3 nč.
72. številka.
Izdanje za torek 16. junija 1896
(t Trstu, v torek zjntr*j dne 16 junga 1896.)
Tečai XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na tednu T Šestih iz-danjih ob topteih, četvthlh in aoteotcaii. Zijtranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutrnj. večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane: ta jedec meneč . f. 1.—. izvpn Avstrije (. 1.50 /.» tri mPHec. . „ 3 — . , .4,50
» pol leva , . „ 6 — . » » »__
r.a. vse leto , . „ 12.— , , »1H.—
Naročnino je plačevati naprej m aaroobe brez pi Možen« naročnin« se uprava no
ozira.
Posamične Številke bo dobivajo v p» dajalnicah tobaka v Irmtu po S nv?.. i«ven Trsta jro 4 nv{.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu, sa naslove s debelimi črkami te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javno zahvale, domaći o g Ure i itd. se računajo po pogodbi,
''"S naj so poiiljajo uredništvu ^ma it. 13. Vsako pi-roo mor« "jvano. kor nefrankovana se ne Rokopisi so no vra&ajo.
Naročnino, reklamacij« in oglase spro-jeuia upravniAtvn ulio* Moltno pit-eolo hftt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte roki*«* cije so proste poštnini.
Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko.
„t edinosti j« ish",
Častitim našim naročnikom!
Vse one častite nase naročnike, katerim smo priložili postne nakaznice izpolnjene »A zneskom naročnine, zaostane do konca prvega poluletja, prosimo, da doposljejo naznačeno svoto najkasneje do 20 t. m., sicer bodemo smatrali, da častiti naši naročniki nimajo ničesa proti temu, da iztirjamo zaostanek postnim nalogom. Kdor se ne odzove niti postnemu nalogu, temu bodemo primorani ustaviti list. Morebitne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo.
Upravništvo „Edinosti".
Za urod in naio zemljo.
.Hrvatska Domovina" piij&vila je v svoji sobotni številki članek pod naslovom ,Za narod i zemlju". Izvajanja zagrebškega lista uporabimo lahko tudi za naše slovenske razmere, kajti tikajo se važnega narodno-gospodarskega vprašanja: pri-seljevanja tujih življev v naše kraje in zajedno izseljevanja našega ljudstva v tujino. V tem pogledu treba res, da rodoljubi zapričn6 misliti na to, kako preprečiti to zlo. In sicer treba zistematičnega in na zdravih narodnih in ekonomičnih načelih slone-čega dela.
Žalostno je, kako po nekaterih krajih naše sicer pošteno in nepokvarjeno ljudstvo mora ali stradati ali pa misliti oa — izseljevanje. Bodisi da je zemlja neplodna, ali da so se vsi gospodarski odnošaji zasukali tako na zlo: žalostna istina je, da se mnogokje naše ljudstvo ne more vzdržati na tvojih posestvih. In posledica ? Posledica je ta, da naša posestva — glej tržaško okolico — prehajajo v tuje roke in da tuji življi poplavljajo našo zemljo ter da — žalostno, ali resnično — ti tuji življi že ukazujejo in uri vajo svojo voljo domačemu prvotnemu prebivalstvu.
Iz vrst ob svoje posestvo prišlih kmetov ali gospodarjev množi se neprestano nesrečni kmetski
PODLISTEK.
nak ali. • .
Švedski spisal Thure Blanche; iz češčine prevel I. P.
(Dalje).
V drugem presledku sčl sem na fotelj v fo-yerji ter opazoval veseli šum okolo sebe. V gledišči bilo je dosti občinstva i u foyer bil je napolnjen govorečimi in smejočimi se damami in gospodi.
Naenkrat zapazil sem svoje tri sosede i« lože. Ko so šle mimo mene, namerila je brunetka žareče svoje oči name. Ne vem, kako to, vstal sem in pozdravil. Zašepetala je nekaj plavolaski, ki me je pogledala radovedno, potem pa je stopila naprej ter neprisiljeno sćla kraj mene.
—	Vi ste tn na obisku? začela je, igraje se kaj ljubko pahljačo.
—	Da, sem.
—	To sem si mogla skoraj misliti.
—	Kako to P vprašal sem presenečeno.
—	Ker sedite na sedežu, nenavadnem za gospode. Kaj niste zapazili, da sedć na prvih sedežih v prvi vrsti izključljivo le dame ?
Res je bilo; priznal sem, smeje se, svoje neznanje kodanjskih glediščnih običajev.
Med govorom predstavil sem se, povedal sem, da sem zdravoslovec, doma iz Stockholina. da sem dopoludne s prvo ladijo prišel v Kodanj, a ker sem velik prijatelj glasbe, da sem hitel obiskat opero.
proletarijat. Ko se je kmetu izmaknila izpod nog ped zemlje in nima več lastne strehe nad glavo, potem je le vprašanje male dobe, da počne propadati fizično in moralno. Odnošaji v tržaški okolici nam pričajo, koli neizprosno logiko se vrši vse to. Pametnemu in nerazsodnemu rodoljubu pa ne treba praviti o posledicah temu procesu za vse narodno življenje.
Kakor rečeno: v isti meri, kakor propada naš kmečki stan, vrši se tudi naseljevanje tujega življa na naši zemlji. Tja, kjer je popred naš domačin, siromašno sicer ali vendar pošteno preživljal sebe in svojce, naselil se je oholi tujec. To naseljevanje tujcev ua naših posestvih — zlasti pa velja to za kraje ob periferiji naše domovine — smatrati je splošno narodno nevarnost. Sleherni pravi rodoljub mora le britko skrbjo v srcu slediti temu prehajanju naših posestev v tiye roke. Ktgti pomisliti je, da ti tiyi življi niso le druge krvi in drugega jezika in da zato ne morejo imeti srca za naše ljudstvo, ampak so v mnogih slučajih tudi v moralnem pogledn jako dvomljive vrednosti. Za to našo trditev sklicevali bi se mi lahko na dopise, ki jih je svojedobno donašal naš list iz Barkove|j, kjer je neki Spekulativni priseljenec rafinirano zvito vabil nevedno ljudstvo na neke vrste javnih plesov, kier je na vseh straneh vse polno prilike za pohujšanje.
Kako preprečiti torej ta proces? Kako preprečiti to prehajanje naših posestev v tuje roke? To je tisto veliko vprašanje, koje mora jednako zanimati toliko narodne voditelje kolikor tudi cerkvene kroge. To vprašanje mora zanimati vsakogar, komur je na srcu materijalno in duševno blagostanje naroda, komur je res do tega, da si ohranimo to ped svoje zemlje in da si jo ohranimo tudi nepokvarjeno, po božji volji, kakor je bila dosedaj. In ker to vprašanje mora zanimati nas vseh brez razlike na politiško mišljenje, menimo, da bi ravno to vprašanje moralo postati ona točka, ob kateri
j bi moral prenehati ves naš domaČi prepir, točka, j ob kateri bi se mogli in morali združiti vsi v veliko in rodoljubno podvzetje. Ne varajmo se go-spdda: prehajanje posestev v tuje roke ob periferiji je občeslovenske važnosti in hudo bi se u-tegnilo maščevati nad vsem narodom, ako bi se rodoljubi v osrednjih pokrajinah hoteli odtezati temu spoznanju.
