NASLOV JEKLARSKA "VOJNA" se razvnema stran 4 Leto XXXIV Št. 32 Murska Sobota 19.avgust 1982 CENA 10 DIN VESTNIK PROGRAM PRIREDITEV 20. jubilejnega mednarodnega ^^etijsko-živilskega sejma v Gornji radgoni, 29 avgusta SREDA, 25. avgusta 1982 DAN AGROTEHNIKE DAN Hp DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV DAN PRAŠIČERFJCEV DAN EMONE DAN INOVATORJEV 10.00 uri — posvetovanje: Inventivno inovacijska dejavnost v kmetijstvu (v sejni dvorani Pomurskega sejma) — podpis SaS o pospeševanju izumiteljske dejavnosti v kmetijstvu 10.00 uri — slavnostna seja upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije (v dvorani kina G. Radgona) 10.00 uri — seja odbora za prašičerejo pri ŽPS s posvetovanjem 12.00 uri — podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije (v dvorani kina) 15.00 uri — podelitev priznanj ocenjevanja izumiteljske dejavnosti in kmetijske mehanizacije 18.00 uri — zabavnoglasbeni večen ansambel PANTERJI ČETRTEK, 26. avgusta 1982 DAN VETERINARJEV DAN RADENSKE DAN SIP ŠEMPETER DAN INE KUTINA DAN TIME 10.00 uri — seja IO Poslovne skupnosti za veterinarstvo 11.00 uri — strokovno posvetovanje: Kooperacijska proizvodnja prašičev 11.00 uri — uporaba uree v rastlinski in živinorejski proizvodnji (v dvorani Pomurskega sejma) 18.00 uri — upora 18.00 uri — zabavno glasbeni večer: ansambel MAGNETI, poje ALFI NIPIČ PETEK, 27. avgusta 1982 DAN ŽIVINOREJCEV DAN POLJOOPSKRBE DAN MADŽARSKIH RAZSTAVLJALCEV DAN ABC POMURKE DAN TEHNOSTROJA 9.00 uri — posvet: Prireja govejega mesa v Sloveniji 9.00 uri —• posvetovanje: Energetski potenciali v Pomurju (v dvorani Pomurskega sejma) 11.00 uri — okrogla miza: Izkoriščanje termalnih voda v kmetijstvu 18.00 uri — zabavno-glasbeni večer: ansambel MAGNETI, poje IVO MOJZER, SOBOTA, 28. avgusta 1982 DAN LOVCEV DAN RAZSTAVLJALCEV IZ AVSTRIJE 7.00 uri — kolesarski maraton »TREH SRC« (start izpred hotela Radin v Radencih) 8.00 uri — odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (na ŠR centru Trate) 8.00 uri — lovska parada 9.00 uri — streljanje na glinaste golobe za pokal Pomurskega sejma 9.00 uri — predavanje: Gojitev male divjadi 11.00 uri — program razstavljalcev iz Avstrije z glasbo, petjem in plesom 18.00 uri — zabavno glasbeni večen ansambel MAGNETI NEDELJA, 29. avgusta 1982 8.00 uri — odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (na ŠR centru Trate) 10.00 uri — sprejem razstavljalcev 15.00 uri — mednarodna dirka v speedwayu na dolgi stezi 18.00 uri — zabavnoglasbeni večen ansambel STARI ZNANCI OD JUBILEJNEGA K JUBILEJNEMU POMURSKEMU SEJMU V GORNJI RADGONI Uvodoma naj povemo, da v naslednjem sestavku nadaljujemo z nekaj podatki o razvoju sejemskih prireditev v Gornji Radgoni, ki so bili objavljeni v Vestniku (št. 31,18. 8. 1977) pod naslovom OD POMURSKEGA K OSREDNJEMU SLOVENSKEMU KMETIJSKO-ŽI-VILSKEMU SEJMU (OD I. do XIV. PS), XVI. POMURSKI SEJEM OD 19. DO 27. AVGUSTA 1978 organizator sejma: Ivan KOVAČ Z gotovostjo lahko trdimo, da je jubilejni 15. kmetijsko-živilski sejem tako po kvaliteti kot po kvantiteti presegel vse dosedanje in se je resnično začel razvijati v osrednjo kmetijsko-živilsko manifestacijo v Sloveniji. Okrog 400 razstavljalcev iz devetih držav, med njimi je bilo kar 80 tujih, je znova potrdilo, da je zanimanje za to prireditev iz leta v leto večje. Tudi organizatorji sejma so bili zadovoljni, saj si je sejemske prireditve ogledalo blizu 150 tisoč obiskovalcev. Doslej še na nobenem sejmu v Sloveniji ni bilo razstavljene toliko kmetijske mehanizacije, kot na tem sejmu v Gornji Radgoni. Številni poslovni partnerji so potrdili, da se je sejem že uveljavil v celotnem jugoslovanskem prostoru, za kar gre velika zasluga tudi kolektivu Gospodarskega razstavišča Ljubljana in njenemu generalnemu direktorju Leopoldu Kresetu, prav tako pa tudi Gospodarski zbornici in Zadružni zvezi Slovenije. V tem letn je bila sejmu v Gornji Radgoni prvič dodeljena tudi devizna kvota za tisto kmetijsko mehanizacijo, ki je pri nas proizvajalci še niso izdelovali, bila pa je za razvoj kmetijstva neobhodno potrebna. Predstavniki nekaterih večjih razstavljalcev (ABC Pomurka, Agrotehnika, Poljoopskrba, Tehnostroj, SIP Šempeter, Fužinar, Železarna Store) so ob koncu sejma povedali, da so prodali domala vse proizvode, ki so jih razstavljali, velik pomen pa so pripisali številnim poslovnim dogovorom in pogodbam. Poudarek je bil dan tudi strokovnemu delu sejma, saj so bila organizirana številna predavanja, posvetovanja in simpoziji. Pomembna pridobitev tega sejma je zgraditev novega hleva, v katerem sta bili razstava plemenske živine in oprema za svinjake. Prvič v zgodovini živinorejskih razstav in sejmov v Pomurju je bila organizirana razstava goveje živine od začetka do konca PS, s tem da so tudi živinorejci sodelovali vse dni sejma. Prikazanih je bilo nekaj nad 80 plemenskih telic in dve kolekciji po 10 glav mlade pitane živine. Edinsvetna pa je bila tudi razstava bikov iz osemenjevalnih središč. Kot posebna zanimivost za vse obiskovalce sejma je bila razstava velike družine bikahimirra R 1126, ki je bil v tem času edini elitni bik lisaste pasme v Sloveniji. Poleg očeta Kazimirja je bilo mogoče viteti še pet njegovih sinov, vzrejenih na testni postaji VŽZ v Murski Soboti, plemenske telice tega očeta, kolekcijo njegovih odličnih prvesnic in njegove hčere, starejše krave — bikovske matere, ki so dale vse čez 5.0001 mleka v laktaciji. Prvič je bila na PS tudi vinska pokušnja in prodaja 180 vrst kakovostnih jugoslovanskih vin. Poleg bogatega osnovnega programa je bil tudi pester zabavni in spremljajoči program (kmečka parada s številnimi kmečkimi običaji in kmetijsko mehanizacijo, tomobola, motodirke, številne športne prireditve in drugo). Ob prisotnosti številnih obiskovalcev, gospodarstvenikov in predstavnikov javnega življenja, med katerimi naj omenimo podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratušo, podpredsednika slovenskega Izvršnega sveta Rudija Čačinoviča, sekretarja za kmetijstvo in predelovalno indust ijo pri zvezni Gospodarski zbornici Sava Veselinova, podpredsednika republiške Gospodarske zbornice Rada Dvoržaka, direktorja Gospodarskega razstavišča Ljubljana Lepolda Kreseta, in drugih, so v Gornji Radgoni slovesno odprli 15. KŽS in tretji v okviru sejemskih prireditev Gospodarskega razstavišča Ljubljana. Dr. Anton Vratuša je v svojem otvoritvenem govoru med Irugimi spodbudnimi besedami dejal: ,.Sejem se je razvit v noderno specializirano gospodarsko manifestacijo, ki že ima svoje tomembno mesto v krogu tovrstnih prireditev v Sloveniji. Nadalje, ta tej prireditvi se na skladen način medsebojno dopolnjujejo razne lejavnosti: proizvodnja, predelava in promet kmetijskih pridelkov n proizvodov ter turistična dejavnost; rezultati znanstvenega in aziskovalnega, strokovnega in izobraževalnega dela na teh mdročjih; uporaba modeme tehnologije in organizacije v praksi.” Petnajsti Pomurski sejem v Gornji Radgoni je obiskal tudi lan predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo *epco. Po ogledu sejmišča je tov. Edvard Kardelj izjavil: ,, Bil sem irjjetno presenečen, ko sem si ogledoval sejem. Mislim, da je on ne amo dobro organiziran, ampak tudi zelo dobro prikazuje dobre in labe strani slovenskega kmetijstva. Upam, da bo ta sejem v bodoče načinom prikazovanja in z zdravim etijskim konceptom uspel, a bo vse manj slabih strani v slovenskem kmetijstvu. Sejmu in lovenskemu kmetijstvu želim veliko uspeha v njegovem splošnem apredku, modernizaciji, razvoju proizvajalnih sil, s tem pa tudi roduktivnost dela.” ,,Radgonski kmetijsko-živilski sejem je ponesel sloves ’omurja in njegovega kmetijstva ter naravnih lepot daleč v svet,” e med drugim dejal predsednik skupščine SR' Slovenije Milan Lučan na slovesni otvoritvi 16. Pomurskega sejma. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je to leto že četrtič v kviru sejemskih prireditev Gospodarskega razstavišča Ljubljana, ►d skromnega lokalnega sejma se je razvil v mednarodno pecializirano gospodarsko manifestacijo, na katerem je sodelovalo e veliko število uglednih jugoslovanskih delovnih organizacij s odročja kmetijstva in živilskopredelovalne industrije (okrog 360 (Dalje na 2. strani) Od jubilejnega k jubilejnemu Pomurskemu sejmu v Gornji Radgoni (Nadaljevanje s 1. strani) razstavljavcev) ter 12 tujih držav, iz katerih se je predstavilo 90 firm. Sejem je v tem letu že obsegal 45 tisoč kvadratnih metrov novega sejemskega prostora, ki so ga zgradili v zadnjih štirih letih na povsem novi lokaciji, bili pa so tudi tik pred dograditvijo novih upravnih prostorov. Na razpolago pa je bilo že 12.500 kvadratnih metrov komunalno opremljenega razstavnega prostora, 2.000 kvadratnih metrov nadstrešnic, nov hlev za 100 glav goveje živine, ostali del sejmišča pa so predstavljale komunikacije in parkirni prostori. Tudi gostinstvo je v tem letu dobilo velik sodoben paviljon. Tako naglega razvoja v tako kratkem času doslej še ni dosegel noben sejem v Jugoslaviji. V vinoteki je bilo obiskovalcem sejma na razpolago okrog 100 jugoslovanskih vzorcev vin. V času sejma je bilo več poslovnih razgovorov, med katere je sodil na vidno mesto razgovor — seja mešane jugoslovansko-madžarske komisije o blagovni menjavi. Strokovni team sodelavcev sejma je organiziral vrsto simpozijev, predavanj, demonstracij kmetijske mehanizacije, degustacij živilskopredelovalne industrije, vin, sirov in podobno. Ena izmed pomembnih manifestacij na tem sejmu je bila tudi razstava živine, ki je pritegnila veliko obiskovalcev. Izračunali so, da je že prvo nedeljo šlo skozi razstavni hlev čez 20 tisoč obiskovalcev. Razstavljenih je bilo 78 glav plemenske živine, v glavnem plemenskih telic s povprečno starostjo 21 mesecev, s povprečno težo 565 kg, povprečna mlečnost mater razstavljenih telic pa je znašala 3.600 1 mleka v laktaciji. Najnižja mlečnost je znašala 3.000 1, najvišja pa nekaj čez 5.000 I mleka. Zanimanje za sejem in potrebe so že v tem času narekovale, da je potrebno sejem v Gomji Radgoni še naprej širiti in tako so že v tem letu rezervirali okrog 10 hektarov površin za njegov nadaljnji razvoj. XVII. POMURSKI SEJEM OD 17. DO 26. AVGUSTA 1979 Dolgoletna organiziranost sejma in uspehi, ki so bili z vztrajnim in napornim delom doseženi na vseh dosedanjih sejmih, je bil plod dela neprofesionalcev. S pridobitvijo pred leti nove sejemske lokacije so bile dane objektivne možnosti širitve sejma, njena usmeritev je bila že točno začrtana in jasno opredeljena kot dejavnost poslovne enote Gospodarskega razstavišča Ljubljana. Sejemske naloge je v tem letu začel opravljati profesionalni kader. Ivan Kovač pa je postal direktor enote v Gornji Radgoni. Skratka, ustvarjeni so bili že dobri pogoji, v katerih bo v bodoče kmetijsko-živilski sejem — kot specializirana gospodarska manifestacija — lahko odigral svojo funkcijo kot osrednji specializirani kmetijsko živilski sejem v Sloveniji z jugoslovanskim in mednarodnim pomenom. Tudi za ta sejem velja omeniti, da je zanj vladalo izredno veliko zanimanje razstavljalcev, tako domačih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in živilsko predelovalne industrije, trgovskih organizacij, kakor tudi razstavljalcev zunaj naših meja. Na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora, od tega na 8 tisoč kvadratnih metrov zaprtega prostora, je razstavljalo blizu 600 razstavljalcev, med njimi okrog 130 iz tujine. Omeniti je potrebno, da je na tem sejmu razstavljalo veliko novih, priznanih jugoslovanskih delovnih organizacij, med njimi: Upi, Ohis, Takovo, Kraš, Lasta, Tima, Kit, HP, Žito, Grades, Presad in drugi. Iz 12 tujih držav so sodelovali razstavljale! iz: Avstrije, Anglije, Belgije, Danske, Franclje, Italije, Nizozemske, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, ZR Nemčije in ZDA. Zanimivo je bilo, da je ABC Pomurka pritegnila k sodelovanju na sejmu skorajda 40 organizacij združenega dela, s katerimi je v tem letu poslovno sodelovala. Tudi za takratni kmetjjsko živilski sejem je bil poleg raznih kulturno-športnih in zabavnih prireditev pripravljen pester strokovni program. Pripravili so nadvse zanimivo razstavo lisastega goveda s področja vse Slovenije z namenom prikazati najboljše, kar so premogli rejci te pasme pri nas. Glavni poudarek pa so dali najkvalitetnejši skupini krav — bikovskim materam. Kot posebna zanimivost je bila razstava kolekcije desetih krav potomk bika Kazimirja, ki je bil eden izmed redkih bikov v tej pasmi živine in je doslej že dvakrat sodeloval na sejmu v Gomji Radgoni: Emona Inženiring iz Ljubljane je v tem letu s pomočjo sovlagateljev zgradila razstavni hlev — mini farmo za prašiče. Namen tega je bil prikazati gradnjo hlevov (za kooperante ) iz različnih materialov in z različnimi variantami gradenj. V tem letu so v novem hlevu že pripravili tudi razstavo prašičev iz farm Ihan in jezera. Na sejmu je bila tudi razstava vin zasebnih proizvajalcev in vin, ki so jih negovali v družbenem sektorju, izvirala pa so iz zasebne proizvodnje. Vina je ocenila posebna ocenjevalna strokovna komisija po mednarodnih kriterijih. V času sejma je Gornjo Radgono obiskalo več skupin — kooperantov iz vse Slovenije in od drugod, Id so si poleg sejma ogledali še vinske kleti in usmerjene kmetije. * Sedemnajsti kmetijsko živilski sejem, to veliko gospodarsko manifestacijo, ki se je iz leta v leto vse bolj uveljavljala in tako resnično postajala osrednja kmetijska sejemska prireditev, je odpri Milovan Zidar, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo. Kmalu po glavni otvoritvi sejma pa je republiški sekretar za kmetijstvo Ivo Marenk odprl še razstavo lisastega goveda. Otvoritvenih slovesnosti so se udeležili tudi mnogi vidni predstavniki našega gospodarskega in političnega življenja, med njimi tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič. Prisotnih je bilo tudi več predstavnikov gospodarstva iz tujine. Množičen obisk (okrog 140 tisoč obiskovalcev) kmetijsko živilskega sejma v Gomji Radgoni je ne samo v tem letu, ampak na vseh dosedanjih sejmih dokazal, da smo to sejemsko prireditev sprejeli za svojo in da jo je potrebno v prihodnjih letih še širiti in nenehno izboljševati njeno kvaliteto. Za nameček še tole: Pred tremi leti so poslovni partnerji spraševali komercialnega direktorja Gospodarskega razstavišča Ljubljana Borisa Stadlerja: „Pa gde mu dodje ta Gornja Radgona?” Kakšen sejem je to? Danes ga že poznajo tako doma v Jugoslaviji pa tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem in še marsikje. Vse bolj ga cenijo tako razstavljavci kot obiskovalci in oboji radi prihajajo v Gornjo Radgono. XVIII. POMURSKI SEJEM OD 23. DO 31. AVGUSTA 1980 Na reklamah za 18. