kroni . . , češkoslovaške krone . dinarji • » • . . . . Jej i . c • • . • . * • marke
dolarji ...*••• raneoski franki ... iviccrskl franki . . . MigleŠki funti papirnati
0.7C.— 0.0290 62.—.— 1
0.102;> 20.80,— 125 — 39!.-.— 98.—.—
10C
338 374 132.1 40(i 140Z (i30 125 120 . 348 L'7f>
265
o.bo
0.0310 G2.f»<J
19 90 10-0.11 20.05 125.50 3!»5,— uh.25
sc računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično cena
DAROVI
V počeščenjc spomina pok. gosp. Ivana Mankoča daruje Franja dr. Pertot-ova L 30 za Žensko podr, Šol. dr.
Za žensko podružnico «Šolsikega društva^-darujejo Ilič L 10.— Ga. Jožica Jekič 50.— Dinarjev.
NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
STANOVANJE s pohištvom oddam. Naslov pri upravništvu.	248
KATERI izobraženi starejši gospod želi po-
znati gospo s premoženjem? Pisma poti motar» na upravništvo.
249
POSTELJE, chiffonniers 220. nočne omaric0 50, vzmeti, žimnice (polvolna) po nizkih ct> nah v ulici Fonderia 3.	250
HIŠA v Dolini Tomaža Beroš, se proda na dražbi 23. it. m. v Kopru ob 9. uri na sodniji, soba št. 2. Hiša je cenjena na L 40.000, prva ponudba L 20.000.	244
POZOR! Krone, korale, ziato, platin in zobovje po najvišiih cenah plačuje edini grosisl Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
20 PANJEV čebel, A. 2. z mladimi maticami in trčalnico, prodam. Cena po dogovoru Ivan Saievic, Staravas pri Postojni.
234
belega vipavca, istrskega pefcška in kraškega terana
po zmernih cenah. — Postrežba na dom Priporcča se F. STRft&C&R Via Cunicoli 8.

Pogreb zemskih ostankov pokojnih
Ivana Nankoc
in sestre
Kari® B4argreif@r rm. Nanicac
se bo vršil danes, v torek, dne 20. t. m., ob 15. uri iz postaje južnega kolodvora v cerkev sv. Antona novega in od tam na pokopališče k sv. Ani, kjer bodo položeni v družinsko grobnico. TRST, dne 20. februarja 1923.
Novo pogrebno podjeOe Trst Corso V. C. III. 47.	Rodbina MANKOC.
pe že odigran in zdaj smo v drugem delu, ki izročimo nje^O-VO ime )avaosti.
ie bolj umerjen. «Smo država, nismo več stran-i Vreme. Letos smo imeli nenavadno blago^ela^ v gostilni «Grinalda
ka. Naj se nikdo ne čudi, da revolucionarna zizoo. Njena običajna spremljevalka — znana : ne je ga je videl v Burjah. _	, , .
vlada uporablja prejšnje zakone. Za&oni so tržaška burja, ki je za Triacane gotovo ena Stok Josip, star 33 let, izpove, da je videl dobri, samo prej so manjkali možje, ki bi jih'od na$nepri|etnej5ih nadlog — nam jc letos i Ivana Kermaca v Marezigah, z^itraj ob 8. uri.
PODLISTEK
W1LKIE COLLINS:
Gospa v belem 6
IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A.
v Kaj, čc bi začela s seboj, da bi najprej ta ilel opravili. Ime mi je Marijana Halcombe in če sem poprej rekla, da <je gospod Fairle moj ttric in gospica Fairle moja sestra, tedaj je treba pripisati to moji površnosti, ki je navadna ženska lastnost. Moja mati jc bila dvakrat omožena: prvič z gospodom Halcombe-jem, mojim očetom, drugič z gospodom Failer-jem, očetom moje polsestre. Izvzemši to, da sva obe siroti, si nisva prav v ničemer podobni. Moj oče je bil revež, oče gospice Failer je bil bogatin. Jaz ne posedujem prav nič, metdlem ko je ona bogata dedinfa. Jaz sem temnolasa in grda, ona pa je plavolasa in zala. Vsakdo me čisto po pravici smatra za robato in čudakarsko, a njo še z večjo pravico za prijazno in ljubeznivo. Skratka, ona je angel, a jw — o okusi te vendar to marmelado, gospod H&rtrignt, m zaključite moj stavek v imenu Ženske dostojnosti. Kaj naj vam pa pripovedujem o gospodu Failierju? Skoraj ni kaj povedati o njem. Po zajtrku vas bo prav gotovo prosil, da pridete k njemu, in tedaj ga boste
lahko sami proučili. Jaz pa vam morem pove-
dati, da je on prvič mlajši brat pokojnega go-
spoda Failerja, drugič, da je neoženjen in
tretjič, da je varuh gospice Fairlie. Jaz ne morem živeti brez n^e in ona ne brez mene in
to je vzrok, da živim v Limmeridge House.