„Hrvatska Domovina" nasvetuje svojem rojakom, naj bi se zasnoval poseben organ, ki naj bi premišljal o tem prevažnem vprašanju. Ta organ naj bi bil odbor, sestavljen iz patrijotičnih in plemenitih mdž, ki naj bi po treznem proučevanju tega narodno ekonomiškega vprašanja nasvetoval primerno akcijo, slonečo na zrelih načelih.
Mi se svoje strani nočemo in tudi ne moremo dajati nasvetov za reSenje toli važnega in tudi težavnega vprašanja, kajti za take probleme treba temeljitega proučevanja prosvetljenih duhov. Samo opozoriti smo hoteli slovenske rodoljube, da gori označena nevarnost narašča na uprav grozen način in od dne do dne. Še nekoliko let tako in n. pr. naša okolica — je bila slovenska. Kakor se obrača „Hrvatska Domvina" do vseh otačbeni-kov hrvatskih, tako prosimo in rotimo tudi mi slovenske rodoljube, tako rekoč ob zadnji, ob jednajsti uri, da se dvignejo nekoliko više nad površino domačega prepira, da se dvignejo na vzviitaneje i stališče, raz katero jim bode možno premotriti nas vseukupni položaj. Ako ne store tako, uverijo se z grozo, da med tem, ko se mi veselo vojujemo in pobijamo med seboj, jemlje pa tujec kos za kosom našega roda in naše zemlje.
Vzdramite se, in urno na delo za n a r o d in našo zemljo! Ako ne, pluskala bode v nedolgem času nasprotna sila — ob kršna kraška tla in tja preko Krasa ustvarijo si svoj „balluardo" z italijansko zemljo, uresniči se jim najprisrčneja želja. Izgubivši tržaško ozemlje izgubi naš narod jedno svojih najvažnejih postojank. Potem, dragi narod
Tretji akt.
Vedno še opirala je laket ob moj sedež. Potem pa se je nalahkoma sklonila in čutil sem njeno ramo za mojim hrbtom.
Priznati moram, da mi je to bilo zelo ugodno. Nisem presojeval njenega obnašanja. Žila bila mi je glasno in kri zalila mi je lice ko ogenj. Nisem si upal gibati se, bojć se, da bi je ne prestrašil in škilil sem, niti glave ne obračujć, na svojo sosedo. Ni pogledala name, toda lice ji je gorelo in usta bila so na pol odprta, med tem ko je rumena svila na njenih prsih dvigala se ko v notranji razburjenosti.
Kasneje potegnila je roko nazaj in sedela v foteljn. Nisem si upal ozreti se po nji — bil sem Ti takrat še tako mlad in neizkušen! — toda vedel sem, da sedi hladno in mirno ko Thor-valdsnov kip.
Ko smo se med aktom zopet sešli v fojerji, ločila se je takoj od ostale družbe ter prišla k meni kakor stara znanka. Govorila sva o operah in igralcih. Govorila je živo in ker sva bila baš pri moji priljubljeni stvari, pri godbi, bilo mi je mogoče, da sera svojo besede nekoliko osolil. Zdelo se je, da me posluša zanimanjem. Sem ter tje pokazal se je poreden nasmeh na njenem licu. Zapazil sem, da je naš govor obudil pozornost tudi okolo stoječih in da so sosebno občudovali mojo krasno damo.
Hkratu je rekla:
—	Ne, sedaj moram oditi 1
Priklonila je lahko glavo ter se pomešala med množico.
Začudeno sem stal vsled njenega odhoda in pogledoval sem za njo. Ni bilo težko očmi slediti vitko njeno postavo sd zlato puščico v črnih laseh. V izhodu iz fojerja obstala je ter govorila si starejšim, redi okrašenim gospodom, kateri ji je stisnil roko smejč se.
Šinila mi je misel v glavo: moram poizvedovati o nji! Obrnit sem se k sosednemu gospodu ter ga vprašal, kazaje mu skupino na vratih, je-li mi more povedati, kedo je ta mlada dama.
—	Ne, ne vem ! je odgovoril.
—	A ta starejši gospod, s katerim govori, — kedo je to?
—	A, to je----
Imenoval mi je v kodanjskih glediščnih krogih dobro znano ime.
Zahvalil sem se mn, ter gledal, da se odstranim, da bi mogel mirno in varno premišljati o tem. Glava mi je bila razvneta; kar vrtelo se mi je. Toda ni mi preostajalo mnogo časa za premišljevanja ; zvonček je zazvonil in občinstvo hitelo je k izhodom.
Hitel sem v ložo, kjer so že sedele moje tri dame.
(Dalje prih.)
slovenski, te ne bodo več pozdravljali sumeči valovi Adrije in prej ali slej dobiš tužno poročilo iz spodnje okolice : Umirajoči te pozdravljajo! A vse to le radi tega, ker nismo u m e 1 i ali nismo hoteli ohraniti narodu pedi domač« zemlje!
Nadaljevanje vipavske železnice.
(Govor posl. dr. A. Ferjančiča v 507. seji
zbornice poslancev dne 5. junija 1896.)
(Konec.)
Pritrjam nui popolnoma in obžalujem, da je tako, kajti, sicer bi bila najbrž že zgrajena tista železnica, katero mi priporočamo, proga, katera bi zlasti vezala Trst z avstrijskim severom ter pospeševala le-tega indrustrijo, proga Loka-Divača, katera je bila že davno in na vse strani preštudirana še predno se je sploh govorilo o drugih železniških projektih. Kakor rečeno, obžalujem obstoječe nesoglasje.
Glede železnice čez Ture, glede železnice Loka-Divača in glede železnice čez Karavanke ni v Trstu soglasja; tej mali progi, katera je predlagana po zakonu o lokalnih železnicah, pa nasprotujejo vsi skupno.
Priznati moram, da me je to osupnilo v razpravi o tej stvari. Ne morem si kaj, da bi v tem oziru ne izsekel nekaj besed.
Povod k temu mi je dal dne 17. marca 1.1. zastopnik tržaške trgovinske zbornice. Govoril je o tem, zakaj zahtevajo trgovci železnico čez Ture, dočim jej nasprotuje jedua stranka, takozvana pro-gressova stranka. Nič se ne čudim, da progressova stranka nasprotuje tej progi. G. govornik je teuaj rekel, da so progressu stališče glede železniškega vprašanja določili njega idealni smotri. Dovolim si pripomniti, da takih smotrov bi ne mogel imenovati idealne, nego sodim, da bi bilo za nje umestno vse drugačno imenovanje.