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gomji Radgoni smo na njih lahko razbrali naslednje: — bogata razstava vseh vrst živine, drobnice, holandskih prašičev, perutnine, mleka in mlečnih izdelkov, kmečki dom in okolje, izdelki živilske predelovalne industrije, drobna kmetijska mehanizacija za vrtičkarje, mednarodna razstava cvetja, razna posvetovanja, predavanja in mnogo drugega, razstava mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin — kulturno zabavne prireditve. Program tega kmetijsko-živilskega sejma je bil odgovorno in zahtevno sestavljen z namenom, da celovito prikaže sedanje dosežke kmetijstva in s tem spodbuja vsakršno pozitivno ambicijo družbenega in zasebnega kmetijstva. Sejem je organiziran v obliki samoupravne interesne skupnosti kot kmetijsko živilski sejem s svojo skupščino in IO, ki sprejemata program in politiko sejma v skladu s sporazumom in z razvojnimi načrti. Sejem je bil organiziran na 50 tisoč kvadratnih metrih urejene razstavne površine, od tega 9 tisoč kvadratnih metrov v paviljonih. Sejemski prostori so bili v celoti razprodani, sodelovalo pa je prek 600 razstavljavcev iz Jugoslavije in več kot 130 od teh iz 14 držav. Tuji razstavljavci so se na tem sejmu predstavili iz naslednjih držav: Avstrije, Italije, ZR Nemčije, Madžarske, Holandije, Švice, ZDA, SSSR, Francije, Poljske, Anglije, Švedske, Danske iti Filipinov. Organizatorji sejma so namenili posebno pozornost sodelovanju z obmejnimi državami Avstrije, Madžarske in Italije, saj so bili mnenja, da Pomurski sejem lahko pomembno prispeva k nadaljnjemu napredku gospodarskega sodelovanja, kakor tudi k razvijanju dobrih sosedskih odnosov. Pomurski sejem se je kot poslovna enota Gospodarskega razstavišča Ljubljana po 1975. letu hitro razvijal. Zgrajeni so bili številni objekti: velika rdeča hala, hala ABC Pomurke, hlevi, upravna zgradba s prostori za manjša posvetovanja, adaptirani so bili gostinski prostori, sanitarije in urejene zunanje površine. Skratka, radgonsko razstavišče se postopoma izgrajuje, seveda skladno s finančnimi možnostmi. Prva faza osnovne izgradnje je uspešno končana. V tem letu pa je bilo že potrebno preiti v konkretno akcijo za uresničevanje petletnega načrta in samoupravna interesna skupnost sejma je že sprejela nekaj pomembnih ukrepov. Prostor za nadaljnji razvoj sejma so že zagotovili, preiti pa so morali na pripravo dokumentacije in materialov zs samoupravno sporazumevanje z organizacijami združenega dela. ,,Od dobrih programov, združevanja dela - in sredstev in uspešnega sporazumevanja je torej odvisen tudi razvoj Pomurskega sejma . . .” je večkrat poudarjal ing. Florjjan Regovec, generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana. Sejemska prireditev v Gornji Radgoni z jugoslovanskim in mednarodnim pomenom je zagotovila v dokajšnji meri celovit prikaz domače kmetijske in živilske proizvodnje kakor tudi tovrstne dosežke v svetu. Sejem je dal svojevrsten prispevek h krepitvi zavesti o pomenu in značaju dela v kmetijstvu, kjer so lahko delavci in kmetje iz vse Slovenije in od drugod neposredno primerjali svoje lastne dosežke z najboljšimi, kar je bilo tu prisotno. Kmetje in drugi so si z največjim zanimanjem ogledovali tudi razstavo goveje živine vseh pasem, ki jih redimo v Sloveniji. Razstavljenih je bilo 94 goved, največ plemenskih telic, namenjenih prodaji. Na ogled je bilo tudi 25 plemenskih svinj, ki jih rede na farmah in v kooperacijski vzreji. Zanimivo je bilo tudi ocenjevanje kvalitete mesa in mesnih izdelkov, in sicer vzorci, ki so bili v proizvodnji oziroma prodaji. Zato ni moglo priti do tega, da bi razstavljavci dali v ocenjevanje posabej v ta namen pripravljene izdelke. Ocenjevanje vin je potekalo po mednarodnih pravilih, sodelovalo pa je čez 70 proizvajalcev vinske kapljice. Sejem je potekal tudi v znamenju dogovorov in posvetov, nekaj tisoč obiskovalcev pa si je ogledalo celo vrsto privlačnih demonstracij in manifestacij. Med posvetovanji naj bo omenjen razgovor za okroglo mizo o gospodarjenju v kmetijskem prostoru, posvetovanje elektrodistributerjev Slovenije in Hrvatske ter podpis družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji. Tudi srečanje predstavnikov Avstrije, Madžarske in Jugoslavije je pomenilo korak naprej v krepitvi mednarodnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja in povezovanja. Tudi ta sejem so si poleg rekordnega števila obiskovalcev ogledali mnogi ugledni domači in tuji gostje. Med domačimi so bili: Viktor Avbelj — predsednik predsedstva SR Slovenije, Milan Kučan — predsednik Skupščine SR Slovenije, Janez Zemljarič — predsednik republiškega IS, Zvone Dragan — podpredsednik ZIS, Tone Bole — član predsedstva SR Slovenije, Milovan Zidar — predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, Ivo Marenk — predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije (bilje tudi slavnostni govornik na otvoritvi), Andrej Petelin — predsednik Zadružne zveze Slovenije, Ivan Atelšek — podpredsednik GZ Slovenije, Rudi Čačinovič — veleposlanik SFRJ v Španiji in številni drugi. Osemnajsto sejemsko manifestacijo sta sklenila predsednik Skupščine občine Gornja Radgona Janez Šedivy in predsednik samoupravne interesne skupnosti za sejem Gusti Grof, ki sta najzvestejšim dosedanjim razstavljavcem podelila priznanja z zlatimi plaketami. Prejeli so jih: SOZD Prehrambeni kombinat Brčko, skupnost razstavljavcev okrajne trgovske zbornice Radkersburg iz Avstrije, OZD Agrotehnika Gruda iz Ljubljane in ŽPS Slovenije iz Ljubljane ter nekateri posamezniki za dolgoletno aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi dosedanjih sejmov. Za udeležbo na sejmu je bilo podeljenih tudi prek 70 priznanj. XIX. POMURSKI SEJEM OD 21. DO 30. AVGUSTA 1981 Iz otvoritvenega govora ob odprtju 19. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gomji Radgoni, Zvoneta Dragana, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, naj povzamemo njegove besede, ko je med drugim dejal: „Progratn letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gomji Radgoni vsebuje številne dosežke s področja primarne kmetijske proizvodnje, predelave in plasmaja kmetijskih pridelkov in proizvodov, razvoja kmetijske mehanizacije in marketinga. Zato ima izreden pomen za nadalnje medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj in za sklepanje novih poslov. Še posebej je pomembno, da imajo strokovni posveti domačih in tujih avtorjev, inventivna dejavnost in domača tehnologija na Pomurskem sejmu vse večjo veljavo.” Na 19. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gomji Radgoni se je številnim obiskovalcem predstavila jugoslovanska industrija s svojimi sodobnimi dosežki na področju kmetijske mehanizacije. Kljub temu da je bilo prisotnih nekoliko manj razstavljalcev iz tujine (12 držav), kar je bilo povsem razumljivo zaradi stabilizacijskih naporov za čim manjši uvoz in osamosvojitev domače proizvodnje, so domači proizvajalci povečali svoje razstavne površine, povečalo pa se je tudi njihovo število. Vsekakor je bil ta sejem vsebinsko bogatejši in kvalitetnejši od vseh dosedanjih. Izpolnila so se vsa sejemska pričakovanja, kar dokazuje tudi podatek, da se je v desetih dneh zvrstilo na sejmišču kar 160 tisoč obiskovalcev. Poleg razstavljene kmetijske mehanizacije, orodij in drugih najsodobnejših dosežkov za hitrejši razvoj kmetijstva so h kvaliteti sejma' pripomogle številne strokovne pripravljene razstave goveje živine, prašičev, perutnine, razstava mesa in mesnih izdelkov, vina, mleka in mlečnih izdelkov ter mnoga posvetovanja in strokovna srečanja. Govedorejska razstava je zajela prikaz kombiniranih pasem goveda v Sloveniji. Predstavljenih je bilo 96 živali sivo rjave in simentalske pasme. V okviru ŽPS Slovenije je bila tudi razstava slovenskih prašičerejcev — revija živali po proizvodnem in selekcijskem programu. Poleg teh razstav naj omenimo še razstavo vin. V ocenjevanje je prispelo kar 108 vzorcev in pod pokroviteljstvom Poslovne skupnosti za vinogradništvo Slovenije je bila tudi ocenitev. Tudi to leto je posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov živilsko-tehnološkega in veterinarskega oddelka ljubljanske biotehnične fakultete, republiške tržne inšpekcije, Jugoinšpeda in predstavnikov mesnopredelovalnih proizvajalcev, ocenila mesne proizvode. Svoje dosežke je prikazalo 14 slovenskih proizvajalcev s skupno 138 izdelki. Sejemske prireditve je tokrat popestrilo še 25. republiško tekmovanje oračev Slovenije in 9. republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Pobudo za to prireditev je dala kmetijskotehnična komisija pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije RK ZSMS in Zadružne zveze Slovenije. Tekmovanje je bilo na zemljišču KK Gornja Radgona v Lutvercih, udeležilo pa se ga je: 18 žensk-traktoristk, 30 starejših traktoristov in 33 mladih zadružnikov. Na sejmu je bilo dovolj prepričljivo, da si je potrebno naprej prizadevati za razširitev dosedanjega programa, predvsem pa v propagiranju kmetijstva in proizvodnje hrane v Sloveniji in Jugoslaviji ter širše v svetu. Proizvodnja hrane in kmetijstva nasploh naj bi postala eden najmočnejših stabilizatorjev gospodarstva nasploh. Iz ..nenaročene analize” — objavljene v Vestniku — naj končamo naš sprehod od prvega do letošnjega dvajsetega jubilejnega sejma: POMURSKI SEJEM JE NAŠ, MI PA NJEGOVI! PRECEJŠNJI OBETI Jutri bodo v Gornji Radgoni odprli 20. tradicionalni mednarodni kmetijsko živilski sejem. Dvajset let je že kar častitljiv jubilej, posebej če gre za sejemsko prireditev v sicer malem in obmejnem mestu. V tem času si je ta, ena največjih kmetijskih sejemskih manifestacij v našj državi, že pridobila precejšen ugled tako doma kot v tujini. Kmetje, katerim bi naj bil sejem namenjen, pa že na veliko pospravljajo drugo košnjo, da bi jih deževje, ki je za čas sejma že tradicionalno, ne presenetilo. Kako pa so se nanj pripravili organizatorji in strokovni delavci, oziroma kaj pričakujejo od letošnjega sejma oni, pa tudi razstavljale!. IVAN KOVAČ, direktor p. e. Pomurski sejem, GR Ljubljana: Mi organizatorji pričakujemo, da bo letošnji sejem najuspešnejši doslej tako v razstavnem delu kot tudi v strokovnem programu in spremljajočem programu. To pa mora b'ti zagotovilo, da bodo zadovoljni razstavljale! in obiskovalci, ki jih letos spet pričakujemo v še večjem številu kot prejšnja leta. Prijavilo se je precej novih razstavljalcev in mnog' med njimi bodo predstavili najnovejše dosežke kmetijske , mehanizacije in druge opreme prav na našem sejmu ' Gornji Radgoni. Ponovno pa pogrešamo več posluha m poslovne žilice domačih trgovskih organizacij. Kljub stabilizacijskim razmeram pa ne dvomim v uspeh dvajsetega sejma. Dr. LOJZE SLAVIČ, odgovoren za strokovni del sejma: Letos bo strokovni program izjemno bogat in pester. Novost je predvsem prva razstava slo; venskih pasem konj v Gornji Radgoni, razstavljeni pa bodo tudi kunci. Na to bi želel še posebej opozoriti, in to iz povsem preprostega razloga, ker smo pri rejile teh storili še vse premalo. Madžarska denimo dosega z kunci večji devizni priliv kot naša država s celotnim izvozom živinoreje. Ob razstavah že ustaljenih živalih pa bodo v času sejma tudi tokrat številna zanimiva in koristna predavanja, na katerih bodo sodelovali vodilni Slovenski srokovnjaki. MAJDA SEVŠEK, jbopskrba Zagreb, poslovni center Maribor: Na sejmu sodelujemo že od vsega začetka, ko se je ta sejemska prireditev preselia na sedanji prostor in prerasla regijske okvire. Letos bomo razstavljali na približno 6tm kvadratnih metrih odprtega raž' staviščnega prostora. V gl01' nem bomo predstavili artikle namenjene družbenem sektorju, predvsem bomo ponudili različne tipe težke kmetijske mehanizacije in novosti v tej proizvodnji; Seveda pa ne bomo pozabili tudi na kmete z sezonskim1 artikli, posebej tistimi, ki se uporabljajo jeseni. Ko vedno, tudi tokrat računamo na dober poslovni uspeh- JANEZ ERJAVEC, tehničn' vodja sejma: Dela za pripra’^ sejma je bilo veliko, vendar sm zadovoljni. Povečali smo ra stavni prostor, in sicer notranj za dve novi manjši hali, oziro’1’ za okrog 550 kvadratnih o’ trov, zunanji pa za okrog 2<^ Za jubilejni sejem pa smo razširili parkirne prostore, k' morali razbremeniti mesto in promet skozi njega, p°*’ bili pa tudi instalacije in ozvočenje. Prav tako smo asfa rali vse dostopne poti na posamezne dele razstavi ^ ’ tako da obiskovalci ob morebitnem dežju ne bodo tarnali nad mokroto v čevljih. Postavljen je še nov hler 28 konj in prostor za razstavo perutnine in kuncev. GUSUKA ŠPANBAČEJ direktor TOZD Grozd. K0 M ska: Kot domača ^’^jirtU organizacija smo ua prisotni že od vsega z^ jeta bolj organizirano pa " njal 1964, ko je sejem lokacijo. Posebej smo tlldi žirali v zadnjih letih poslovni iztržek je Pj^jem0 Od letošnjega sejma, kot že nekaj let nazaj. Pr .u rezul' veliko. posebej še po ne najbolj ugodnih pu^^^Ltejši1” tatih v pnem polletju. S solidno postrežbo in ggibel zabavnim programom — na otvoritvi bo igral Kmetec, gostovala pa bosta še Alfi Nipič in Mon1 jedil0 — računamo na bogat iztržek. Popestrili bomo tu STRAN 2 VESTNIK, 19. 