S sestro se imava zelo rade in vi gotovo porečete, da je to dejstvo v teh razmerah težko umljivo, in jaz vam dam v tem oziru prav — toda tako je in nič drugače. Morali boste obema ugajati, ali pa nobeni, gespod Hartrigkt; in kar je še huje, navezani sle izključno na najino družbo. Gospodična Vesey je izvrstna ženska, jki -poseduje vse glavne čednosti in ne pride v poštev, in gespod Fairlie je preveč bolan, đa bi mogel komurkoli družbo delati Ne vem, kaj mu je pravzaprav, tudi zdravniki ne morejo tega iztuhtati, in on sam si ni na .jasnem. Toda svetujem vam, da ugodite vsem njegovim posebnostim, če pojdete danes k njemu. Občudujte njegove zbirke novcev, jeklorezov in akvarelov in prikupili se mu boste. In če vam ugaja mirno življenje na deželi, ne vem, zakaj se ne bi tu dobro počutili? ali pa nameravate iskati razvedrila ter stikati v tem vsakdan^ ostnem ozračju Limfne -ridge House po nenavadnih doživljajih?
V tem ljubeznivo-šaljivem tonu je govorila dalje, ne da bi jo jaz pretrgava!, izvzemši nekaj nevažnih odgovorov, ki mi jih je narekovala vliudnost. Toda slučajna beseda •doživ-
ljaj*, kakor je bila neopazno izgovorjena, me je hkratu spomnila na tfospo v belem ter m naganjala, da bi poizvedel, v kakšni zvezi je bilo namigovanje tujke na gospo Fairlie1, v kakšni zvezi je bila iz umobolnice ubegla ženska z nekdanjo gospodinjo Limmeridge House.
Tudi če bi bil najnemirnejši človek na svetu, sem odgovoril, bi bil obvarovan pred vsako skušnjavo, da bi si želel doživ^ajev. Ravno v tisti noči pred mojim prihodom v <to hišo, sem nekaj doživel, kar me je tako presenetilo in tako razburilo, da bom imel dowlj za ves čas svojega bivanja v Cumberlandu.
Kaj pravite, gospod Hartright! Ali mi morete to povedati?	.
Pripovedoval sem je vse okolSčme mojega srečanja z ženo v belem natačno, kot se je vse vršilo in tudi to sem H do besede povedal, kar je ona ženska rekla o Limmeridge House.
Odločne oči gospice Halcombe so bile ves čas mojega pripovedovanja željno v me vprte. Njeno obličje je izražalo veKko presenečenje in čudenje, več pa ne. Očividno je bila ravno tako daleč od razrešitve te skrivnosti kot jaz.
Ali ste popolnoma gotovi, da je izrekla one besede, ki se nanašafo na mojo mater? je vprašala.
(Dalje)
ZAHVALM.
Podpisani, globoko ginjeni po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob priliki izgube našega ljubega
Petra Peri^f
izrekamo tem potom vsem onim cenjenim osebam, ki so bodisi z darovanjem cvetja ali spremstvom k zadnjemu počitku a i na kateri si koli način' hoteli počastiti spomin predragega pokojnika, našo najpiisrčnejšo zahvalo.
TRST, dne 19. februarja 1923. (28/9) Rodbine Pertot, Zero, Kobec.
Konsumno društvo v Lon]er]u
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo dne 4. marca ob 10. uri zjutraj v lastnih prostorih,
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Slučajnosti.
ODBOR.
z jelko
najboljše sredstvo proti kašlju, prehiajenju, hripavosti, za odrasle in otroke
ima v zalogi	f,ti
Lekarna v Vipavi
Zavitek L 2.—. — ZAHTEVAJTE Ji« POVSOD! —
im
NaJvKSJe ceno plačujem xa
v
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battistl it. 10 II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Krone, goldinarje plačujem najvišiih cenah kakor
vsi konkurenti
Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1
(Plazza Goldonl)