Kaj je mislil reči s tem, je dosti jasno razvidno iz njegovih izvajanj; ako so progressovci zoper projekt, kateri mi priporočamo, namreč zoper železnico Loka Divača, je morda prvi vzrok temu ta, da bi železuica tekla precej daleč od državue meje.
Iz tega je posneti, zakaj ta stranka toliko bolj nasprotuje železnici, katera bi tekla direktuo na državno mejo. Da ta stranka nasprotuje progi Postojina Golica, je posneti i/, tržaškega lista „II Piccolo della Sera*. Kako pa jej moreta nasprotovati posl. Buigstaler in njegova stranka, mi je neumljivo.
Ta gospod poslanec je rekel povodom razprave o tej predlogi v železniškem odseku, da bi proga Postojina-Ajdovščina-Gorica oškodila interese tržaškega prometa.
To je neresnično in so dotična izvajanja neosnovana. Zaradi te proge bi ne prišel ni jeden meterskistot blaga manj v Trst in bi ne izostal ni jeden potovale c. To, kar je namenjeno v Trst, bi prišlo slej ko prej v Trst; kar pa ni tja namenjeno, gre tudi že sedaj čez Nabrežiuo mimo Trsta. Razloček bo torej le ta, če pride kaj manj blaga v Nabrežiuo, ker bi se nekaj pošiljalo od Postojine čez Ajdovščino.
Trst bi ne imel niti najmanjše škode; k većemu bi je nekaj imela južna železnica. Pospeševati blagostanje južue železnice, v to pa nismo poklicani mi, niti gospodje iz Trsta.
Povračaje se po tem malem ekskurzu k stvari, prosim vlado, naj — upoštevaje nujne lokalne potrebe, katere sem omenil in od nje same povdar-jene državne interese — nikar ne čaka, nego se čim prej loti zgradbe železnice Gorica-Postojina.
Da bi se razpravljalo o tej stvari, dovoljujem si predlagati resolucijo in prosim podpore za isto.
Resolucija se glasi (čita): „C. kr. vlada se poživlja, naj začne čim prej in na državne stroške graditi nadaljevanje lokalne železniče Gorica-Aj-dovščina, katero je graditi kakor glavno železnico, od slednje imenovanega kraja do Postojine*.
Resolucija je bila vsprejeta.
PolitlAke vesti.
V TRSTU, dne 15. juny» 1896. Državni zbor. Letošnje zasedanje zbornice poslancev ne more priti do svojega zaključka. Parlamentarna mašina piha in sopiha še vedno,
da-si smo že v visokem poletju. A ne le to, ampak letos imamo redki slučaj, da zbornica poslancev razpravlja med zasedanjem delegacij. Do sedaj vsaj, se je vedno gledalo na to, da so zaključili posvetovanja državnega zbora, kadar so se posvetovale delegacije. To je tudi naravno. Členi delegacij so zajedno tudi državni poslanci, na dveh mestih pa ne morejo biti h kratu. Ako sedč v delegacijah v BudimpeSti, pa morajo zanemarjati svoje poslaniške dolžnosti na Dunaju.
Minole sobote je zbornica poslancev prešla v razpravo o dodatku k zakonu o davku na sladkor, s kojim dodatkom se povišuje premija za izvažanje sladkorja. Predlogo je zagovarjal finančni mi-minister. O razpravi nam poročajo včerajšnjega dne z Dunaja:
V včerajšnji seji izjavil se je posl. Biankini za zakon o sladkorju in sicer iz tega vzroka, da moramo tudi ob tej priliki pokazati solidarnost s Čehi ter priskočiti jim v pomoč kakor oni nam. Stavil je istodobno dve resoluciji. Zajedno je pozval vlado, naj uvede premije za izvažanje vina — seveda dotlej, ko se popolnoma preuredi stvar o premijah. — Z drugo je pozval vlado, da odpravi pravico za proizvajanje umetnega vina vsaj na Primorskem in v Dalmaciji. Posl. Spinčič in Lagirija stavila sta interpelacijo na ministra-predsednika, zaradi goljufij, ki se gode pri preiskavanju italijanskega vina in radi proizvajanja umetnega vina v Istri in v Trstu. Ista dva poslanca stavila sta nujni predlog za podporo poškodovan im vsled naliva v Dolini in vsled poplave v o s a p s k i Dolini, ter za podporo poškodovanim po toči v raznih krajih občine pazinske, posebno pa davčne občine pičanske. Predlog je bil vsprejet kakor nujen, formalno in stvarno. Zagovarjal ga je na kratko poslanec Spinčič v imenu obeh predlagateljev. Jutri (v ponedeljek) bode gotovo zadnja seja za sedaj.
Poljak pater Stanislav Stojal o wski, o
; katerem smo tudi mi že poročali, priobčil je v t „Dzieniku Krakovskem" obširen dospis proti pismu, i katerega mu je naslovil papežev nuncij. Stojalowski | je zelo spreten agitator in jo v nadlego poljski i žlahti, ki bi se ga rada rešila na katerikoli način. S V svojem dopisu piše med ostalim : „Izvestni krogi j ki ne znajo ločiti vere od strankarstva, me pre-i zirajo. Radi tega so iznašli zopet nov način, da i me razžaljujejo, razglašuje, da sem sprejel nuncijevo pismo posredovanjem redarstva. Jaz se tega ne bojim prav tako, kakor tudi ne žuganja, ki ima svoj vir v starinskih pravdah z vražami in alkemisti. Jaz stojim na božjem in cerkvenem pravu. Moj prvi predpostavljeni je barski nadškof M i 1 i no v i č potem pa papež. Barski nadškof mi je pisal lastnoročno : .Zahtevajo od mene, naj Vas odstavim in pokličem v svojo nadškofijo v Črnogoro, ali jaz sem jim odgovoril, da jaz tega ne morem storiti brez preiskave in obsodbe: ne marain pa tuga storiti, ker jaz nisem redarstvenik ali orožnik. Ako si ti kaj zagrešil proti veri, naj te pokličejo v Rim in tam naj te »odijo l". Preganjanju Stojalowakega ni treba razlaganja. Primer se lahko uporabi tudi v neki drugi deželi!
Iz zbornice italijanske V italijanski zbornici poslancev si je bil posl. Imbriani svojedobno (po stari navadi) nekoliko ohladil jezico, ki jo goji od nekdaj proti avstrijski državi. Interpeloval je bil namreč vlado radi nasilja policijskih agentov avstrijskih proti nekemu Italijanu, ki je v Kor-uiinu kričal: „Živela Italija" ! Državni podtajnik ministerstva za vnai\je stvari je odgovoril, sedaj da je dotičnik kričal različno, in na poziv, naj neha kričati, da je postal uporen proti stražam. Italijanski konzul da se je bavil s to zadevo. Dotič-nika so izpustili po dveh dneh, a sedaj se svobodno giblje — v Trstu.