1 POLLETNO GOSPODARJENJE V soboški Mesni industriji akontacija OD Murskosoboška mesna industrija se že devet let ubada z •zgubo, pri čemer leži glavni vzrok v dispariteti cen med svežim •»esotn in končnimi izdelki. Tako je tudi v letošnjem prvem i tOZD Klavnica beleži čez 3431 milijona dinarjev ~?Bbe, pridružujejo pa se TOZD Predelava mesa s 5,7 milijona marjev, lendavski TOZD Predelava mesa z nekaj nad 104.94 edinatjev in TOZD Transport z več kot 35436 tisoč dinarjev ^Jbe. Skupna izguba v delovni organizaciji Mesna industrija 4(7Pomurka znaša po prvih šestih mesecih letos že več kot ’46 milijona dinarjev, kar ni majhen znesek. . ta to kljub dejstvu, da so po periodičnem obračunu za košnje prvo polletje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ^lotni prihodek povečali za 55,6 odstotka, dohodek za 61 od-stotkov, izvoz pa celo za 316 odstotkov, predvsem na konverti-hA Področje- Vsekakor gre za pomemben prispevek mesne n a Si^e k Zboljšanju devizne bilance, ki ugodno vpliva na ljnj° rast celotnega gospodarstva. Poleg tega pa mursko-boška mesna industrija s svojimi izdelki zalaga blizu 30 slo-enskih občin. Le-tem so tudi predložili zahtevek za pokrivanje gub, vendar zaenkrat niso naleteli na pričakovano razumeva-'t^^ 'e ijubljun ske in mariborske občine plačujejo Ker jhn zakon o zajamčenem osebnem dohodku v svojem 17. brS .°mejuie izplačevanje osebnih dohodkov, so na tnurskoso-akont'ZV^n'svet nas*0VUi vlouo za izdaio dovoljenja za izplačilo u, .cije osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu. navaiajo, da bodo medsebojno kritje oziioma prenos tev za morebitno razliko pri izplačilu akontacij pokrili iz vel’ i V 1OZD trgovina. Omenjeno izplačilo akontacije bi naj jalo za čas do predložitve periodičnega obračuna za obdobje Januar-september 1982. u- 1 V.*!'na izvršnem svetu skupščine občine v Murski Soboti so App’’ da je izguba v delovni organizaciji Mesna industrija tivn Pomurka oziroma v njenih temeljnih organizacijah objek-zato n’ telega razloga proti temu, da izvršni ob 3e dovolil izplačila akontacije osebnih dohodkov v večjem oseb U’ ^Ot notočeno v 17. členu Zakona o zajamčenem oseL3?1*! dohodku v organizacijah združenega dela z izgubo. Ti doh dl dohodki pa ne smejo presegati povprečnega osebnega letoš • V gospodarstvu murskosoboške občine v prvem polletju leta, upoštevajoč seveda nivo dejovne organizacije, so razlike med posameznimi tozdi vendarle dokaj velike. organ' t-m P3 murskosoboški izvršni svet opozarja delovno sledic^^'j0 Mesna industrija in SOZD ABC Pomurka na po-osebnT odobritve dovoljenja za izplačilo akontacije selekti dohodkov, kjer se bodo tudi v prihodnje zavzemali za Posled'Vn°u! obravnavanja določenih izgubarjev v občini. Te raČuna1Ce i ° najverjetneje opazne že ob razpravah zakjučnega SOZDar et°Me loto- Zato tukajšnji izvršni svet apelira na reševat'h P°murka, da znotraj reprodukcijske verige pričenja Snega * dohodkovne odnose, zlasti glede določil zveznega izvrta o zamrznitvi cen. Milan Jerše Navzlic poletnemu obdobju aktivnost sindikatov v murskosoboški občini ne jenjuje, saj je v ospredju vrsta nalog, pri katerih ne sme biti odlašanja. To velja zlasti za uresni- d*nski ; UMEN PROSTOVOLJNEGA DELA — To je ob obisku brigadirjev na republiški mla- Bik. Foto- n’ Bkciji ,,Goričko 82” zlasti podčrtal v pogovoru sekretar predsedstva CK ZKS Miha Rav- ~ ”• Abraham jMiha Ravnik na obisku pri । brigadirjih B - brigadirje zadnje izmene repu-B 'Kke mladinske delovne akcije B »Goričko ’82”, v kateri so mladi “ občin LJublJana-Moste Polje, Koper in pionirska briga- B* iz Zasavja, je sredi minulega ledna obiskal sekretar predsed- CK ZKS Miha Ravnik. V k predsednice RK ZSMS I “»rje Colarič, izvršnega sekre-I ’’rla CK ZKS Slavka Geriča, Jo- «t» Poglajna, Geze Bačiča in rugih uglednih gostov se je v rigadlrskem naselju v Gornjih najprej seznanil z do- B o a,n'ml rezultati slovenskih bri-»»dirjev v prejšnjih dveh izmete »J- O tem sta podrobno poro-| o Predsednik skupščine MDA ’’Goričko 82” Geza Farkaš in * komandant Ivan Smodiš, spre-* In'01®' pa so '“dl predstavniki B , v^Htorjev In izvajalcev del, Revnih skupnosti in družbeno- političnih organizacij, kjer poteka letošnja akcija. Vsi zapovrstjo so zelo ugodno ocenili prispevek mladih brigadirjev, ki so presegli njihova pričakovanja ne le na delovišču cestnega odseka med Šalovci, Markovci in Čepinci, temveč tudi v družbenih dejavnostih. Kot pričakujejo, bo te dni zaključena načrtovana akcija za letos, zato bodo brigadirji opravljali dela na rezervnem objektu, to je na cesti Luco-va—Neradnovci. Sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik je v pogovoru z vodstvom in brigadirji republiške mladinske delovne akcije ,,Goričko 82” zlasti poudaril ogromen pomen mladinskega prostovoljnega dela, kjer je treba imeti pred očmi ne le ekonomski, ampak predvsem vzgojno-politični učinek. Zato po njegovem mne- Podražitve „napihnile” rezultate I Podobno kot drugje tudi v Pomurju za prvo polletje le-tošnjega leta ugotavljajo I prehitro rast cen in inflacije v I primerjavi z reso lucijskimi “ predvidevanji. Zlasti to velja Iza cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in za cene kmetijskih proizvodov in storitev. Po podatkih, ki jih je zbrala podružnica Službe družbenega knjigo-" vodstva SR Slovenije v „ Murski Soboti, pa nekatere I organizacije združenega I dela v regiji navajajo probleme v proizvodnji, la so I posledica pomanjkanja določenih surovin in reprodukcijskega materiala, kar ovira njihovo poslovanje in I boljše izkoriščanje zmogljivosti. Ce pogledamo, kako je z izvozom, potem lahko z za-Idovoljstvom ugotovimo, da je le-ta v le tošnjih prvih šestih mesecih dosegel 1,47 mili- I jarde dinarjev oz. 33 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S tem je I pomursko gospodarstvo izpolnilo 48,4 odstotka letnega plana izvoza. Po drugi strani pa so uvozili v vrednosti ne-m kaj čez milijardo dinarjev ali Aktivnost soboških sindikatov brez predaha nju mladinsko prostovoljno delo ne more biti zgolj stvar mladih, temveč tudi vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij. „O mladinski delovni akciji ,,Goričko 82” bi moral dati zelo pozitivno oceno, saj je razgibala široko politično in družbeno aktivnost na tem manj razvitem in obmejnem območju. Tudi odnos občanov do brigadirjev je izredno pristen in topel. Predvsem bi rad poudaril velik interes za mladinske delovne akcije, ki so tudi v teh krajih potrdile pravilno usmerjenost zveze socbdistične mladine, da krepi prostovoljno delo mladih. Mladina s tem veliko prispeva k spreminjanju razmer v krajih, pa tudi vnaša vanje mladost, življenje in drugačno aktivnost,” je med drugim povedal tovariš Ravnik. Milan Jerše 39 odstotkov manj izdelkov kot lani. Tako znaša pokrivanje uvoza z izvozom 144 odstotkov, na konvertibilnem trgu pa celo 167 odstotkov. V zvezi s tem je treba imeti pred očmi dejstvo, da je novi zakon o pogojih in načinu razpolaganja ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilih do tujine ter v zadolževanju v tujini v letu 1982 močno omejil obseg razpoložljivih deviz organizacij združenega dela na okrog 37 odstotkov (prej okrog dve tretjini). Pomursko gospodarstvo pa v letošnjem prvem polletju v znatni meri bremenijo izgube, ki so se povzpele na 350 milijonov dinarjev m naraščajo. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se namreč povečale za 8 odstotkov, glede na celoletno lansko izgubo pa celo za 20 odstotkov. Velja povedati, da se je primanjkljaj zlasti osredotočil v gospodarstvu lendavske občine, saj nanj odpade kar 64 odstotkov pomurske izgube v tem obdobju. To je že znan izpad čevanje politike gospodarske stabilizacije, s čimer so povezane ocenjevanje rezultatov polletnega gospodarjenja, priprave na oktobrski 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in novembrski 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Murskosoboški sindikati so se prav tem obdobju s posebno zavzetostjo lotili obravnave rezultatov gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta in uresničevanja začrtanih nalog v planskih dokumentih. Pri tem zlasti ugodno ocenjujejo pozitivna gospodarska gibanja na področju izvoza in pokrivanja uvoza z izvozom, rast industrijske in kmetijske proizvodnje, kakor tudi vodnega gospodarstva, prometa in obrti. Manj ugodna gospodarska gibanja pa beležijo v gradbeništvu, gostinstvu, stanovanjsko-komunal-ni dejavnosti, kakor tudi hitrejši rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka, gibanju osebnih dohodkov v nasprotju z družbenim dogovorom v nekaterih primerih itd. Slednje nameravajo murskosoboški sindikati posebje obravnavati, saj se zavzemajo za strogo izvajanje določil družbenega dogovora in resolucije. Vse kršitelje bodo obravnavali selektivno in do njih prevzemali konkretna stališča. To velja tudi za izvajanje planskih dokumentov v posameznih organizacijah združenega dela murskosoboške občine. Široko aktivnost oa so zastavili tudi v oripravah na sindikalne kongrese, pri čemer so zlasti angažirali organe občinskega sindikalnega sveta in nekatere osnovne organizacije zveze sindikatov. Na ta način USKLAJENA AKTIVNOST ŽE ROJEVA Aktivnost pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza je v murskosoboški občini stekla pravočasno, zato so že vidni rezultati. Do sredine avgusta so prejeli že okrog 90 pristopnih izjav iz organizacij združenega dela, kjer sta zaposleni približno dve tretjini vseh delavcev v občini. Sicer pa so omenjeni samoupravni sporazum zavrnili le v štirih delovnih kolektivih, zato lahko pričakujejo, da bodo do konca avgusta končali s podpisovanjem pristopnih izjav v vseh 146 organizacijah združenega dela murskosoboške občine, katerim so poslali v naftni industriji, saj imata TOZD Petrokemija in TOZD Rafinerija INA-Na-fta skupno 216 milijonov dinarjev izgube. V mesni industriji TOZD Klavnica v Murski Soboti gre za 34,3 milijona dinarjev izgube, nič kaj razveseljivo pa ni dejstvo, da sta se izgubarjem s precejšnjim deležem pridružili tudi dva tozda Elek-tro. Dokaj realno podobo pomurskega gospodarstva lahko razberemo iz nekaterih osnovnih finančnih rezultatov. Čeprav se je celotni pnhodeK v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem povečal za 33 odstotkov in je i Ju-strija ustvarila 57 odstotkov celotnega prihodka, pa se že kronično pojavlja nenehen porast porabljenih sredstev. Ta so se za eno indeksno točko hitreje dvignila od celotnega prihodka. Razumljivo. da se zmanjšuje tudi ekonomičnost poslovanja, kar je še posebej opazno v ljutomerskem gospodarstvu. želijo vključiti v omenjeno aktivnost čim večje število članov sindikalne organizacije. Tako bodo razprave o osnutkih dokumentov potekale vse tja do konca meseca avgusta. Zbrane pripombe in dopolnitve pa bodo v začetku septembra posredovali republiškemu sindikalnemu svetu, ki bo lahko tehtne pripombe upošteval v predlogu dokumentov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Obilica dela pa čaka murskosoboške sindikate tudi v prihodnje. Med drugim nameravajo v '.ratkem organizirati posvete s presedniki vseh organov delavske kontrole v občini, predvsem z namenom, da se dogovorijo za široko družbeno akcijo pri aktiviranju delavske kontrole kot pomembnega dejavnika socialističnega samoupravljanja. Prav tako bodo razpravljali o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo začel veljati s 1. januarjem 1983, o predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša nekaj bistvenih sprememb, in podobno. Hkrati bodo tudi analizirali stanje na področju prehrane med delom in ugotovili, kako potekajo priprave za odpravo vrednostnih bonov za tiste organizacije združenega dela, ki doslej niso organizirale prehrane med delom. V mesecu septembru bo govor o problematiki zaposlovanja in o oceni uresničevanja štipendijske politike. Seveda pa bodo murskosoboški sindikati izpeljali tudi operativni program dela, začrtanega za drugo polletje letošnjega leta. Milan Jerše sredstev za pospeševanje izvoza. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pa bo še nadalje spremljal izvajanje akcije, o čemer bo sproti obveščal murskosoboški izvršni svet in ustrezne republiške organe. Sklepno poročilo pa bodo pripravili v začetku prihodnjega meseca. Dokaj ugodna ocena je veljala tudi glede uresničevanja dogovora o družbeni Doseženi dohodek je znašal v letošnjem prvem polletju za 24 odstotkov več kot lansko leto v prvih šestih mesecih, realnejšo primerjavo pa nam daje primerljivi dohodek, to sta doseženi dohodek in minimalna amortizacija. Slednja je zaradi višjih stopenj in revalorizacije povečana kar za 79 odstotkov. V tem obdobju se je primerljivi dohodek v regiji povišal za 30 odstotkov, pri čemer izstopa murskosoboška občina z 38 odstotki. Zanimivo je tudi to, da je letos za čiste osebne dohodke delavcev namenjenih 28,8 odstotka primerljivega dohodka, lani še 29,1 odstotek. Potemtakem je dohodek še vedno v precejšnji meri ob- remenjen s prispevki samo- | upravnih interesnih skupnosti za financiranje sku- pne porabe in z drugimi ob- veznostmi iz dohodka. Tudi | delež za poslovni sklad in krepitev materialne osnove delaje v primerjavi z lanskim I nekoliko zmanjšan. Milan Jerše INOVACIJE NA SEJMU Se bodo uspeli sporazumeti? Kar je pomurski gospodarski zbornici spodletelo pred dvema mesecema, ji zdaj ne bi smelo. Takrat je namreč sklicala sestanek vseh potencialnih podpisnikov samoupravnega sporazuma o pospeševanju množične investivne dejavnosti v kmetijski tehnologiji in prenosu rezultatov v prakso prek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, do katerega pa zaradi nesklepčnosti ni prišlo. Čeprav nam sicer pri sporazumevanju in dogovarjanju ne gre vedno kot po maslu, bi to pot podpisniki morali najti skupen jezik. Med njimi so poleg Zivinorejsko-veteri-narskega zavoda Murska Sobota, Kmetijskega zavoda Maribor, Kmetijskega šolskega centra Rakičan, Pomurskega sejma Gornja Radgona in drugih tudi občinske raziskovalne skupnosti. Prav zaradi tega — največ pa same vsebine, ki jo bomo razgrnili kdaj drugič — se velja sporazu- na celotnem področju so se zelo zaostrile, zato so s posebnim pismom opozorili vse organizacije združenega dela v občini na nujnost doslednega spoštovanja družbenega dogovora. Če bo sedanja usklajenost celotnega gospodarstva držala tudi v prihodnje. bo pokazalo ustrezno poročilo