Na vsem tem je več čudnih reči. — Čudno je, da je dotičnik ostavil Italijo, ako je tam doli tako strašno fletno, da je bil še na avstrijski zemlji tako uavdušen za — Italijo. Čudno je, da je dotičnik za italijansko svobodo le navdušen, avstrijsko pa uživa taktično. Najbolj čudno pa je to, da poslanec Imbriani, kojemu se kar srce krči vsled krutosti, kojimi preganja avstrijska vlada siromašne Italijane, vendar ni še nasvetoval do sedaj ponosnim svojim rojakom, da naj nikar ne
hodijo v barbarsko Avstrijo jemat kruh domačinom izpred ust. Imbriani pripoveduje vsakomur, kdor ga hoče poslušati, da so Italijani, živeči v Avstriji, sami mučeniki. Čudno in čudno je, da Italijani kar v trumah, kakor lastovke v spomladi, drve v mučeništvo. In sleherni Italijan, ki je bil le jedenkrat žrtev „avstrijskega trinoštva", ostane nam gost do konca svojega življenja. Čudno: v Abesiniji so — posnemaje vzvišeni vzgled svojega vrhnega poveljnika — neprenehoma kazali pete svojim črnim nasprotnikom, tu pa lete radi in drage volje in vsako leto v roke svojih — tlačiteljev. Same čudne stvari, katere naj bi nam vendar enkrat pojasnil mnogospoštovani vrlini za-ščitaik italijanskih mučenikov v Avstriji.
Italija — iz Afrike. Vse kaže na to, da so Italijani kar na tihem sklenili m i r z Menelikom, kakor so se bili po porazu pri Aba Ga.iimi na tihem umaknili v meje nekdanje svoje Eritreje, kojo so hoteli razširiti v svoji domišljivosti, misleči, da k^j lahko pogazijo vso Abesinijo. Doslej pa ni bilo de nikakoršnega slu žb enega poročila o sklenjenem miru, nego to je soditi le iz kolikor toliko zanesljivih zasebnih poročil. Dejstvo je, da Italija umika iz Afrike svoje vojake ter jih pošilja domov. Ničesar se ne govori več o tem, da hoče Italija v jeseni nadaljevati vojno. Mar jo je poučila krvava lekcija, ki jo je dobila pri Amba Aladži, pozneje pa pri Aba Garimi P Mar si je zapomnila težke gmotne žrtve, koje je morala doprinesti za osvobojene svojih v Makalćju iu v Adigratu ? V lastnem interesu Italije bi bilo želeti to.
Govori se, da v kakih dveh tednih bode Že vsa italijanska vojska iz Afrike zopet doma. V Eritreji da ne ostane nego 10.000 mož (črnih in belih), koje je general Baldissera razdelil tako, da jih bode mogel kakih 6 ali 7.000 zbrati v najkrašem časa tam, kjer bi pretila nevarnost. V Italijo se vrnejo sedaj, ko je končana razprava proti Baratieriju, tudi vsi generali in viši častniki, ki so sedeli v vojnem sodišču, nadalje mnogo drugih visokih in viših častnikov. Potemtakem ostanejo izmed generalov v Afriki lo Baldissera, kakor vrhovni poveljnik in guberner, ter njemu podrejena generala Lamberti in Pistoia.
Konečno zabeležimo še g o v o r i c o, da jedua izmed toček v pogodbi (?) miru med Italijo in Menelikom, določa, da bode imela Italija svojega stalnega zastopnika (odposlanca) na dvora M«nelikovem. Pravijo, da bode prvi odposlanik major dr. Nerazzini, ki naj se z Menelikom pogaja še nadalje.
Iz vsega tega moremo sklepati, da je Italija pripravljena — dragovoljno prizuati Menelika samostojnim vladarjem in Abesinijo nezavisno državo, dasi je usiljevala svoje .pokroviteljstvo* jednemu in drugi. Skušnja izuči ne le posamični ke, ampak tudi države. In Italija doživela je tamo v Afriki obilo britkih izkuSei^ 1
O razsodbi proti Baratieriju. Kljubu temu, da je bila razsodba proti Baratieriju javno pročitana že dne 14. t. in. ob 7. uri zjutraj, vendar ni Še nikakoršnega službenega poročila o tej razsodbi. Agencija .Štefani- smeši se pred vsem svetom s tem, da vedno še trdovratno javlja: .Pravijo, glasi se (sic 1), da je Baratieri rešen obtožbe". No, kljubu temu službenemu zavijanju in prikrivanju pa zna vsa javnost, da je vojno sodišče Baratierija zares rešilo obtožbe. Vse italijansko časopisje (ono v Italiji namreč) je razburjeno zaradi te razsodbe. Ta ali oni resnobni list sicer priznava, da je Oreste Baratieri mrtev toliko v vojaškem, kolikor v socijalnem pogledu, a de-mokratiška glasila gred6 še dalje. Rimski „Mes-saggero* kritikuje n. pr. to razsodbo s krvavo ironijo, kajti izjavlja svoje začudenje, kako je neki to, da Baratieriju niso podelili red Sv. Anunziate? (Najviše odlikovanje Italije.)
Taki razburjenosti pa se ni smeti čuditi, kajti došlo je v javnost, da je vojno sodišče sicer upoštevalo v peterih točkah vse vrline Baratieri-jeve, a je zajedno izjavilo svoje obžalovanje, da je bilo vodstvo vojne poverjeno generalu, ki se je pokazal — nesposobnega. Razsodba zaključuje s tem, da je general Baratieri rešen obtožbe, ker — ni jasno dokazana krivda.
Sedaj pa še nekaj o tej zanimivi razpravi. Nekemu tržaškemu nazovi-konservativnemu listu,
za čigar hrbtom stojč milijonarji, brzojavljajo iz < Rima, da nameruje generalni državni odvetnik uložiti utok na najviše sodišče zaradi razsodbe, glasom katere je Baratieri oproščen. Glasom istega poročila je italijansko vojno mini-sterstvo popolnoma zadovoljno s tem ukrepom fiskalnega odvetnika. — To vest zabeležimo brez komentarja, kajti samo tedaj, ako bi jo bil prinesel koji merodajm list v Italiji, sodili bi, da res nima drugega namena, nego pomiriti ogorčenje ljudstva na premilostni razsodbi Bližnja bodočnost pa nam pove, da-li je bil tržaški „konservativec" prav obveščen ali ne. Na vsak način pa bode moralu vojaško disciplinarno sodišče objaviti degradacijo Oresta Baratierija in ga na temelju razsodbe staviti izven dejanske službe. Menda vzem6 Baralierija Španjci v svojo službo, kajti tudi njim je treba kojega »vrlega" in „sposobnega" generala, da ukroti upornike na otoku Kuba! No, ako bodemo živi, videli bodemo v kratkem, kam jo ubere Baratieri. Vendar ne ra-zaj na Tirolsko, v svojo avstrijsko domovino ? (Današnji „Piccolo* javlja, da ga dobimo v Trst kakor živi in diše. Kam s toliko sreče ?! Op. stavčeva.)
Različne veaiti*
Bog me varuj prijateljev! Tako bi moral po vsej pravici klicati novoimenovani župnik v Bojanu, prečastni don Jurizza. Ni zadosti, da ga je svojo židovsko vsiljivostjo kompremitovalglasni „Picoolo", sedaj je začel nabijati na reklamski boben še oni list, ki čuje na ime — „Sartorela". Gori v »glavi" ima sliko tržaške lahkoživke, doli pod „glavo" sliko prečastitega g. župnika v polnem ornatu, na drugi strani pa ilustracijo, žalečo verski čut. Tu je namreč karikiran sveti pogrebni obred: — karikirana sta duhovnik in cerkovnik s križem, sedeča ukupno na jednem biciklju. Res in po vsej pravici bi smeli pričakovati, da se veleč, gospod Župnik vendar zavč, kako in v kake namene ga zlorabljajo ljudje, ki nimajo za našo vero niti iskrice najjednostavnišega spoštovanja! G. župnik naj bode uverjen, da taka umazana sodrga ne hvali katoliškega duhov nika Jurizzo. O lem pa seveda ne moremo soditi že sedaj, da-li in v koliko je g. župnik namenjen, da bode ustrezal zahtevani italijanizacgi. Vsakako bi bila g. župniku sveta dolžnost, da bi nemudoma in svečano pro-testovai proti temu, da listi — „Sartoreline" vrste zlorabljajo njega duhovenstveno ime 1 Sveta dolžnost bi bila, da najodločneje in javuo odkloni prijateljstvo takih ljudi j, inožkega in ženskega spola. Drzno je, ako Žid sili v katoliško cerkev-,- ali stokrat drzneje je, ako izvestni časnikarji tirajo katoliškega duhovuika (v poluem ornatu) po listih kakoršen je — „Sartorela*. Na gosp. župniku je, da se oglasi sedaj !
Verjame naj nam na moško besedo, da so se tudi Italijani — kolikor je treznih — škandalizo-vali na zadnji številki „Sartorele".
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Metlikovičeva 6 kron, koje so darovali: g.čna Fajdigova 2 kroni, gosp. Pečenko in njega prijatelj Ipavic 2 kroni, g.a Fra-nja Ipavic I krono, g.čna Kremel 60 stot. in g.čna Košir 40 stot. G.čna Milka je darovala 10* kron mesto šopka za imendan pijateljici Antonijeti
Porotne razprave v Trstu. Kakor smo sporočili že zadnjič, pričnč prihodnje zasedanje tržaške porote dne 22, t m. Doslej so določene tri razprave in sicer: Dne 22.: 231etna hiš i na Ivana Valčič iz Cresa, obtožena detomora. (Dni 81. marca t. 1. našli so v veži hiše štev. 14 v ulici Molino Grande v krpali zavito mrtvo truplo novorojenega otroka ženskega spola. Zdravniki so konstatovali, da se je bil otrok rodil živ in da je bil umrl nasilne smrti. Vodstvu Sv. Ivan-Vrdeljskega koiuisarijata je uekdo ovadil, da je to dete porodila Valčičeva. Ona je to priznala in tudi hudodelstva ni tajila.) — Dn6 23.: Auton Jakie, izdajatelj in odgovorni urednik lista „II Pensiero Slavo", obtožen žaljenja časti potom tiska. — Dn6 24.: Matko M a n d i d, izdajatelj in odgovorni urednik Jista „Naša Sloga", obtožen žaljenja časti potom tiska.
Iz Pazina uam pišejo dne 11. junija 1896.: Mi smo že enkrat omenili v Vašem listu, da nas nikakor ni volja boriti se z biki, ali drugače rečeno : prepirati Be z italijanskim časopisjem, naj-
manje pa s puljskim osličem alias z „II Giovine Pensiero*, z listom ki je pisan jedino le za ljudi svoje vrste. Ker ste pa v svojem listu od 11. t. m. omenili napadov na osebo našega župana gosp. dr. T r i n a j s t i 6 a , o katerih pravite, da fse Vam sporoča iz Pazina, zdi se nam potrebno, da nekoliko popravimo Vašo vest, ker netočno.
Sv. Rešnjega Telesa dan je v Pazinu, kakor običajno tudi drugod, slovesna procesija po glavnih ulicah našega mesta.
Stara navada, okrasiti ulice zelenimi vejami, koja navada je celo v večjih mestih še vedno v veljavi, se je opustila pri nas, ker je nekdanji župan dr. Costantini, baje iz gole božje gorečnosti, opiraje se ua zakon, ki [prepoveduje v sedanjem letnem času sečnjo mlade rasti v gozdih, z javnimi oklici branil ljudstvu nabaviti si zelenih vej.
Namesto tega so začeli pa meščanje razobe-šati na okna preproge raznih boj, na katerih so ušite razne podobe živalij, cvetlic itd.
Ali se to godi v božjo čast ali pa v čast dotičnih lastnikov preprog, o tem nočemo soditi mi. Samo to opomnimo, da so bile med podobami tudi take, ki niso bile primerne slovesnosti, ki se obhaja ta dan. To je baje prejšnja leta opazil sam prošt in se je tudi zaradi tega baje nejevoljno izrazil proti nekim osebam.
Cerkovnik, kateremu je bila znana ta pro-štova nejevolja, rekel je nekemu že priletnemu redarju, naj bi skrbel za to, da se letos odstranijo take nedostojne preproge.
No, redarju so se na nesrečo ta dan nekoliko pomešali pojmovi o mežnarju, županu, dostojnosti in nedostojnosti.
Zagledal je namreč na oktiili nekega hišnega posestnika (ki misli, da sta mu bila pradeda Roma in Rem, a je v resnici pravi pravcati potomec Ribničana) velike preproge, na katerih so bile neke velike živalske podobe, ki niso bile, po njegovim menenji, podobne ni oslu ni levu. Mislil si je torej, da so to najbrže tiste podobe, ki po mežnarjevih besedah ne ugajajo proštu. Zato je pa šel k hišnemu gospodarju ter mu rekel, naj od-I strani dotične preproge. Ali, kakor rečeno že po-• prej, zaradi nekoliko zmedenih pojmov o župauu | in mežnarju, rekel je hišnemu posestniku, da mu e župan veleval tako postopati. Župan ni torej ; nič vedel o vsej tej stvari. Ali kaj to mari našim i resnicoljubnim Italijanašem l No, sicer bi pa tudi s tem, da bi v puljskega osliča poročali resnico, razžalili list, ki ni še nikdar zinil jedne resnične. Vsa stvar je torej taka, da ni vreduo govoriti o njej, nego tega ne moremo razumeti, kako da so i ti bistroumni ljudje prišli do tega, da bi se moglo tožiti župana v smislu §. 306. in ako bi bil isti tudi v resnici naložil redarju, da odstrani zgorej omenjene preproge.