strokovnih služb, v katerem bo zajeta tudi obravnava polletnih gospodarskih avgusta 1982 STRAN 3 aktualno po svetu Ali bo Spadolini uspel? Predsednikitalijanskerepu-blike Sandro Pertini je nadaljeval posvetovanjaspredstav-niki političnih strank o rešitvi krize, ki jo je povzročil odstop Spadolinijeve vlade. Kot je pričakovati, mandatar za sestavo nove vlade — dosedanji predsednik Spadolini ne bo imel lahkega dela. Generalni sekretar KPI Enrico E3erlin-guer je v pogovoru s predsednikom Pertinijem dal pobudo za ustanovitev nove vlade, ki bi se naj razlikovala od prejšnjih. Italijanski komunisti so namreč proti izrednim volitvam, hkrati pa menijo, da petstran-karska koalicija v prejšnjem obdobju ni bila sposobna rešiti ključnih problemov itali- Poškodovan iraški naftni terminal Na juženm delu iransko-iraške fronte se nadaljujejo močna topniška obstreljevanja, manjši spopadi pa so zabeleženi tudi na drugih delih fronte. Po sporočilu iranske novinarske agencije IRNA, je iransko topništvo v nedeljo poškodovalo naftni terminal pri mestu AL Fau na jugu Iraka, kakor tudi ostale cilje vzdolž iransko-iraške fronte. Kot trdijo, je v teh janskega političnega življenja. Vodstvo italijanske komunistične partije se med drugim zavzema za korenito politično spremembo v državi. Po drugi strani pa so krščanski demokrati za to, da mandatar za sestavo nove vlade Giovanni Spadolini čim-prej obnovi petstrankarsko koalicijo, s čimer bi se Italija izognila predčasnim parlamentarnim volitvam. To stališče z določenimi odtenki podpirajo tudi socialni demokrati, republikanci in liberalci. Toda krščanska demokracija hoče v bistvu staro vlado, komunisti se zavzemajo za novo vlado, socialisti pa bi najraje imeli novo vlado in bombardiranjih in spopadih na zahodnem delu fronte bombardiralo Abadan, pri čemer so bile mrtve tri, ranjenih pa 12 oseb. V sporočilu iraške novinarske agencije je tudi rečeno, da so na področju Basre v nedeljo znova začeti spopadi, v katerih je uničen en iranski tank in še eno iransko vojaško vozilo. Iran pa so znova parlament. Gre za tri povsem razi ična stal i šča, ki j ih bo treba uskladiti, kajti v nasprotnem primeru so volitve neizogibne^ Vladna krizav sosednji Italiji se na ta način samo nadaljuje, kajtipredsednikdržave Pertini po prvih posvetovanjih z voditelji posameznih strank še ni odkril skupnega imenovalca. Poleg tega pa so pristojnosti predsednika republike v Italiji dokaj omejene, saj brez soglasja strank Pertini ne more ukreniti ničesar. Ali bo mandatar za sestavo nove italijanske vlade Spadolini uspel v svojih prizadevanj ih za rešitev vladne krize? To je bistveno vprašanje, na katerega odgovor bo treba počakati še nekaj časa. Čeprav je še v nedeljo v Bejrutu vladalo uradno premirje z Izraelom, pa je libanonski radio opozoril, da to varljivo zatišje verjetno ne bo dolgo trajalo, tako kot niso dolgo trajala vsa dosedanja premirja. Izrael namreč še naprej vztraja pri pogojih, ki so povsem nesprejemljivi za Palestince. Tako se politična agonija nadaljuje in je iz ure v uro manj možnosti za t. im. politično rešitev. Strahotnemu načinu uničevanja je Izrael v teh dneh dodal še enega: letala v nizkem letu razli- obtožili, da bombardira civilne in vojaške objekte v Basri, kjer je prišlo do določene škode. Iraški predsednik Sadam Husein pa je v nedeljo zagrozil, da se bodo zaradi težnje Teherana za nadaljevanje vojne tudi oni omejili na napade na iranske pomembne objekte ter da bodo iraška letala bombardirala iranski naftni terminal na otoku Karg. BAGDAD — Agencija INA poroča, da je iraški predsednik Sadam Husein opozoril Iran, da bodo iranski življenjski objekti postali cilji iraških sil, in sicer zaradi vztrajanja Teherana na podaljševanju vojne. V govoru pred skupino iraških vojakov, ki so bili odlikovani za hrabrost, je predsednik Husein SBI SME MBS » BMB MBB MH j Zopet nemiri | . na Poljskem . | Notranje ministrstvo Poljske je objavilo posebno sporočilo o nemirih v Gdansku, Varšavi, Nowi Huti in IWroclawu, vendar pa v sporočilu ne navaja podrobnosti o številu demonstrantov oziroma o morebitnih spopadih. Neuradno pa se je zvedelo, da so bili najhujši nemiri v I Gdansku, kjer so se vneli tudi spopadi s policijo. Protestov v Gdansku se je menda udeležilo nekaj tisoč demon- strantov, ki so najprej položili venec na spomenik delavcev, ubitih v nemirih leta 1970. Policija je skušala množico I razgnati in to se ji je po nekaj urah tudi posrečilo. Tudi v Varšavi je policija razgnala demonstrante, ki pa so se I potem še nekaj časa zbirali po ulicah v okolici Trga zmage, K kjer so se demonstracije začele. Na možnosti protestnih akcij je poljski tisk v zadnjih Idneh večkrat opozarjal in menil, da bodo nekateri izkori- stili drugo obletnico delavskih protestov. Na Poljskem je I po teh neredih zopet zavladalo zatišje. Red in mir po večjih Imestih pa nadzorujejo pripadniki posebnih enot milice in vojske. MBB MM BBBH MB BM Možnosti za politično rešitev? jejo bencin na svoj cilj, najpogosteje je to stanovanjsko poslopje, potem pa nanj vržejo posebno globinsko bombo, ki eksplodira šele potem, ko prebije več nadstropij. Hkrati z vsemi temi neverjetnimi strahotami pa se nadaljuje tudi diplomatska akcija. Posebni ameriški odposlanec Habib se je pogovarjal z izraelskim premieram Begi-nom. Kot se je zvedelo, ga je seznanil s stališči Palestincev do izraelskih pogojev za miren umik palestinskih borcev iz Libanona. Sadamovo opozorilo Iranu poudaril, da bodo zračne sile napadle iranski naftni terminal na otoku Karg in vse tankerje v tej coni. Husein je opomnil, da so ladje vseh nacionalnosti opozorjene, naj se ne približujejo temu terminalu, ker je to področje razglašeno za cono vojnih operacij. globus RABAT — Gostitelj ministrskega sestanka Arabske lige, na katerem so razpravljali o položaju v Libanonu, je bilo maroško mestb Fez. Pred tem je Tunizija umaknila predlog o organizaciji tega pomembnega srečanja arabskih držav. LIMA — Kolumbijska vojska je sporočila, da povsem podpira načrt predsednika Betancura o »belem praporju miru« oziroma pomilostitvi gverilcev. S tem naj bi zagotovili red in mir v Kolumbiji. STOCKHOLM — Štiri jedrske sile — ZDA, Francija, Velika Britanija in Sovjetska zveza — so v prvih sedmih mesecih letos izvedle 21 podzemskih jedrskih poskusov. To je sporočilo švedsko ministrstvo za obrambo. MOGADIŠ — Somalija seje pripravljena pogovarjati z Et iopi; jo, da bi po mirni poti poiskali rešitev za spor med tema državama, ki je izbruhnil zaradi Ogadeha. To je izjavil somalijski predsednik Siad Bare. TRIPOLI — Tu so podpisali sporazum o sodelovanju med Libijo in Ugando na različnih področjih. Največ pozornosti so namenili izboljšanju gospodarskih odnosov ter tehničnega in kulturnega sodelovanja med državama. SYDNEY - Do konca tega meseca utegne biti brez dela pol milijona Avstralcev. Te dni je namreč največja rudarska družba ”BHP« napovedala, da bodo iz jeklarn v Newcastle v Novem Južnem VValesu odpustili na daljnjih 3 tisoč delavcev. ŽENEVA — Generalni sekretar OZN Perez de Cuellar je imenoval Klausa Aksla Sahlgre' na s Finske za novega izvršnega sekretarja ekonomske komi' sije OZN za Evropo, ki bo prevzel dolžnost 1. januarja 1983. Zamenjal bo Jan6# Stanovnika, ki je opravljal ‘°, funkcijo od leta 1968. I JEKLARSKA „ VOJNA” SE RAZVNEMA Kot ‘navaja Tanjug, zahodno javnost že nekaj časa, bolj kot vojna v Bejrutu, vznemirja t. im. jeklarska »vojna« med Združenimi državami Amerike in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Posebej zato, ker je zadnje dni prišlo do dramatičnega preobrata. Komaj so sev Bruslju oddahnili, ker so na pogajanjih dosegli sporazum o »samoomejevanju« izvoza zahodnoevropskega jekla na ameriški trg — s čimer bi se »vojna« praktično končala — že so iz Wahing-tona prišle novice, ki so povzročile pravo zmedo. Zdi se namreč, da s sporazumom ne bo nič. Po štiridnevnih ostrih pogajanjih. ki so se začela šele po daljših pogovorih na nižji ravni, sta delegacija ZDA in EG S sklenili načelen sporazum o omejitvi izvoza zahodnoevropskega jekla na ameriški trg od 6,3 odstotka porabe v lanskem letu na 5.75 odstotka v naslednjih treh letih. Izvoz jekla iz Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Francije. ZR Nemčije, Luksemburga in Italije na ameriški trg se je letos naglo poyečal, kar je povzročilo zaskrbljenost ameriških proizvajalcev te pomembne zlitine, ki preživljajo najtežjo krizo v zadnjih 50 letih. Po tem sporazumu bi morale ZDA ukiniti kompenzacijske carine na uvoz jekla iz sedmih zahodnoevropskih držav, ki se gibljejo od 18 do 40 odstotkov in ki jih je začasno uvedlo ameriško ministrstvo za trgovino. To je storilo zaradi obtožb ameriških jeklarskih koncernov, češ da zahodnoevropske vlade subvencionirajo proizvodnjo jekla v svojih^ državah. katerih družbe nelojalno konkurirajo Američanom. V tem primeru se mora ameriško ministrstvo odločiti, ali bo kompenzacije carine ukinilo ali pa potrdilo kot trajen ukrep za zaščito ameriških proizvajalcev. Dotlej pa je omenjeni sporazum zgolj načelnega pomena, ker ga morajo potrditi še ameriški in evropski jeklarski koncerni ter; vlade sedmih držav EGS. Iz prakse je razvidno, da to vprašanje za evropsko gospodarsko skupnost in evropske družbe ne predstavlja kakega posebnega problema. več težav pa je z ameriškimi proizvajalci jekla. ki so sporazum že odločno zavrnili in trdijo, da dogovorjeno zmanjšanje izvoza njim ne zadostuje. Za izgovor so našli še nekaj razlogov, kot npr. ta. da v Združenih državah Amerike evropsko jeklo češ prodajajo po dumpinških cenah. Ameriško ministrstvo za trgovino je takšne obrožbe zavrnilo, saj ugotavljajo, da zahodnoevropske družbe prodajajo v ZDA jeklo tudi do 40 odstotkov ceneje kot znaša ameriška proizvodna cena jekla. Ministrstvo pa se je odločilo v tem navzkrižnem ognju obsodb za začasen sklep, po katerem morajo ameriški uvozniki zahodnoevropskega jekla položiti kavcijo, s katero bi pokrili razliko med prodajno ceno evropskega in proizvodno ceno ameriškega jekla. Hkrati pa bo ministrstvo za trgovino ZDA nadaljevalo s preiskavo o resničnosti obtožb. V kolikor bodo naleteli na utemeljnost obtožb ameriških jeklarjev. se bo kavcija spremenila v trajno uvozno dajatev. O tem bodo še naknadno sklepali. Pa čeprav bodo kompenzacijske takse ukinili, bodo še vedno veljale kavcije, ki imajo V bistvu enako funkcijo. Edinole šene ve v tej dokaj zamotani situaciji. če bodo sprejeli obe vrsti kavcij. »Jeklarska vojna« so torej nadaljuje in za zdaj še ni videti njenega konca. Resda predstavniki ameriškega ministrstva za trgovino zagotavljajo. da bodo upoštevali sklenjeni sporazum, po drugi strani pa si nič ne prizadevajo. da bi ameriške jeklarske koncerne prepričevali o tem. da bi naj sprejeli omenjeni sporazum. Olje na ogenj je prilila še izjava predstavnika ameriškega ministrstva, da Združene države Amerike ne nameravajo začeti novih pogajanj z . Evropsko gospodarsko skupnostjo© jeklu. Še dobro, da ^v Bruslju tej izjavi ne pripi sujejo kakega večjega pomena. saj menijo, da je ta zmeda le del pogajalske taktike ameriške vlade. Če predstavniki ameriškega ministrstva za trgovino poudarjajo. da z EGS ne nameravajo spet začenjati pogajanj. potem verjetno pričakujejo. da bo pobuda, ki bi jo oni velikodušno sprejeli, prišla iz Bruslja. Po drugi strani pa se v sedanji situaciji, ki ni nič kaj rožnata, zlasti med proizvajalci jekla. tudi zdi. da ne bo prišlo do večjega razmaha »jeklarske vojne« Iz dobro obveščenih krogov namreč veje spoznanje, da si Evropska gospodarska skupnost ne bo upala uvesti dodatnih dajatev na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov, čeprav je s tem že zagrozila. To pa pomeni, da v tej bitki za jeklarsko ondustrijo. ki se je znašla v dokajšnji krizi, poslavljajo pogoje za odpravo krize v Združenih državah Amerike. Verjetno pa bo kaj pripomogel k razjasnitvi situacije tudi nedavni obisk dveh podpredsednikov izvršne komisije Evropske go spodarske zbornice Etienna Davignona in Wilhelma Ha-ferkampa v Washingtonu, kamor sta prispela s pooblastilom evropskih držav in jeklarjev. Ali bo kmalu pri; šlo do končne odločitve v tej neizprosni gospodarski bitki za sleherno tono jekla? se upravičeno sprašujejo poznavalci razmer na trgu. Na jeklarski »Fronti« P°' staja zadnje čase očitno vse N’lj vroče. Ameriško ministrstvo za trgovino pa se mora do 24. avgusta odločit*-ali bo kompenzacijske carine ukinilo ali pa jih morebiti potrdilo kot trajen ukrep za zaščito ameriških proizvajalcev jekla. Do končne odločitve pa bo najverjetneje treba počakati vse tja do za-oktobra letos, ko bo ameriško ministrstvo za trgovino skladu z ameriškimi zako ugotovilo dejansko stanje sprejelo sklep, ki bo najboj ustrezal njrhovim interes0 Bojazen za nadalje^ ’jeklarske vojne« na ta na ni vs'kakor odpravljaj Bomo videli. kaj se bo dilo v prihodnjih tednih roma mesecih! STRAN 4 VESTNIK, 13- aktualno doma ogledalo tedna Enolična prehrana Govorice o škodi ne držijo Kot nov pojav v prehrani jugoslovanskega prebivalstva strokovnjaki navajajo dejstvo, da se kakovost prehrane ne izboljšuje in to neposredno povezujejo s čedalje večjo razliko med kupno močjo hi rastjo cen. Izvedenci svetovne organizacij prof. dr. Ratko Buzina, prof. dr. Miladin Mirilov in dr. Marija Mitričeska poudarjajo, da še ni zanesljivih podatkov o vplivu sedanjih gospodarskih razmer na sestavo prehrane. Že dejstvo, da je delež stroškov ta prehrano presegel 40 odstotkov celotnih dohodkov, pa opozarja, da smo presegli mejo, pri kateri ni mogoče več zagotoviti kakovostne prehrane prebivalstva. Po razmeroma skromni rasti življenjskih stroškov od 1976. do 1978. leta so se ti stroški v naslednjih dveh letih precej povečali, »to se je postopoma slabšala struktura osebne porabe zaradi povečanega deleža stroškov za hrano, kar neugodno vpliva tudi na prehrano .Povečala se je pora GOVORICE O MILIJARDERJIH Beograjski komentator dnevnih novic je pred kratkim da so na Hrvaškem našteli tisočmilijarderjev, medtem o jih v ostalih republikah še vedno preštevajo. Ugotovilje, da fezaofftno