Res je sicer, da se hvali pri nas kakor iz-' vrstna pasma padovanskih oslov, a da niso na posebno dobrem glasu padovanski doktorji; ali kar je pi eneumno, je vendar-le preneumno!
Nizko sta pala. V seji dne 11. t. m. občinskega sveta v Gradcu prijavil je župan, da je do bil obveščenje od kazenskega sodišča, da se je uvela sodna preiskava pioti občinskima svetovalcema Feichtingerju in Ledamu radi zločina pone-verjenja in slep&rstva. Oba so seveda odstavili od časti občinskih svetnikov.
Ljudsko itetje v Bosni in Hercsgovlnl. Lanskega leta se je vršilo ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini. Število prebivalstva v teh dveh pokrajinah je poskočilo v desetih letih od 1,336.091 na 1,568.092 duš. Vsakoletni prirastek bi znašal torej 1-75 odstotkov. Prebivalstvo Serajeva je poskočilo od 26.268 na 38.083 duš (ne vštevši vojaščiue), prebivalstvo Dolnje Tuzle od 7189 na 10.672. V tabeli starosti je izkazanih 155 mož s 100 leti, 128 mož, ki so prekoračili starost 100 let. To je gotovo redka prikazen. Tudi število ljudij, ki trpe na telesnih hibah, je jako malo. Tako je le 7 slepcev med 100.000 ljudmi. Mohamedanci imajo 1051 verskih šol. Državnih osuovnih šol je sedaj 166. Srednjih šol je 19, med temi 2 višja gimnazija. Statistika trdi, da število svobodnih kmetov narašča jako naglo. Sedaj da je že 86.867 rodbin svobodnih kmetov, poleg 88.970 obitelji, ki se trudijo za — veleposestnike.
Povišana kazen. Prve dni maja meseca prijeli so v tukajšnjem hotelu „Moncenisio" uleparsk o
dvojico, došlo iz Benetek nadaljevati svoja slepa-renja v Trst. Ta parček bil je : Fran Alessio, iz Italije (ki se je izdajal za „grofa*) in njegova ljubica Judita Giovanatti, iz Italije (le-ta se je izdajala za „markizo" ali pa za „grofico"). Kakor smo sporočili svoječasno, obsodilo je tukajšnje sodišče Alessia na pet, Giovanattijevo pa na tri mesece ječe ter na izgon po prestani kazui. Javni tožitelj uložil je bil utok proti odmerjeni kazni, ker se mu je videla premala. Prizivno sodišče je je res povišalo kazen in sicer je obsodilo Alessia na deset, Giovanattijevo na osem mesecev ječe ter na izgon po prestani kazni.
Nadepolna dečaka. Pri tukajšnji tvrdki Oehler & C. (trgovina z manifaktnrnim blagom) je služil kakor vajenec 13Ietni Peter G. iz Trsta, pristojen v Vis. Predvčerajšnjem zjutraj zasačil je jeden trgovskih pomočnikov dečka v istem tre-notku, ko je le ta ukradel svilnat robec in pa nekoliko poštnih znamk. Ker je bio misliti si, da to ni bila prva tatvina, ki jo je izvedel vajenec, priredili so hišno preiskavo na njegovem stanovanju. Res so našli različnega ukradenega manifak-turnega blaga, vrednega preko 60 gld. Mladega tatu so ovadili policiji. Tam so ga zaslišali na zapisnik in ga pridržali začasno v zaporu. Ni se pa smeti Čuditi, da je deček tako sprijen, kajti lastna njegova mati priznala je policijskemu uradniku, ki jo je zasl'šal, da je vedela o tatvinah svojega sinu, toda nje očitanje da ni pomagalo. No, matere niso zaprli, ker ima doma še druga dva nežna otročiča, a svoječasno bode morala odgovarjati sodišču. — Pozneje zaprli so drugega vajenca tvrdke Oehler & C.: 171etnega Karla F. Na njegovem stanovanju našli so ukradenega blaga vrednega 6 gld. Tvrdka je prijavila, da je je bilo ukradeno blaga za preko 200 gld
češka opera v Parizu. Glasom iz Pariza došle vesti potegujejo se tam bivajoča kneginja Pavlina Metternich za to, da bode na tamošnji veliki 6peri vprizorjena že v prihodnji sezoni „Prodana nevesta*, slavnega češkega skladatelja Smčtane. Češki narod sme res biti ponosen na genij, ki se je porodil v njegovi sredi iz njegove krvi, na skladatelja, kojega občudujejo vsi kulturni narodi Evrope.
Tržaški .želodec". V prvem četrtletju t. 1. (od 1. januvarja do konca marca) uporabilo je prebivalstvo mesta tržaškega 25.421 g'av klavne Živine, kojo so pobili, odnosno poklali v mestni klavnici. Na ta način končalo je: 5005 volov, 5 bikov, 749 krav, 469 konj, 7489 telet, 11 koštru-nov, 6784 jagnjet iu 4909 prascev.
Mastno plačan odvetnik. Pokojni milijonar baron Hlrsch določil je odvetnika v Parizu Julija Dietza, da izvede vse določbe oporoke milijonarjev*. Za ta ,trud" določil je bil baron Hirsch odvetniku mastno plačo 100 000 frankov na leto, za ddbo pet let zaporedoma. No, dr. Dietz pa je sedq* hkrati odklonil to mastno službo, bodisi ker je bila plača ,.premajhna", bodi si, ker bi imel s Hir-8chovim testameutom „preobilo dela". Našla pa se je druga oseba, ki je drage volje prevzela ta posel, dasi je dotična oseba že dovolj mastno plačana v lastni svoji službi. Ta oseba je Josib Jolly, ravnatelj neke finančne zadruge.
Star grešnik. Iz Kočevja došlo je poročilo, da je od tam pobegnil 81 letni (!) uradnik tamošnje hranilnice Fran Amfreiter, poneverivši iz blagajne 1152 gld. Sodijo, da se je stari begun obrnil ali v Trst, ali na Reko.
Koledar. Danes (16.): Franc Regij, spozn.} Beno, škof. — Jutri (17.): Adolf, škof; Lavra, nuna. — Mlaj. — solnce izide ob 4.17, zatoni tib 7.41 min. . Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 21 stop., ob 2 pop. 23*3 stop. C.