sposobne ljudi, katerim je mesto ali v zaporu ali pa najvišjihforumih. S tem je nakazal dvojnost našega odnosa do Prasanja bogatenja eni mislijo, da je treba kaznovati vsako-8 r, ki obogati, medtem ko drugi mislijo, da je zadrževanje ljudi siromaštvu kaznivo in bi bilo prav, če bi sposobne zaposlili na estih, kjer bi lahko prišli do veljave z uspešnim gospodarje-za družbene koristi, namesto da se zadovoljujejo le z la^nim napredkom. bn ^aP^ovanje bogatenja z vzdevki »milijarderji« in podo-o^^^ko nevoščljivosti odmeva med delavci z majhnimi ebnimi dohodki kot vpitje »pršte lopova«, ne da bi kakorkoli Pr,spevalo k boljšemu vrednotenju dela in spodbujanju takšne žhl^051'' ve^mi delovnih ljudi pomagala k bogatejšemu ve^n^'- Zgodbe o milijarderjih so pač kvantanje brez prave prizajSli', kajti kaj pa je milijarda? Saj vendar premoženje seštev e- ni izmerjeno v novih dinarjih, saj tedaj ne bi mogli p, 1 milijarderjev temveč le milijonarje. hitro n ^Prostem besedovanju s povprečnim Beograjčanom središ'^ spoznanja, do je vsak Beograjčan, ki ima hišo v milij CU]mes,a- pravzaprav milijarder, saj tukaj hiša stane vsaj I spodab- med,em ko nekje na vasi stane toliko hiša z go-zeml^p^ P°slopjem in Ustim znanim maksimumom plodne milij lahko kmet ima. Torejje vsak povprečni kmet tudi Poskusite s tako mestno hišo ali kmetijo živeti po Takoj boste ugotovili, da je hiša v mestu pra-živiteaV njrtv' kapital, čeprav jo lahko dajete tudi v najem, če ne »-- v njej, vendar to ne daje milijarderskega razkošja, ka--PISMO IZ BEOGRADA glavah r' Podstavljata pod pojmom milijarder polpismena navdt p ldorUfnska demagogija. Nazadnje ni res, da smo preveč lahkoSeni kmetijstvu, čeprav je res. da bi tamkaj Pod n VSaJ ^^l Podjetnejši, kmalu postali »milijarderji«, seveda sleher ste pripravljeni veliko in naporno delati in sPoda ' lzkuPiček vedno znova vlagati v razvoj svojega go-Kospod^ tem Pa ,vegati v teh tako nestabilnih razmerah Prodaj arjend?' Pomanjkanja umetnih gnojil in vsega drugega s svojih proizvodov in s proizvodnjo nasploh. dovol^d^1' Pa^ !reho, da je za staro milijardo dinarjev padat pSet m‘Hjonov novih dinarjev in da vrednost dinarja kot ie^']' ^n^^s tudi milijon novih dinarjev ni toliko, dobili ' °b n?k°č. ko smo za milijardo starih dinarjev lahko kot str "j^ desetkrat več kot zdaj. In če so milijarderji videti pravdi ° za Ptice, ki ga postavljajo med nas tisti, ki nas želijo uspešnodSiranPOta^ede vrednotenja dela in demotivizirati za !adn/ič .je ,reba. resnici na ljubo, ugotoviti, ne prvič ne Zadnip ' da tf^amo v življenju mnogo večje probleme, ne na-neobdpf Ve^’ Pr°hlem ta, da imamo že čez 800.000 hektarjev doma zemlje, da raje odhajamo v tujino, kol dabi delali dela kp° “eamo pridneje popoldne zunaj svoje organizacije ker ^am V orgamzaciji ne splača dovolj dobro delati in rebujemo več denarja, kot pa ga tam lahko zaslužimo, za nav^d™ z^Pfku lantsko in prevarantsko bogatenje ali kar Organi n° krajo, kar bi morali preprečevati za to pristojni ^jemnih°,em ne smelo biti v napoto niti bogatenje res stvar m T°sameznikov, ki vedo iz vsega narediti zlato. 1 sa Pred dv nclmre^ spominja na zgodbo o delavcu v LTH. kije Preseo ?JSet'mi ^el' na vsakem delovnem mestu trikratno ^nih .Po.stavljeno normo, a so ga premeščali zato, ker so očitno d°na P^em mestu to dosegal z goljufijo. Ko je bilo ga zazna mU usPevapovsod, da torej ne gre za goljufa, pa so Hiti ni n mov,is — trčeno glavo. Priznanja pa mu niso dali, bil militi j z8ied vsemu ostalemu kolektivu. Pa še zdaleč ni r er’ n‘l' n'- ham! to postati. P°stavlipra ° lem 'n onem je zelo nevarna, kajti resnica je ki se gr na ^avo- Kako se temu streže, velja vprašati tiste, ^rjih vj l takšne ali drugačne politike. Govorice o milijar-e akohniso naivne in imajo gotovo svoje ozadje. '-------- Viktor Širec ba žit in zelenjave (prevladuje krompir), stagnira poraba olja in drugih maščob, poraba mesa, sadja in mlečnih Izdelkov pa se je zmanjšala. Očšftno Je tudi, da se je zmanjšal delež beljakovin živalskega izvora v celotni porabi beljakovin. Spričo takšne sestave hrane se zastavlja tudi vprašanje vpliva na prehranjenost prebivalstva. Strokovnjaki pa poudarjajo, da pri nas še vedno sistematično ne spremljamo prehranjenosti in pomanjkljivosti prebrane. Po mnenju zdravnikov šolske medicine je bilo na primer v letu 1980 pravilno prehranjenih povprečno 63 do 64 odstotkov šolskih otrok, 11 odstotkov osnovnošolcev je slabo prehranjenih, v posameznih občinah pa število takšnih otrok dosega tudi 19 odstotkov. Debelost narašča že pri predšolskih otrocih, o čemer priča tudi podatek, daje v vrtcih na Hrvaškem od 9 do 15 odstotkov takšnih otrok. Pri otrocih v Skopju debelost dosega celo eno petino. Pri starejših otrocih in mladini pa debelost spremljata g tudi zvišan krvi pritisk in večji odstotek maščob v krvi, to pa sta | znana dejavnika tveganja, kar zadeva razvoj srčnih .obolenj pri — odraslih. Raziskave v SR Hrvaški ka- j žejo, da največkrat primanjkuje " riboflavina, čutiti je izrazito sezonsko pomanjkanje vitamina C in deloma piridoksina, pa tudi j tlamina-in vitamina A. Občutno | je tudi pomanjkanje železa, še zlasti pri predšolskih in šolskih m otrocih, pa tudi pri ženskah od j 16. do 40. leta starosti. Posebne težave danes povzroča tudi po- “ manjkanje kalcija, še zlasti, če upoštevamo, da se čedalje hitreje I veča število ljudi v tako imeno- I vani tretji življenjski dobi. Če naj KORISTNI POGOVORI Predsednik Demokratične Kampučije princ Norodom Sihanuk je bil z delegacijo na večdnevnem obisku v naši državi, ki je minil v delovnem In prijateljskem vzdušju. Med obiskom pri nas se je visoki gost pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem in nekaterimi drugimi jugoslovanskimi funkcionarji. Pred odhodom je princ Sihanuk dejal, da so bili njegovi pogovori s Petrom Stamboličem zelo pomembni in da je njegov obisk potrdil, da Jugoslavija nesebično podpira Kampučijski narod. V ospredju dvostranskih pogovorov so bila zlasti mednarodna gospodarska vprašanja, delovanje gibanja neuvrščenih držav, prizadevanja za politično in miroljubno rešitev kampučijskega vprašanja in sodelovanje med državama. Princ Norodom Sihanuk je bil pred tem na obisku v SFRJ lani oktobra, ko so kampučijske domoljubne sile šele iskale pot, kako bi se povezale in sestavile koalicijsko vlado. Tedaj je bil princ le voditelj enega izmed treh patriotičnih gibanj. Sedaj P» so tri razlikujoča kh merska osvobodilna gibanja medsebojno povezana, skupno koalicijsko vlado pa vodi zopet princ Norodom Sihanuk. Ta je pred 29 leti vodil boj proti francoskim kolonizatorjem, pozneje proti Američanom. Kot vodja države si prizadeva uresničiti voljo vseh treh domoljubnih gibanj, da skupno nadaljujejo boj za osvoboditev Kampučije. Vietnam mora iz tuje države svojo vojsko v celoti umakniti, da bo lahko Kampučija zaživela svobodno kot neodvisna in neuvrščena država, neobremenjena z raznimi blokovskimi interesi. Medtem je v Jugoslavijo dopotoval Malijski predsednik Musa Traore, član predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič pa je odpotoval na uradni obisk v Bangladeš in Nepal. SFRJ gostiteljica konference OZN Zvezni izvršni svet je sprejel sklep, da bo Jugoslavija gostiteljica 6. konference OZN za trgovino in razvoj. Le-ta bo junija prihodnje leto v Beogradu. Kandidaturo naše države so podprle tudi vse regio- nalne skupine omenjenega združenja. V sedanjih zaostrenih mednarodnih odnosih opazovalci 6., kon- ferenci UNCTAD pripisujejo izreden politični in gospodarski pomen, saj naj bi na njej proučili in sprejeli ukrepe, ki bodo pripomogli k reševanju osrednjih problemov svetovnega gospodarstva To pa je v korist celotne mednarodne skupnosti, posebej pa držav v razvoju. ZIS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi pripravljalnega odbora za sklic 6. konference OZN za trgovino in razvoj. Odboru predseduje predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Več vzrokov, je, ki so povzročili nedavne zaplete pri skladiščenju svinjske masti v soboški Mesni industriji. Na prvem mestu je nesporno dejstvo, da jim pripianjkuje ustreznih skladiščnih prostorov. N a drugem stroga merila, ki jih terjajo zakonska določila in standardi, zahtevani s strani naših in ameriških inšpekcijskih organov. Američani so namreč eden od pomembnejših partnerjev Mesne industrije in prinašajo dragocene devize. Ko so pred bližnjim obiskom ameriške inšpekcije pripravljali skladišče repro-materiala, so hkrati kanili premestiti del tukaj začasno spravljene masti oziroma jo urediti po starosti. Pri tem so ugotovili, da se je svinjska mast v nekaterih pločevinkah navzela rje. Taka kajpada ne more v široko prodajo in tačas jo že pretapljajo. Večje količine živilske masti v plastičnih posodah po 3 in 5 kilogramov pa so šle v nekdanjo jedilnico rakičanskega gradu. Tu pa se je spet zavozlalo. Manj ustrezna temperatura prostora in nezadostna pazljivost pri razmeščanju posod sta povzročili, da so se podrle in po tleh se je razlilo kakih 400 kilogramov masti. Na podlagi teme- V zadnjem obdobju si v naših delovnih organizacijah prizadevamo za ustaljevanje gospodaijenja. Eden ukrepov za dosego le-tega je usmerjanje na zunanja tržišča, v izvoz. Na obisku v DO Pomurski tisk je o tem pripovedoval glavni direktor, tovariš Bela Pavlič. Poudaril je, da se tudi ta delovna organizacija vključuje v stabilizacijo in da svojo proizvodnjo usmerja predvsem na zahodnoevropsko tržišče. Tako so začeli sodelovati z zahodnonemško tvrdko Ritter, za katero izdelujejo reklamne kocke. Že lani je izvoz v okviru tega projekta znašal približno 4,5 milijona dinarjev. Gre za lastni izvoz, saj je skupna vrednost 8 milijonov dinarjev — sodeluje namreč še papirnica iz Vevč. Letos bi naj prišlo do še večjega razmaha, pogovori pa že potekajo. Skupaj zzahodnonem-škimiposlovnimi partnerji bi naj zgradili tudi tovarno, ki bi bila v M. Soboti. Seveda tudi pri tem ne gre brez težav; pesti jih prostorska stiska, pa tudi oprema je pomanjkljiva. Kako izboljšati zdravstveno preventivo? Zdravstvena preventiva pomeni preprečevanje obolenj pred nastankom bolezni in preprečevanje posledic, ki bi nastale z nepravilnim zdravljenjem. V svoj okvir vključile zdravstveno prosvetljevapje in vzgojo prebivalstva, ki pa vpliva na razvoj osebnosti, na obolevnost in na umrljivost ljudi. Na območju soboške občine bi morala zdravstvena preventivna dejavnost delovati bolj učinkovito. Sistematsko načrtovano delo bi moralo potekati v samih zdravstvenih ustanovah z razgovori bolnikov, z uporabo AVZ sredstev in s pripravljenimi predavaqji. Zdravstveni in psihosocialni delavci bi morali s svojim strokovnim znanjem delovati tudi v OZD, šolah, vrtcih in v KS. Ugotovljeno pa Je, da Je taka oblika mogoča le z uvedbo dispanzerske metode dela, ker sedanja opravila de) in nalog zaposlenim že prej omenjenim delavcem nalaggjo vse večje odgovornosti in ti ne morejo prevzeti še dodatnih obremenitev. Že leta 1981 so zdravstvene ustanove v svojih programih dela načrtovale uvedbo dispanzerske metode dela, pa do uresničitve ni prišlo. Vzrok neizpolnjenega začrtane- ljitih izračunov so se lotili sanacije. Količina, ki bo šla v pretapljanje, znaša 81.614 kilogramov, stroški pa nad 109 tisoč dinarjev. Imajo pa — če se lahko temu tako reče — srečo, saj znaša razlika med" kilogramom svinjske masti za široko prodajo (velja 40,70 dinaijev) in kilogramom industrijske (velja 43,21 dinaijev) 2,51 dinaijev. Se pravi, da jih bo skupna razlika v prid novičnega pretapljanja prišla okrog 200 tisoč dinaijev. Drugače povedano: imeli bodo v bistvu za sVoraj 100 Izjemna kapljica Že po tradiciji je bilo nekak uvod v mednarodni kmetijsko živilski sejem ocenjevanje vin slovenskih zasebnih proizvajalcev. Na letošnjem ocenjevanju je komisija prejela 91 vzorcev vin slovenskih zasebnih proizvajalcev, od tega 60 vzorcev belega in 21 rdečega vina letnika 1981. Čeprav so bili zastopani vsi trije slovenski vinorodni rajoni in okoliši, pa so prevladovali domači proizvajalci iz radgonsko-kapelskih, ljutomersko in ormoških prekmurskih goric iz podravskega rajona, manj pa ji je bilo iz posavskega in primorskega rajona. Že na predhodnih ocenjevanjih po okoliških, pa tudi o radgonskem ocenjevanju, je prevladalo mnenje, da je letošnji letnik po celem desetletju spet izjemne kakovosti. Me vzroci belih vin (podravski rajon) jih je bilo nekaj izjemne kvalitete, ki bi poželi najvišja priznanja tudi na vsakem mednarodnem vinskem sejmu, posebaj pa je še izstopal beli burgundec pozne trgatve. Tudi refošk in teran s Primorske sta dobre kakovosti, letnik 1981 pa pomeni tudi prizanje proizvajalcem modre frankinje in drugih vin posavskega rajona. vp Načrtno v izvoz Velik poudarek dajejo tudi posrednemu izvozu. Sodelovanje s tujino se je 'razmahnilo tudi na tem področju — za graško tovarno Wall izdelujejo embalažo. Ta oblika izvoza za zdaj še ni prinesla deviz, oziroma le malo, vendar je vse skupaj šele v začetni fazi razvoja. Vidnejše uspehe pričakujejo šele v prihodnje, ko bi se naj taka oblika sodelovanja začela obrestovati tudi Pomurskemu tisku. Prvo polletje letošnjega leta je za nami. V odgovoru na vprašanje, ali so v tem obdobju uspešno poslovali, je tovariš Pavlič navedel vrsto zanimivih podatkov. Kljub vsem težavam (oskrba s surovinami, rast cen, težave pri prodaji) so prvo polletje končali uspešno, saj so rezultati v okviru načrtovanih. Tako so dosegli približno polovico od letnega prihodka, to je 434 milijonov dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Porasli pa so tudi stroški poslovanja, vendar tudi v okviru načrtov. Zaradi tega je dohodek sicer Višji, vendar manj kot bi bil, če bi ti stroški ga delovnega plana Je prikazan z manjkajočimi sredstvi, ker so za tako obliko dela potrebna večja dodatna denarna sredstva in potreba po zaposlitvi delavcev različnih strokovnih profilov. Z neposrednimi razgovori delavcev sem ob izvedbi vprašalnika z analizo ugotovila, da si delavci želijo dispanzersko obliko dela. Izrazili so željo po pogovoru, ki bi jim naj dal odgovore na zdravstvena in vzgojna vprašanja, ker imgjo premalo časa za individualno izobraževanje zaradi zaposlenosti v delovnih organizacijah. Z analizo sem ugotovila, da bi taka metoda dela uredila življenje družini, pripomogla k izmeni staršev v delovnem procesu, urejalo bi se materialno stanje družin, delavci bi se bolje samoupravno odločali in težili za individualnim izobraževanjem. Mnenja sem, da bi se tako zmanjšala obolevnost ljudi, ker raziskave kažejo, da razgovor s človekom pomeni polovico zdravja. Tudi poraba zdravil bi se rad-onalno uporabljala in zdravstvene storitve bi dosegle večji učinek glede bolniških odsotnosti. Razgovor z nekaterimi zdravstvenimi delavci Je poudaril težnjo po novejših oblikah in metodah dela v zdravstvu. Vse to bi moralo uv uvideti združeno delo ta se odločiti, da z dodatnimi finančni- tisoč dinaijev prihranka, Iz razgovora z direktorjem klavnice Maijanom Hajdinjakom se dA sklepati, da jih v zvezi z neljubim pripetljajem muči predvsem moralna odgovornost, saj je do njega prišlo prav v času, ko primanjkuje hrane. Govorice o neznanski škodi, ki naj bi pri lem nastala, je odločno zavrnil in tudi sami smo se lahko na kraju samem prepričali, kako in kaj. Seveda pa bo treba na kdnčni razplet še počakati. B. Žunec ostali podobni lanskim. Osebni dohodki v DO pa so višji za 26 odstotkov, kar je za dva manj, kot so predvidevali. Bela Pavlič je izrazil zaskrbljenost glede poslovanja v prihodnje, v drugi polovici leta. Težave se pojavljajo predvsem pri pokritju vseh kapacitet š surovinami. Te težave so se pojavile predvsem zaradi ukrepov gospodarske stabilizacije, ki so sprejeti.na ravni federacije. Tako je že v preteklosti prišlo do dobesednega »krpanja« proizvodnje, ko ni bilo dovolj materiala za dnevno proizvodnjo. To je osrednje vprašanje, ki bi ga radi rešili. Načrtov za prihodnost je torej precej (naj dodam še, da bodo v začetku septembra stekla gradbena dela ob razširitvi tiskarne), tudi sodelovanje z zahodom (pridobivanje deviz) se zgledno razvija. Razvojne možnosti Pomurskega tiska kljub stabilizacijskim težavam torej so, in zdi se, da jih v tej delovni organizaciji v dobršni meri tudi znajo izkoristiti. Bojan Peček mi sredstvi pripomore k novejšim oblikam dela v zdravstvenih ustanovah. V stabilizacijskih ukrepih ta v vse večji inflaciji si ne moremo privoščiti, da bi dajal še več denarnih sredstev za zdravstvene storitve, lahko poreče združeno delo, toda če pomislimo, da Je zdravstvena preventivna dejavnost tista, ki človeka krepi in mu daje zdravje, se moramo soočiti s tem, da so zato potrebna sredstva. Poudariti pa moram, da bodo tudi v zdravstvu morali težiti k boljši in racionalnejši organiziranosti dela. S skupnimi močmi bomo dosegli veliko več ta zdravstvena preventivna dejavnost bo zaživela ter prinesla večje učinke. Oovel^ bomo tako usposabljal, da bo postajal sam bolj odgovoren zase, za družino in za delo v OZD. Ko bomo v zadnjem četrtletja pričel planirati programe dela za leto 1983 ta razporejati morebitna ostala sredstva SIS, se bomo lahko na delovnih zborih pogovarjali tn-dl o potrebah ta načinih dela v zdravstvenih ustanovah ter namerili sredstva za preventivno zdravstveno delo. Prikazane potrebe so vse večje, ta da se lahko uresničijo, je potrebno o oblikah dela širše ta dovolj zgodaj obveščati prebivalstvo. OtilJa Kreft 19- avgusta 1982 STRAN 5 MOLSKA VRATA SE ODPRIAJO Počitnice kar hitro minevajo, ali ne? In spet so se začel težave, kako si priskrbeti učbenike in šolske potrebščine za novo šolsko leto. Te dni je zato v knjigarnah precejšen vrvež, ki pa bi bil še večji, če se ne bi le-te odločile tudi za prodajo po šolah, to je za šolske sejme. Pomurske knjigarne, ki poslujejo v okviru Dobre knjige Murska Sobota, pa olajšujejo skrbi učencem oziroma staršem tudi tako, da na šole, s katerimi se tako dogovorijo, pošljejo pakete z ustreznimi učbeniki in potrebščinami za vse šolarje. Žal vsega še nimajo na voljo, ker pač vsi učbeniki in delovni zvezki še niso izšli. Tako za 3. razred osnovnih šol manjka učbenik za slovenščino Naš jezik, za 5. razred še ni berila, za sedmošolce manjka delovni zvezek iz zemljepisa, tudi za kemijo še pričakujejo učbenik in delovni zvezek, za učence 8. razreda pa manjka delovni zvezek iz zemljepisa. Imajo pa sicer obljube, da bo vse to vsak čas prispelo v knjigarne. Da ne bo treba še enkrat čakati v vrsti, so se ž večin šol dogovorili, da bodo manjkajoče učbenike in delovne zvezke dvignili učitelji in razdelili učencem. Kako pa je za srednješolce? Učenci prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja lahko kupijo delovne zvezke za vse predmete, učbenike pa dobijo na šoli. To je vsekakor razveseljiva novica, drugače pa je za učence drugih letnikov, saj vse kaže, da bodo učbeniki zanje izšli z manjšo in tudi večjo zamudo. JOŽE GRAJ Srečanje brigadirjev veteranov OK ZSMS M. Sobota in M DA GORIČKO 82 vabita vse brigadirje veterane na tovariško srečanje, ki bo v soboto,21.8. 1982, na MDA GORIČKO 82. Zbirališče bo ob 7. uri na dvorišču skupščine občine M. Sobota, od kode? bo organiziran avtobusni prevoz v Gornje Petrovče. Po delovnem dnevu ha trasi bo popoldne tovariško jrečanie z brigadirji MDA GORIČKO OB JADRANU V POLETNIH DNEH I Marsikaj doživiš, srečaš, opaziš ... Če si vzameš čas in ob obveznem predajanju soncu in namakanju v slano vodo podnevi ter zrenju v kozarec piva v večernih urah ne moreš tudi v dopustniških uricah uiti svoji službeni zvedavosti. Pa bi bilo boljše kdaj zares mogoče odvrniti pogled in ne nanrezati ušes, saj bi bil tako vsaj v teh dneh prikrajšan za mar ttero grenko izkušnjo. Tako pa so nastale te kratke zgodbice, spoznanja in razočaranja — vse v drugi polovici letošnjega julija in v različnih krajih ob našem opevanem morju. TOČENO PIVO Najbolj pogost pripomoček proti neznosni žeji, ki vlada tudi ob našem morju skozi celo kopalno sezono, za mnoge pa tudi že mnogo prej in pozneje, je točno pivo. Tudi sam ga pijem ob prijetnem morskem večeru. Restavracija Slana uvala, tik ob morju v avtocampu v Selcah. Večer se že močne nagiba proti polnoči, natakarji utrujenih nog strežejo zadnjim in najvztrajnejšim gostom, le z obale je še slišati mladostno prepevanje nekje od daleč. .. Ker sem sam, prijazno sprejmem par srednjih let, ki je prisedel. Ona, plavolaska iz_ naših, on, teman in zagorel iz južnih krajev. Kaj bi drugega kot pivo, malo, točeno. Ona je že bila tukaj, tako je vsaj soditi po besedah, ki jih je uglajeno ih »žensko« polagala v ušesa svojemu spremljevalcu. Zato me preseneti oster ton. Njeno pivo ni bilo natočeno do mere! In glej čudo: oseba, ki je doslej dajala videz popolne uglajenosti in neizmerne zaljubljenosti, se spremeni v levinjo. Ostro se spopade z natakarjem in noče odnehati. Po vsej sili hoče doseči »svojo pravico«. Ko ji želi natakar zamenjati pijačo, pa tega noče sprejeti. On se v nemoči in zadregi vedno pogosteje obrača k meni in izpije svojo pivo na dušek. Meni pa moje več ne prija. Poslovim se, ne da bi počakal na razplet. Zazrem se v morje, ki je priča premnogim podobnim zgodbam. VU POSLI V že omenjenem avtocem-pu Slaven v Selcah, ki je bil v teh poletnih dneh pravi svetovni Babilon sodobnih turističnih nomadov, sva taborila z ženo zraven mladega danskega para. Kar mirno sožitje narodov, ki ga je spremljala le kimanje glav v pozdrav ob priložnostnih srečanjih ... Zato je bil »šok« zanju še toliko večji. »Ti meni šotor, jaz tebi marke!« Danec ga v nerazumevanju začudeno gleda. Naš rojak v glasni srbohrvaščini pa ne odneha in ne odneha v svoji nameri, da bi prišel na letovanju poceni do šotora. Vedno znova ponavlja tisti stavek, si pomaga z rokami, na koncu pa vedno doda: O. K.? Danec se vse bolj živčno preseda na svojem zložljivem stolčku, vmeša se še eden izmed sosedov v polomljeni nemščini, žena, ki je, žal, prisostvovala poskusu kupčije za vsako ceno, odide pod tuš in si zraven morske vode splakne še en grenki priokus več... Sicer pa je bilo v tistih dneh v Selcah, letoviškem mestecu v neposredni bližini bolj znane Črikvenice, kjer vodijo turistični delavci natančno statistiko, skoraj tisoč tujih turistov manj kot v enakem obdobju leto poprej. V treh hotelih: Slaven, Varaždin, Jadranka, penzionih, avtocampu. in v zasebnih turističnih sobah jih je zapravljalo dragocene devize le nekaj čez tri tisoč. To je posledica več objektivnih faktorjev, ne moremo pa se znebiti vtisa, da so temu krivi v veliki meri tudi sami. Od vse premalo agresivne propagande, vse preveč sko-mercializirane in standardne ponudbe do takšnih spodrsljajev, ko so v eni izmea Zbirna analiza polletnih rezultatov poslovanja delovnih organizacij in skupnosti kaže, da v občini v prvih šestih mesecih letos ne dosegajo temeljnih ciljev in nalog, določenih z resolucijo za leto 1982. Predvsem je zaskrbljujoča nizka gospodarska raven razvoja — industrijska rast je povečana le za malo več kot 1 odstotek, medtem ko načrtovanim 4,5 odstotka dodajajo kmetijstvo. Takšno stanje je v največji meri posledica izjemno nizke produktivnosti, ki v tej občini stagnira že skoraj desetletje. Tudi v zaposlovanju so že doseženi resolucijski okviri za letošnje leto, šepa pa tudi področje ekonomskih odnosov s tujino. Združeno delo je namreč v občini izvozilo le 37 odstotkov od letnega plana, uvoz pa je pokrit le 32-odstotno. Ob tej na videz ugodni številki, kar se tiče pokritja uvoza z izvozom (132 odstotkov), pa se zato srečujejo s pomanjkanjem pri preskrbi z uvoženim repromaterialom, surovinami in opremo. Radgonsko gospodarstvo in negospodarstvo pa bremenijo v prvem letošnjem polletju tudi precejšnje izgube. Zato so v občini nemudoma ukrepali. Sestali so se že konfe- Izlet invalidov Društvo invalidskih upokojencev Kapeia je prejšnjo soboto obiskalo kraje ob Dravi in na Koroškem, predvsem pa rojstni kraj Prežihovega Voranca v Kotljah, kjer smo se zadržali dalj časa. Tudi invalidski upokojenci si želimo razgibano življenje. Na slovenjegraškem letališču smo se povzpeli v sinje višave. Društvo je zelo aktivno, saj se število članov iz dneva v dan veča. restavracij (ime naj ostane za bralce skrito, v samem kraju : pa so ga že odkrili in bo še na »tapeti«, ko bodo iskali vzroke za manjši devizni priliv) zaračunali gostoma iz ZR Nemčije za dve porciji solate kar 50 zahodnonemških mark. DEČEK, KI IZDELUJE SONČNA OČALA V Splitu je v poletnih dneh prava gneča, posebej še na in v okolici železniške in avtobusne postaje. Tu se namreč križajo kopne in morske poti, ki vodijo na severni in južni Jadran. Pa tudi »posli« cvete-jo. Pogled se mi je ustavil na sončnih očalah v vseh mogočih barvah. Za kakšnega pol kvadratnega metra improvizirane stojnice jih je prodajal mladfantič, teman in zagorel. Štel je največ deset let. Precej nezgovoren — kdo '-oliko parov oči je motrilo — mi je na vprašanje, kao jih izdeluje, odgovoril, da on sam. Kakšnih petdeset metrov dalje sem naletel še na za skoraj pol maljšega Roma. Nisem ga povprašal, saj sem že vedel, da tudi on sam izdeluje sončna očala, ki jih je ponujal mimoidočim. MAKARSKA — »RAJ« ZA DOMAČE TURISTE Verjetno vam je že znano, da je Makarska riviera — riviera domačega turizma. To potrjuje podatek, da so lani tukaj domači gostje ustvarili kar dve tretjini turističnega prometa ali več kot tri milijone nočitev. Doslej ustvarjeni rezultati in ugled, ki ga riviera in posebej še Makarska uživa na domačem turističnem trgu, nas obvezujejo, da s cenami, kakovostnimi storitvami in ponudbo zadovoljimo okus in materialne možnosti vse večjega števila naših državljanov ... (Iz prospekta, ki ga je izdala turistična zveza Makarske riviere). In če k temu dodamo še, da so v Makrski v tistih dneh gostovali Vajta »s polnim renca komunistov v razširjeni sestavi in delegacije zbora združenega dela. Ti so podprli stališča komunistov in sindikalnih delavcev v občini, ki morajo odpraviti takšne neugodne pojave. V stališčih je še posebej poudarjena odgovornost vseh, ki skrbijo za razvoj gorujeradgonskega gospodarstva. To dokazujejo tudi konkretne rokovne opredelitve v glavnem že za naslednji mesec in nalagajo, da v vseh okoljih ponovno preverijo vsa odstopanja od planskih pokazateljev in reso-lucijskih okvirov. Združenemu delu v občini pa nalagajo izdelavo dolgoročnejših planov razvoja posameznih TOZD in DO, kmetijstvu pa večjo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo hrane ob povezavi vseh proizvajalcev. Poseben premik naj bi bil na področju nagrajevanja po delu. Na predlog konference komunistov so sklenili, da bodo dosledno uredili sistem nagrajevanja po rezultatih dela, tako da bo poslej delavčev osebni dohodek odraz prispevka posameznika oziroma skupine ter odvisen od gospodarskega položaja TOZD ali DO. Takšno nagrajevanje bi naj steklo že v začetku drugega polletja prihodnjega leta. V. Paveo Skrbi pa tudi za onemogle člane in za nabavo goriva za zimo. Člani smo izrazili željo po več takih enodnevnih izletih, ki jih je vodstvo društva tudi pripravljeno organizirati. Največja zahvala pa gre predsedniku tov. Francu Dunaju, ki društvo vodi že več let. Vsem udeležencem minulega izleta pa želim, da nam ta dan ostane v nepozabnem spominu. Anton Domanjko kovčkom novih pesmi«, kot je bilo napisano na plakatu, Tereza Kesovija in mnogi ostali z vrha jugoslovanske zabavno glasbene scene, potem ... Makarska je najbolj umazano mesto ob našem Jadranu. To še posebej velja za naravno sicer krasno plažo, ki pa je v poletnih dneh polna vsakovrstnih odpadkov, papirja in ostankov jestvin, ki jih nihče ne pospravlja in odvaža. Oba avtocampa, os-, talih nočitvenih zmogljivosti nisem preverjal, sta pravo smetišče, da o sanitarijah v njiju ne govorimo. V Makarski so cene zares »pisane« na kožo domačim turistom. Tisočak ali dva, ki ga tukaj manj odštejemo za prenočišče, izkoristijo domači turistični in gostinski delavci, saj so njihove cene (najvišje, s katerimi sem se srečal ob Jadranu) le za zares globoke domače žepe. V Makarski ne smeš v gostilni na stranišče, če nisi njihov gost, in zato pritečejo te človeške odplake marsikdaj tudi v kakšno pisarno, ne glede na to, da je last turistične zveze... (Resnica doživeta v Makarski konec letošnjega julija). Makarska je »raj« za domače turiste! In to zares za le za »prave domače turiste ...