Loterijske številke, izžrebane dnč 13. t. m.:
Dunaj	90, 5, 71, 49, 59.
Gradec	29, 56, 90, 8, 4.
Inomost	41, 28, 1, 68, 53.
Je-li vse „prastarim"?
Iskreno sem se obradoval, ko sem pročitat poslednjo razpravo poštovanoga g. Lamurskega „V izjasnenje in uterjenje", kajti uvidel sem iz nje, v kakem stadiji se nahaja borba za pravice slovenskega dovršnega glagola iu kako o njega značaji v sedanjej in nekdanjej knjigi slavjanskej sodita dva kompetentna slovenska jezikoslovca, ve-
leče&titi o. Stanislav pa gosp. Viktor Bežek, oba urednika dveb važnih, in, kar je glavno, ne na-haja.jočih se pod anatematom slovenskih izdanij.
O. Stanislav piše, da je mislil, „da je z do-tičninui njegovi spiski taka stvar (to je, razpravljanje o dovršnem glagolu, enkrat za vselej določena in končana", inače govore: Roma locute, caasa finita. Po mojem skromnem mnenji, ta stvar nikakor ni šče določena in dovršena. Moj namen, se ve da ni, prepričati o. Stanislava in gosp. Viktorja Bežka, nego le privesti nekoliko taktičnih popravek, katerih se more, ne mora poštevati. Oddajem je le na blagorazinotrenje Čislauega čitatelja, ki, potegnuvši paralelo mej vsemi našimi mislimi in potvrjajočimi jih primeri, satu more priti do vernega zaključenja.
Istina je, kar tvrdi o. Stanislav, da so stari Slavjani in stari Ruski .bomkali*. Njega dvema primeroma privedem jih od svoje strani šče nekoliko.
Tako čitamo v Nestorju: „Ašče li vzjal budet« ... „ašče li kupil budet Grečm pod hrestom, iostojin da jemu vozmet cenu svoju". V Ruskej Pravdi: „ože budet ubil" . .. „budet li stal na razboji" ... V Evangeliji 1307 1. „ašče kde budu izgrubil...", v Evangeliji 1355 1. „ašče budem grubo napisali..
Iz teh primerov je vidno, da so stari Slavjani in stari Ruski „bomkali*, nu „bomkali* so le v pogojnih, v stranskih stavkih, kakor jim rabi dan denes v takih stavkih „bi-, in to bomkanje ni eznačalo futurum I., nego futur um exactum.
No, privedeni primeri mogo vvesti čitatelja na napačno zaključenje, da je to „bomkanje" bilo pravilo, da so tako risali in govorili vsi, da je „bomkanje", kratko govorč, nekaj staroslavjan-skega in staroraskega. Do tega popolno nevarne g a sklepa došel je tudi o. Stanislav na ptodlagi dveh primerov, vzetih, kakor pravi sam, i« sintakse Miklošiča, in on sam, velečestiti o. Stanislav, završuje svojo zaščito „bomkanja" sledečimi slovesi: „Vidite, Čislani g. Lamurskij, to je, kar nas sili, da se tolikanj poganjamo za svojo tudi „prastarino", nekedaj obče slovenski doverSni bodočnik (fut. exact.) in ne bi radi, da bi nam ga popolnem izpodrinili goriški in tržalki pisatelji s6 surogatom, brezčasnim (sic 1) dovršnikom, češ, ker ga oni več nimajo in mnogi drugi Slovenci idaj tudi ne!"
Poslednje mi je nejasno, to je, česa „oni in ttnogi drugi Slovenci več nimajo", dovršnega bo-dočnika ali „surogata, brezčasnega bodočnika", no tem ne raenj idem dalje, opiraje se na smisel ostalih besed.
Na podlagi dveh primerov zaključati, da je bilo „bomkanje" nekdaj občeslavjansko, izvinite, to je nekoliko prenaglo. „Bomkanje* Sta-roelovencev in Staroruskih je bilo cel6 v futurum ek&ctumu jako redko izključenje (izjema), im v vsakem slučaji ne narodno, nego tuje, vvedeno ne vem odkod. Morate pročitati cele desetke, da stotine stranoj staroslavjanskih in staroruskih literaturnih pametnikov bez najmanjše opasnosti, da najdete „bomkanje" celo v izražanje futur. II. Ne vem, v kakej misli o njem govori Miklošič, kajti njega sintakse nemam pod roko, no ruski učeujaki, ki staroslovenščino in sta-roruščino gotovo ne manj znajo od slavnega Miklošiča, na „bomkanje* pokazujo ko na nekaj posebnega, ko na izključ enje, srečajoče se v knjigi, kakor sem rekel, le kakor nenavadno redko izključenje, ko na posebnost ne staroslavjansko in ne starorusko, nego vklativšo m v ta dva jezika od zunaj.
(Pride še.)
Najnovejie vesti.
Trst 15. Iz povsem verodostojnega vira smo izvedeli, da je škofom tržaškim imenovan presvetli vladika na Krku, monsigner Andrej šterk.
Budimpešta 15. Finančni odsek zbornice poslancev vsprejel je novelo o davku na sladkor. Finančni minister je izjavil svoje osvedočenje, da je politika premij zgrešena narodno gospodarska politika. Ogerska da mora nastojati, da odpravi pvdmije na sladkor, toda sedaj da je v nekakem prisilnem položaju; tekom jednoletuega provizorija pa se mora definitivno rešiti vprašanje o davku na sladkor. Dotična pogajanja se že vršč in bržkone dozori v kratkem.
Rim 15. Včeraj zjutraj prisostvovalo je okolo 400 angleških mornarjev angleške vojne eskadre, došlih posebnim vlakom v Rim, sv. maši, kojo je daroval papež v sikstiniški kapeli. Potem je sv. Oče vsprejel angleške častnike. Mornarjem je bil pripravljen obed v poslopju poleg Bazilike. Na obedu bile so napituice na kraljico Viktorijo in na papeža. Zvečer so se mornarji odpeljali v Civita-vecchio, prej so jih Še pogostili na kolodvoru.
TvgovlliaKe brsojnvke ln vaitl.
Budimpešta. Pšenica za jesen 6.58—8.59 Pšenica za juni 1898 6.48 do 6.50 —.—.—• Oves za jesen 5.40—5.41 RS za jesen 5.55—5.57 Koruza za juli-avgust 4.01—4.03 —.— juni 1896 3.99 -4.— nova f. 3.95—4.10.
Pieni«k nova od 7« kil. f. 6-70-6-85 od 79 kil. t 6.95—6.95., od 80 kil. f. 6.80—6.90 od 81. kil. f. 6 90 —7-—, od 89 kil. for. 6,85- . 6.95 .IflČtnen _•_.— proso 6-10—« 40.