« (MLGOfl LINA ELKOM - LINA, LESNA INDUSTRIJA APAČE, n. sol.o. APAČE ŠT. 2 TOZD NOTRANJA OPREMA Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Notranja oprema, n. sol. o. Apače štev. 2, ponovno RAZPISUJEMO za dobo štirih let prosta dela in naloge: VODENJE TOZD Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višješolska izobrazba lesne ali organizacijske smeri s 5 leti delovnih izkušenj, — srednješolska izobrazba lesne smeri s 7 leti delovnih izkušenj, — moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja, — da dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji TOZD ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Prijave na razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: ELKOM — LINA, Lesna industrija Apače, n. sol. o. Apače št. 2, TOZD Notranja oprema, z oznako ,,razpisni komisiji". 0 IZBIRI BODO KANDIDATI OBVEŠČENI V 30 DNEH PO PRETEKU RAZPISNEGA ROKA. Ko pa se vrneš domov in ti spomine na lepi Jadran (kljub naštetim izkušnjam) zagreni stanje v listnici, se marsikdo spomni na Jenka in njegovo pesem Buči morje A driansko, bilo nekdaj si slovansko ... Jaz pa sem se spomnil pogovora, ki sem ga mimogrede slišal med dvema Slovencema v enem izmed bistrojev v Bolu na otoku Braču, moji zadnji letošnji obmorski luki. Prvi je namreč dejal da bomo morali v prihodnje na morje kar s polnim vagonom dinarjev, drugi pa. da se utegne zgoditi, da nas bodo še prosili, naj se vračamo ... V. Paveo 6 POTREBNI SO UKREPI SEMINAR BIL JE ZIV Prvi teden v juliju je bilo v domu učencev v Radencih nadvse živahno. Gledališki ljubitelji z vseh koncev Slovenije so na štirih osrednjih seminarjih izpopolnjevali svoje znanje in s Praktičnim delom dograjevali svoje gledališke izkušnje. Več kot . Petdeset udeležencev in kakih petindvajset strokovnih vodij ® mentorjev seje zbralo na seminarjih za: . — vodje lutkarskih krožkov in režiserje — mentorje lutkovnih skupin, .. vodje gledaliških krožkov in režiserje — mentoije mla-mskih in pionirskih gledaliških in recitatorskih skupin, — režiserje gledaliških skupin in ~~ vodje in usmeijevalce ljubiteljske gledališke in lutkovne Seminar je prinesel vrsto novosti, ki so izjemnega pomena razvoj ljubiteljstva na Slovenskem. Gre za vrsto vsebinskih in liJ^anizacijskih sprememb, ki so posledica novega načina dela v' biti ^Skem svetu- $e ne dolgo,od tega so se ljubiteljske sku-reG PUStHe »voditi«, »usmerjati«, več ali manj so pričakovale t J.e P.ri mentorjih, strokovnih vodjih (če so to hotele) in jih 1 dobile. Nov način dela pa je v soustvarjalnem pristopu, kar so h?1 kolektivizacijo vseh ustvarjalnih sil neke skupine. Tako del r let°5nj> osrednji seminarji odraz novih pojmovanj res Udeleženci so imeli na samem začetku možnost menT0 vPdvad na potek seminarja in tudi vsebinsko spre-Pod ^P^log programa. Samoupravljanje torej tudi na tem delaF^’ ^zte8aje izhajala skupna osnova metod seminarskeaa jeni’ • Je temefjila na svobodni vendar dokaj čvrsto dogovorne m načrtovani kolektivni soustvarjalni aktivnosti udele- Seminarsko delo je bilo zanovano kot stalna izmenjava kot pogledov, nazorov, kot aktiven seminarski pogovor in Probl • -vno. soustvaiJlno iskanje ljudi, ki jih zanimajo isti reŠitvemVn '^ej° z vso potrebno tolerantnostjo skupne Pred e’ - Pn.a izhodišča in skupna prepričanja. Teoretična vsakršni?3’ k*- znaJ° ta^° zel° zamoriti seminariste vseh in Prog 313 ^mmarjev, so torej odpadla, vendar so jih vodje delom ^°V neYsdjjvo posredovali med praktičnim seminarskim kustva *Ot izsledek ravnokar videnega praktičnega iz-čas e otroku pripoveduješ o igri z žogo, bo sicer poslušal, čez Če h« । je dolgočasil; če mu boš posredoval prenos neke igre ali mu v h k na 'grišču, bo sicer živo spremljal potek igre, vendar (o« °- । primerih ne boš dal nikakršnih spretnosti ravnanja z »osti a C’ k° se ho sam vključil v igro se bodo njegove spret-da je 0 Popolnosti razvile. Nekako tako je tudi v gledališču, le »brcaj 'i?1 mn°g° dstih, ki igro enkrat vidijo in vse življenje se v ^upaj s takimi, ki vedo le to, daje žoga okrogla. Ta liga tudipf ulr •u 'menuje diletantizem, ki se kdaj pa kdaj pojavi se gOj: yU izkušenih skupinah, vidimo ga na proslavah, sladko °dpravf tro^ih vrtcih itd. Jasno mi je, da te lige ni moč kar tako Se usnn v PaJe zmanjšati število njenih članov, s tem da stroko ^“iJ0 za kvalitetnejše gledališke podvige prek rednih, dela rpno v°denih krožkov, seminarjev ali laboratorijskega 1 °murski gledališki studio) ipd. dencih^ usmerjevalni smotri osrednjih seminarjev v Ra-gledališve„blli naravnani zlasti na uveljavljanje sodobnejšega lastnega n prePričanja, na ustvaijalno iskanje in izražanje Čilnosti sv e?ara ludi samosvojega odnosa do aktualne sporo-^ganizac^L- Prizadevanj, spodbujanja latentnih ustvaijalnih, Senzibilnih umetniško sporočilnih, človeško in družbeno Prinašajo* na^enJ m sposobnosti, kijih udeleženci seminarjev hodočede|S ler Pomeny° temeljno osnovo za njihovo in Organiz'° smotre pa je bilo možno doseči le s takim način in ustrez aC1J° dela, kije upoštevala in spodbujala utemeljeno Ustvari-»i n° °hjektivirano prepričanje udeležencev v lastne ^•nesposobnosti. dela,sos v°Sti udeležencev, usmerjene z novimi metodami ^•jub kre Pokazale na javnih produkcijah ob koncu seminarja, •^ntinuir emu času ~ metoda dela zahteva dolgotrajne, nientorjei^ne VaX — Je udeležencem seminarjev in njihovim Se Je doe -,v,vehk’meri uspelo demonstrirati vsaj del tistega, kar P°kazale ^a °.na seminarju. Še več: mislim, da so produkcije dela. Dos a*e ne samo način in demonstracijo metode 0P>sati sa' • 80 *zredno zanimivi, vendar jih na kratko ni moč delajo ’deJ JC V °kv’ru osnovnega usmerjevalnega programa Ustnerievjel delovnih skupin (od lutkarjev, režiserjev, do vrogtama Ce v g^duli^ke dejavnosti), v okviru dopolnilnega ’ seenog^r-ar osemnajst interesnih skupin (lutkovna plasti-^halne vFa • a’ kostumografija, glasbena oprema uprizoritev, Priprava studio, priprava proslave, kabaret, recital, °Sn°Vni 8 । aališke učne ure v usmerjenem izobraževanju in ^ogoča)0Ta izredno pester.dopolnilni program je ; P'ni. . vsakemu seminaristu, da se vključi v največ dve Zettcev. r Pa zadošča še tako zahtevnim interesom udele- Pr /J skunn e’ k’ s.m° jih videli ob koncu seminarja, so sodile š>!edi n rdi 'usmerjevalni program, kjer so bili tudi pogovori, >L0 Borm^^AJČJA ŠOLA skupine iz Šmartna ob Paki, o?tepod Vn pO SVETU HODILO lutkaric iz Murske So-?i daliŠčniknVOm Jožice Roš in Podstava SEKIRA v izvedbi rabile v U ^e'epja)- Te ogledane uprizoritve so semina-° delu kot ,zhodišče in skupno videna izkušnja za pogovor Xvalni Programov je potekal še individualni usmer- kulturni koledar razstave 1 RADENCI — V razstavnem salonu hotela R^din je na ogled razstave likovne peda- & goginje Ane Kranjc iz Mari- K bora. S LENDAVA — V galeriji L Lendava sta na ogled stalna in muzejska zbirka. Predvi-doma 17. septembra pa bo otvoritev samostojne razstave akademskega slikarja — lendavskega rojaka Zoltana Ga-‘ borja. Izpod vašega peresa Milan Vincetič Ajda Počrnela ženica s prtom ajde na glavi si izmišljuje vas Za bregom zvoni srp V dolini jadrni ženin kuri križ Slovo Govorim o tuzemeljskih stvareh o vlakih Ne zgrozite se če vas okrašen z ajdo prevara s snegom in če se golobi ne znajdejo na peronih Dežele vendar preže kot nalomljene trdnjave in šele večer iztisne korak izpod kužnega razpetja Oto Kumic-Otok Rojstna vas 1 Za mirno življenje ob petju zvonov v poletnih večerih bi zopet se vrnil k tebi domov. . . 2. Tvoj glas in večerni šepet . mladih žalujk me kliče nazaj . . . Milan Skledar Grenko spoznanje Mogočna bilka z blagim vetrom valovi Slapov svežine slišim žuborenje Iz otožne misli ptica poleti prvič in zadnjič Toda zdaj v dlan vzel sem tvoje srce — prepleteno z bilko strasti daleč nekje odmeva žuborenje a ptica v brezvetrju izkrvavi enkrat za zmeraj LJUTOMER— V muzeju NOB je na ogled stalna zbirka z naslovom Začetki vstaje na Štajerskem med NOB, v muzeju Edvard Kardelj pa je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem. DESETIČ V LENDAVI Kot smo poročali že v prejšnji številki Vestnika, se bo v Lendavi v petek, 20. avgusta pričela mednarodna likovna kolonija, deseta, ne deveta zapored, kot. je bilo pomotoma objavljeno. Ob malem jubileju bo predvidoma na koloniji sodelovalo sedem udeležencev, med njimi je znanih že pet imen: Željko Hegedušič bo prišel iz Zagreba, Jozsef Gabriel iz Madžarske. Peter in Aranka Mojak iz Novega Sada, sodelovala pa bo tudi lendavska rojakinja Marika Danč. Mednarodna likovna — tokrat slikarska kolonija bo trajala do konca tega meseca. Obnova domačije Petra Danjka Kulturno-umetniško društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni si že več let prizadeva, da bi zaščitili hišo, v kateri se je 1787. leta rodil znani slovničar Peter Dajnko. S svojo slovnico in še bolj s svojro pisavo dajnščico je znan širšemu krogu slovenskega življa. Ker se je po zaslugi sorodnikov in posebno sedanjega predsednika kulturno umetniškega društva Peter Dajnko Petra Fekonja v Crešnjevcih domačija ohranila, jo je treba zaščititi. Toda društvo nima na razpolago sredstev, ki bi bila potrebna za ohranitev tega spomenika preteklosti. Da pa hiša ne bi propadla, se je za obnovo zavzela občinska kulturna skupnost Gornja Radgona, ki je v ta namen zbrala 190.000 dinarjev. Obnovitvena dela bodo stekla še pred jesenjo. Hiša Petra Dajnka stoji v lepem podeželskem okolju v Crešnjevcih. V veliki sobi, v kateri se je v preteklosti odvijalo življenje na vasi, je urejena zbirka etnografskih predmetov iz tedanje dobe. Med temi eksponati je tudi mnogo stva- ri, ki jih je uporabljal Peter Dajnko in so neprecenljive vrednosti. Ker je hiša zgrajena iz lesa „cimprača”, so predmeti dobro ohranjeni. Velik delež ima pri ohranitvi njegov daljnji sorodnik Peter Fekonja, ki mu je kultura zelo pri srcu. To pa dokazuje s svojimi dejanji: je predsednik KUD Peter Dajnko Crešnjevci in tudi stalni član tamburaškega orkestra tega društva. Kljub letom najde čas za kulturno delo. Ludvik Kramberger LIKOVNA KOLONIJA ELRAD — AVTORAD-GONA V času od 13. do 18. septembra, bo v Gornji Radgoni in okolici potekala 6. likovna kolonija, ki jo organizirajo: delavsko prosvetno društvo Svoboda Gorenje-Elrad in delavsko kulturno društvo Svoboda Avtoradgona. Letos bodo v koloniji sodelovali predvsem likovniki iz neposrednega okoliša, strokovno vodstvo pa je prevzel priznani likovnik Bogdan Potnik iz Kamnika. V tednu dni, kolikor bo letošnja likovna kolonija trajala, bodo slikarji in kiparji delali v obeh delovnih organizacijah, seveda pa tudi v okolici, odvisno od objektov in tehnike slikanja oziroma oblikovanja. Udeležencev likovne kolonije bo sedem: poleg že omenjanega Bogdana Potnika še Franci Jauševec iz Avtoradgone, Peter Jančar iz Gorenje-Elrada, Lija Milkovič iz Gornje Radgone. Veronika Rakuš iz Ptuja, Marica Markuš — Šeruga iz Gornje Radgone in Marijan Drobec iz Vidma ob Ščavnici. bb kJ?'narske nau’ ^3 strokovni mentorski pomoči pripravijo ^Vd^^Prinrav'86’ a 1 bplj6 rečeno, da se temeljiteje in stro-^m^^nalni Za 8Y?Je bodoče delo. Na voljo je bil sodoben Pi^^rila. Kr»«n । hkrati skrbel za arhiviranje poteka Sen?tlJU tega za ° koliko je bilo programov, da sem še bo v^^arja laht>ISa potrehoval dokumente in zapiske s tega Pro.,?? udeie«„n° S* m.'sh,e- kako živahno vzdušje je prevevalo lin i .Poteka r«Ce ln zmeden je bil tisti, ki ni natančneje akliučnih opazoy3^07’ Je res kak°r na semnju, kjer pa X skuP,inam ki tako rade vzdihujejo za- bela3' lak strniJ3 strokovn>h kadrov, postavljam vprašanje: "sda33 Priložn ?no Pripmvljen in voden delovni seminar riimOsvn°S Z^-t0’ d3 z malo izdatkov pridobimo in 3dar na domač h tl *h fre^*ser^e gledaliških skupin? Dogaja Rajko Stupar | Domačija Petra Dajnka v Crešnjevcih, ki jo bodo kmalu temeljito obnovili * .Ad- knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knji-aa v Murski Soboti so: Phili-pa Rotha PROFESOR POŽELENJA (Državna založba Slovenije) BELI PAV Davida Herberta Lawrenca (Pomur-.ska založba) in NEJČEV PRVI LEKSIKON avtorja Matjaža Schmidta (Mladinska knjiga). STRAN 7 ------------ avgusta 1982 SPET STRICI — Od pretekle sobote je prizorišče snemanja televizijskega in filmskega projekta Strici so mi povedali po romanu Miška Kranjca in v režiji Franceta Štiglica na dvorišču Fujsovine v Nedelici. Še zadnjič pa nam je uspelo posneti nepogrešljivo Puckovo bando z gostilničarjem Jocom Turkom v Kolodvorski restavradji v Murski Soboti, kjer so tako kot v nekdanji Sepešjjevi lekarni — Židovski gostilni v Beltincih — filmarji posneli prav zanimive kadre, bb Foto: A. Abraham naši kraji in ljudje Nedavni obisk pri krajevni skupnosti Bogojina, kjer v štirih naseljih — Bukovnici, Filovcih, Ivancih in Bogojini živi okrog dva tisoč prebivalcev, je pokazal, da je tudi v teh poletnih dneh "življenje zelo razgibano in da se dogaja vedno nekaj novega. Veliko zanimanja prebivalstva je vzbudilo snemanje televizijskega in filmskega proj ekta Strici so mi povedali po romanu Miška Kranjca v Filovcih in okolici. ULIČNA RAZSVETLJAVA IN TELEFONIJA V krajevni skupnosti Bogojina uspešno uresničujejo sprejeti program dela. Tako so v naselju Bogojina že lansko leto uredili ulično razsvetljavo, čeprav bi to morali po srednjeročnem programu uresničiti šele letos. To pa so uspeli z velikim razumevanjem krajanov, ki so prostovoljno prispevali potrebnih 200.000 dinarjev. Pomembna pridobitev za krajevno skupnost je tudi namestitev sto-številčne telefonske centrale v Komasacija na 412 hektarjih zemljišč BOGOJINA Bogojina in Filovci. Na voljo imajo še 30 telefonskih številk za naselja Ivanci, Vučja gomila in Bukovnica. Seveda pa je ureditev telefonije zanaselji Ivanci in Bukovnica odvisna od širše družbene skupnosti, saj sami tega bremena ne zmorejo. Tako računajo, da bi v Ivance lahko potegnili telefonsko omrežje samo v primeru, če bi delovna organi- jani Bukovnice pa pri