Pšenica: trg v obče silno mlačen, Pšenica, rž in koruza 5 nč. ceneje. Prodaja od pšenioe: 15.000 mt. stot. Vreme; iepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 13.50, oktober-december 13.50. Silno mlačno.
Prag«. Centrifugal nori, pontavljne ▼ Trsi ■ carino vred odpoŠiljatev precej f, 35'75 —Concasee 87.75—38. Četvorni 87-75—39. V glavah (sodih) 39.50—40.
Hsvre. Kava Santoa eood umri*/*« za iuni 73'— oktober 70.25 Mlačno.	J
Hamburg. Santo* good sver^o za juli 61.— s« »eptember 58.50 za december 56,— mlačno._
Dnaajalia bora« lB.junlj« inoe.
_ . , . p red t 6e raj	danes
Državni dolg t papirja .... 101.30	101.35
„ „ * srebra .... 10125	101.35
Avstrijska renta v /.latu . . . 182.65	122.6»
„ „ t krouah , . . 101.25	101.15
Kreditne akoije....... 351.50	351 20
London 10 Lat........ 120.05	120.05
Napoleoni.........9.58 U	9.52
20 »wk .......11.75	11.75
100 Halj. lir......44.50	44*40
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavn« totomlo«. (Postna pri ■▼. Andrejo Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. Herpelje, Rovinj, Pnlj. Herpelje, Divačo in Pulj. Herpelje (in od flerpelj brzovlak v Pnjj, Divačo, na Dunaj, t Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.85 zjutraj ▼ Herpelje. 2.20 pop o!, t Divačo. 4.20 „ ▼ Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 predp. iz Pulja,
6.30 predp 8.35 „ 440 : 7.80 .
i, Rovinja.
bIj, Ljubljane, Dunaja. , Ljubljane, Dunaja.
11.15 „ it Herpel 7.05 popol. is Polja, 9.45 n brzovlak iz' Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popol. iz Borita. 9.36 .popol. iz Divače.
(Cene M razuaujo na debela In
Domači pridelki
Mol: Koks.....
Mandoloni . . . svetlorudeči . . temnorndeči . . kanarček . . , bohinjski , . . beli veliki . . .
„ mali . . . zeleni, dolgi . .
„ okrogli . . mešani hrvatski it^jenki Kulo fino Stjenko Ječmen it. 10 ....
: i:::: Zelje kranjsko .... Bepa „ .... Krompir, štajerski . . Proso kranjsko .... £«ča, kranjska .... >eh ogerski .....
5KS
Kava Mocoa...........
Cejlon Plant. fina......
„ Perl.........
Java Malang........
Portoricco.........
Guatemala .........
San Domingo........
Malabar Plant........
m native........
Laguajra Plant.......
„ native.......
Santos najfiniji.......
- „ srednje fini......
„ srednji........
„ ordinar ........
Rio oprani........ .
„ najfiniji.........
„ srednji.........
Slfdkor Centrifugal I. vrste ....
ConcasBć .........
v glavah .........
razkosani ........
Sil italijanski fini........
„ srednji.......
Japan fini AAA.........
„ srednji........
o oarlao vred.)		
Cena	od for.	do for.
100 K.	9.50	9-76
n •	9.—	9.25
M n	9.25	O!5O
•	9.75	10.-
n	9.25	9.50
M	8 75	9-
s n	7i50	7l75
n	7.75	8.—
■	70.-	75 —
m	8.75	9.-
m	9.75	72.-
n	11.50	11.75
• M	__	_
S n	»i—	9.25
S ■	BS!-	56!—
M	52.—	64.-
ti	170.-	171.-
■	174-	175.-
N	182,-	184.-
n	14tt.-	148.-
n	164.—	165.-
■	154—	166.-
n a *	156 —	157—
n m S	14L-	14S!—
„	138.-	189.—
•	125.—	126.—
n	120.—	122.-
p n	143!—	144!-
n	I8a.—	187.—
„	35.25	35.50
N	80.75	37.—
M	88.25	38.50
11	38.75	89.25
„	19.76	20.—
■	18.75	19.—
B	16.50	—.—
n	15.25	—. -
KO.— 56 — 29.— 31.50 4.50 7.—
Raugoon eitra..................100 K. 12.25
I-..................w	10 25
Petrolej luski t sodih..............*	18,—
v zabojih od 29 kil. ...	„	6.—
Olje italijansko najfineji............„	58.—
„ srednjefino .....	„	54.—
bombažno, amerik............... 28._
dalmatinsko . ...............„ 31.__
Limoni Mesinski ................H	3,50
Pomaranče „ ........zaboj	6.—
Kar.deljni Dalmatinski I	100 K. —.— —.—
Bari . . f	59._ 61.-
Iinjoli ..................."	_._
Božiči Dalmatinski ............„
PuljeSki......................10.- 10.50
2 okvo Pulješke .................	— —
„ Grško v vencih, ...	,
8..tanine nove....................(
Vaaperll .............
Oib.be.............
Polenovko srednje velikosti ....
„ velike ................,	——
. male....................4l._ 42.—
Blaaiki v velikih sodih............„	—
jl » . T Vi • • ............a	—•— —.—
Žveplo ..........................—.— _
Najboljšo in najcenejo osvežujočo pijačo
nudijo svetovnoznani
12.75 37.-24,— 29.-40,—
13.-
41.-25,-31.-
42.-
Izdelovanje orijentalskihcukrovin
A. Maršner - v Pragi,
M VimHy „Plzenka."
— Varovati ae Je pomirejovanj t —
Zftlog« pohlitva
tvrdke Aleksandro Levi Minzi
Trst. VI« Riborgo, 21 In Plazza Vecchia it. 2, nasproti prehodiiča pod ljudsko ioio v starem mestu.
Zaloga pohiitva in tapetar^ vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavba se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan Bvež (frišen kruh. — Prevzema domači kruh v peko RaznaŠa se kruh po Btanovih, krčmah in gostilnah, oddajalci dobe odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobno. Raznovrstne sladčice ukusne in po ceni, biBkote.
'M
1
Zdravljenje krvi
čaj „T I aočer n | cvet' (Nlllefiori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljale, stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMAREA „Al in Mori" Trst, veliki tri

Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu p° suhem, rekah in na morju, proti toči, na iivenjo v vsifa kombinacijah.
Glavnica In reoorva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld- 4,000.000 -
Premijna reserva zavarovanja
na Življenje	n 13,326 346*98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 22
Premijna reserva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49.465.07
Ri'Borvft na razpolaganje	, 500.000'—
he-Mtrva /h v u rovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) n 333.822.42 Reservu zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „	500.0001—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.8(5
Urad ravnateljstva : V71 rt Taldlrivo ,!>«". 9 (v lastnej hiš).
Lastnik poliUčno društvo^Edinosti«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiakarna Dolenc v Trstu.