urejanju telefonije računajo na pomoč Gozdnega gospodarstva Murska Sobota, ki ima na njihovem območju svoje delovišče. V tem srednjeročnem programu imajo v načrtu okrog 600 metrov že asfaltirane ceste v Bogojini prevleči s fino asfaltno prevleko. To pa bodo lahko storili samo v primeru, da bodo na referendumu podaljšali krajevni samoprispevek, ki jim poteče konec letošnjega leta. Zaradi varnosti pešcev pa nameravajo v naselju Bogojina tudi urediti pločnik. V lanskem letu so tudi v naselju Filovci uredili ulično razsvetljavo, veliko pozornost pa namenjajo tudi hribovskim potem in odvodnjavanju obdelovalnih površin. V programu pa imajo asfaltiranje še preostale makadamske ceste v naselju in nabavo gasilskega avtomobila, za kar zbirajo prostovoljne prispevke, računajo pa tudi na pomoč nekaterih delovnih organizacij in krajevne skupnosti. V naselju Ivanci ne predvidevajo večjih naložb, saj morajo odplačevati anuitete za asfalt. V teh pa so predali namenu nogometno igrišče, ki ga je s prostovoljnim delom zgradila mladina. Krajani Bukovnice, ki so sicer zelo prizadevni in delovni, si zaradi majhnosti naselja, saj to šteje le okrog 25 naseljenih hiš, ne morejo privoščiti vsega tistega, kar bi potrebovali. Tako imajo težave s prevozom krajanov na delo v Mursko Soboto, saj morajo hoditi ali se s kolesi voziti na avtobusno postajo v Bogojino. Ne morejo si tudi privoščiti asfaltiranja ceste, čeprav si to zelo želijo. IVANCI zemljišč. Trenutno čakajo na g izid komasacije in upajo, da bodo pri tem upoštevali želje g večine kmetovalcev in da se bodo dpla končala v njihovo " zadovoljstvo, kar jo pogoj za g nadaljnje delo v kraju. Treba I pa je reči, da sO želje večine krajanov pri razdelitvi zem-Ijišč že upoštevali, nam je ob I našem obisku povedal novi g predsednik sveta KS Bogojina * --------SRE ČANJE-----P Borec za severno mejo »Kaj, da bi pisali o naši domačiji? Tega vam ni treba, saj nam ni za nobeno popularnost,« se je branil Stefan Lebar iz Pince-Marofa. Uganili ste, da sem se moral precej truditi s prepričevanjem, sicer zdaj ne bi brali tega zapisa. Res, Lebarjeva domačija je nekoliko odmaknjena od ostalih hiš v Pincah. To pa sploh ni slabo! Menim, da je celo prednost. Če ne vedno, pa vsaj včasih! Lebarjevi imajo spokojen mir. Tega ne . moti niti lovski pes. Tudi on mora biti tiho, sicer bi pregnal divjad. Le kaj pa bi potem njegov gospodar — lovec od 1955. leta. ,,Da, lovec sem. Vendar pa član lovske družine Petišovci, v katero je včlanjenih 65 občanov, nisem zaradi neke strasti po ubijanju divjadi in zbiranju trofej. Jaz sem ljubitelj narave!” Takole se je predstavil Štefan Lebar in to mu tudi verjamem, saj v stanovanju nisem nikjer zasledil rogov ali kakih drugih lovskih trofej, na katere so sicer „nori” mnogi drugi lovci. Štefan mi je povedal,,zgodbo” izpred nekaj let. „Velika večina lovcev je streljala samo srnjake in si tako nabirala trofeje — rogove, medtem ko na sme skorajda nihče ni streljal. Zaradi naravnega ravnotežja pa je bilo treba upleniti tudi nekaj teh. Tedaj sem bil gospodar lovske družine. MORAL sem biti tisti, ki je MORAL streljati sme. Zelo neprijetno sem se počutil.” Lebarjeva domačija je na samem. Vse naokrog so polja, nedaleč pa gozd in državna meja. Lovec in kmet Štefan je torej v neke vrste lovskem rezervatu. Zdaj sicer ni toliko divjadi kot pred leti, vendar pa spet ne tako malo, da lovci ne bi imeli in smeli streljati. Plan odstrela za letos predvideva 50 do 60 srnjadi, kakih 120 zajcev, 350 fazanov in nič jerebic. Te so namreč zelo zredčene in počakati je treba, da jih bo več. Drugače pa lovno območje petišovske lovske družine obsega kar 5600 hektarjev. Ko sem se pripeljal do Lebarjeve domačije, sem pred vhodom na dvorišče postal pozoren na dve škatli na ograji. Za eno sem brž ugotovil, da je poštni nabiralnik, skrivnost drage pa mi je pojasnil Štefan: ,,V njej je knjiga, v katero se lovci vpišejo, kadar gredo na OBISK PRI VAS Samotna domačija pod lipo katero izmed prež. Tako vedno vemo, katero opazovališče je zasedeno, da ne gre tja drag lovec.” „Ker pa vse preže niso enako zanimive, se najbrž dogaja, da je za nexatere večje zanimanje. Ali imate to urejeno?” sem bil radoveden. „Čisto preprosto je s tem: kateri prej pride, tisti ima prednost. Nekateri lovci zaradi tega vstajajo zelo zgodaj!” NE LE LOVEC Lovec Štefan Lebar pa je tudi kmet, in to čisti kmet. Pa ne le on, ampak tudi ostali družinski „NlC NE SLIKAJTE!” je rotil Štefan Lebar iz Pince-Marofa. Kljub temu pa še je aparat sprožil in nastal je tale posnetek. Foto: Š. S. člani. Kmetija na samem daje kruh njemu, ženi, hčerki in zetu ter tašči. Ne živijo slabo, čeprav je Štefan, ki je zelo razgledan, zelo kritiziral neurejenost tržišča z govejo živino. Ne gre mu v glavo, zakaj so pri nas cene nižje kot v sosednjem Medjimurju. Doslej je bil zvest svoji zadrugi. Kako pa bo v bodoče? Lebarjevi obdelujejo 15 hektarjev zemlje. Deset imajo svoje, 5 hektarjev pa je taščine, ki se je zaradi bolezni preselila iz sosednje vasi v Pince-Marof. V poprečju redijo 30 glav goveje ži- vine, od tega 25 pitancev, ostalo pa so molznice. Kmetija na samem premore vse stroje in jim torej ni težko obdelati večje količine zemlje. Delo gre lepo od rok tudi zaradi tega, ker je vsa zemlja okrog hiše, in je arondirana v štirih kompleksih, od katerih meri en 5 hektarjev. ,,Torej ste živinorejci, vendar pa najbrž sejete tudi žitarice? ,,Da. Pridelujemo tudi pšenico. Imeli smo jo ne le letos, ampak že vrsto, let. Tokrat smo jo pospravili s 3 hektarjev, zadrugi oziroma mlinsko-predelovalni industriji pa smo je oddali 7 ton. Veste, sem eden izmed tistih km»'ov, ki ne gleda le za svoj lasten žep, ki ne zasledile le osebnega interesa, ampak splošna družbena prizadevanja. Skrajni čas je že bil, da se je družba zganila ter pridelovanju pšenice in odkupu posvetila večjo pozornost. Res ne smemo dovoliti, da bi pšenico pokladali živini, saj bi bil to velik greh. Hkrati, ko si prizadevamo, da bi kmetje oddali kar največ pšenice, bi morali tudi nekaj storiti, da bi bila krmila cenejša.” Razmišljanje lovca in kmeta Štefana Lebarja se mi je zdelo (in se mi še zdi) pošteno in napredno. Še en dokaz več, da naši kmetje ne sKTOe le zase, ampak tudi za svojega tovariša, ki dela v tovarni in mu je potreben kruh. Glede na to, da imajo Lebar-, jevi veliko živine, sejejo seveda tudi koruzo za siliranje in za zrnje. Poleg pšenice in koruze pridelujejo še oves. To je njihov kolobar. Zdi pa se mi, da zemlje (kot mnogi drugi) še ne izkoriščajo dovolj. V mislih imam jesenske dosevke. Ker je prav zdaj čas za to, da strniščna polja ne bodo samevala do pomladi, se nekaj še da storiti, kaj ne? Hlev, Id so ga Lebarjevi zgradili oziroma preuredili, ni najsodobnejši in potemtakem je treba gnoj kidati. Štefan že zbira material in seveda denar in skupaj z zetom bosta zagrizla v neke vrste inovacijo: čez čas bo hlevski gnoj prihajal iz hleva na gnojišče po „tekočem traku”. Tja ga bo pripeljala veriga, ki bo prek pogonskega kolesa na elektromotorju drsela po jašku, ki bo blizu ,,vira” kravjih odpadkov. Podjetnima gospodarjema sem zaželel, da se čimprej lotita izdelave oziroma montaže. Ko bo hlev, ki meri 20 x 4,5 metra, preurejen, bo imela živina pod seboj ne betonsko, ampak opečno ploščo (navadna opeka). Tako se živali ne bodo prehladile. Kar zadeva način prehrane, naj zapišem, da Lebarjevi pokladajb živini izključno doma pridelano hrano. Biki, ki gredo z grunta, so torej lepo rejeni. Ne le Štefan, ampak marsikdo drag bi se jezil, če bi v mesnici ugotovili slabo klavnost. Lebarjevi so vedeli povedati veliko čez mesarje. NI MU ŽAL Kmetjja na samem. Resnično na lepem mestu je Lebarjeva domačija. Škoda, da se ne ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Obiskovalci bi lahko živeli v neokrnjeni naravi. Posedali pa bi lahko tudi pod veliko lipo sredi dvorišča. To so menda zasadili Primorci, ki so se pred 60 leti naselili na območju Petišovec. Štefan Lebar ni rojen v Pince-Marofu, ampak na Kapci, samotno domačijo pod lipo pa je kupil 1954. leta. Nič ni rekel, da bi mu bilo žal. ŠTEFAN SOBOČAN »Ker srbska kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki jo je izročil avstro-ogrski poslanik v Beogradu, dne 23. junija 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da - sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zato zateče k sili orožja. Avstro-Ogr-ska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.« Tako se je začela svetovna vihra, ki je zajela mnoge narode, tudi slovenskega. Boji so divjali po vsej Evropi, ugašala so življenja mladih ljudi. Veliko je bilo takih, ki so morali v vojno še skoraj v otrošmh letih. Ignac Magdič iz vasice Boreči pri Križevcih jih je štel šele šestnajst... »Vojna se je začela, Avstro-Ogrska pa je rabila vojake. Po naših vaseh in mestih so »pobirali« vse, kar je bilo mlado, nihče se ni zmenil za leta, nihče ni vprašal, če to želiš ali ne. 1914. so me odpeljali v tim. »marškopa-nijo«, prav tako očeta in brata. Približno en mesec smo se urili, nato so nas poslali na bojišča. Sam sem se boril v Italiji, Tolminu — na soški fronti.« 1918. se je prva svetovna vojna končala, nastala je stara Jugoslavija. Začele so se nove težave, boji za meje, spet je bilo treba prijeti za orožje. Ignac se je prostovoljno bojeval na Koroškem, v okolici Celovca, kjer so potekali boji za severno mejo. Leta 1919 je bil ranjen. Ko to omeni, pokaže na svojo nogo, ki ga še danes boli. Ob visokem krvnem pritisku je to za zdaj tudi edina »bolezen«, ki ga daje. »Zgodilo se je na fronti nekje pri Celovcu. Bil sem komandir straže in ker smo v bojih uspešno napredovali, sem moral umakniti tudi svojih dvanajst stražarjev, da skih težavah.« Ljudje še niso pozabili g°rP prve, ko se je že pričela drug svetovna vojna. Ignac z ranjen0 nogo ni mogel sodelovati v zato pa sta šla v partizane njegova sinova. »Končno je prišlo leto 19& z njim osvoboditev. Med rojn sem izgubil mlajšega sina Drag Prva povojna lesta so bila tež' morali smo začeti znova. V vasij spet začela obratovati opekan11 > industrija se je razvijala v oko Skih krajih. Življenje v Borečih je začelo spreminjati. Danes vim skupaj z družino svojega s Janka. Imamo kmetijo, dew vedno dovolj. Tudi sam se1 primem, brez dela ne mo ’ tako sem se navadil v teh Ignacovo popotovanje po?^ minih se tu konča. Pore da marsikaj, rad se vrača v P kiost, čeprav ni bila rožna ga vprašava za fotografij0’ domušno odvrne: Eh, »Kako se pa naj obleč e: • kaj, saj sem kmet, naj se .. . sem kmet?« nhiekf’' bi nadaljevali pot in takrat • ,n odločno stopi pred °r j • • - ranili so me J ' ^oji delovni, km^0^ del noge. Zdravnik, še Malo zamišljen je, Se re & r ga živo spomnim, je deial d a vtisom izrečenih nush, . po- "ogo potrebno oddati ~ č Wt zbudile že skoraj P" 'vmpak nisem pu- Bojan >ev stil — in poglejte, noga je še danes »na svojem mestu«, kolikor toliko zdrava. Taka, kot je bila pred tem usodnim dnevom leta 1919, seveda ne bo nikoli več.« Pri tem se nekako grenko nasmeje, a vendarle nasmeje, saj je bila njegova odločitev pravilna. Zvedavo naju pogleda, kot da bi naju hotel vprašati, če mu lahko slediva. Resnično so bili stavki včasih nepovezani — toda po več kot 60 letih je gotovo težko urediti spomine, jih skleniti v tekočo pripoved. Ignac se spet vrne v preteklost, spomin na Boreče pred prvo svetovno vojno je še vedno živ. » Takrat je bilo tu le malo ljudi, imeli smo le 12 kmetij, ostalo so bili kmetje z malo zemlje ~~ »želori« smo jim rekli. 1912. so zgradili opekamo, njen lastnik je bil nek avstrijski kapitalist. Kar zadeva kmetijstvo, pa sama vesta kako je bilo. Delali smo največ ročno in s preprostim oroo jem — vendar je tudi takrat ve; Ijalo to kar velja še danes: Če deloven in podjeten, ne more živeti v pomanjkanju.« . • Po vojni je bil šest let vasi° župan: . »V tem času je bilo pose hudo to, da sem moral j®"* imetje svojim sosedom, PnJa’.j, Ijem. Odrejal sem namreč k° čino pridelka oziroma živine, jo je moral vsak kmet pn’8^., za državo, ki je bila v gospod ______- VESTNIK, 19,«^^ STRAN S kmetijska panorama Kakršno je seme Začelo se je dokaj nenavadno, ^azkovim v Kuršincih sprva ni 'o veliko do tega, da bi njihove j«usnje v kmetovanju na okrog sethektarski kmetiji predstavili lenosti. Sele po tem, ko smo jim heh tonski posnetek z odkupne n??'” v Radoslavah, je bil led Prebit. Z mladim in starim gospodarjem, U® ninl' Francem in 70-letnim sni ,m Gazkom (»pa jih toliko z^kl® kažete«), kasneje pa še , anon 1ze.eno najmlajših kmečkih 1R-£. lni blizu in daleč, komajda dolnJ?0- ^ero' smo se zapletli v ^'aotrajm pomenek. . ^hS^de so nam zaupali, da ram t d°bri dve desetletji koope-Lii itnkme*'jske zadruge Kmetovalec n za naslednike ne bo ‘ežav, saj je Franc za kmn? d°ma, in da tudi sicer znajo KrePko poprijeti, zadelo. niamleV 8010 z9radili 1976. leta, v govedih Je P°Prebno 40 glav odk?.2 ^^enjene so seveda za nrn: B'Cer Pa se ukvarjamo tudi s °^d^mleka’'je pravil Ivan, medtem ?7 6 80 bili zlati časi' druqače rt Je danes P°vsem najetteon^"iS° u9°dm pogoji za skih J Iz9radnjo gospodar-mero in °P'h manjše obrestne časi s~nei,\erjarTlem, da se bodo ti °Ptimi^ix vrnili'“ ni nič kaj Bm, l"0 menil Franc. razmak re »K^86 in hektarja $voiča pač pa predvsem zaradi starosti. Izdelan je bil v1 ' stoletju, je velikosti 170 x 110 centimetrov, težak P je 175 kilogramov. Atlas poleg tekstualnega de vsebuje Še 35 manjših in en velik zemljevid. je javkal in močno kašljal. Kardinali so nasedli in ga iz; volili za papeža, saj so bili prepričani, da bo vladal le malo časa. Takoj po izvolitvi pa je Siksto vstal z nosil, dobesedno odhitel do prestolain se jim zahvalil za izvolitev. Vladal je pet let, bil pa je dober in sposoben papež. Benedikt XIV. (1740-1758) je bil zelo inteligenten in razgledan papež. Ko gaje v Rimu obiskal francoski filozof in pisatelj Montesquie, mu je Benedikt izkazal posebno čast. Dal mu je posebno pa-peško dovoljenje, da je ob petkih lahko jedel mesooz. se mu sploh ni bilo treba postiti- Pa naj še kdo reče, da so bili vsi papeži res papeški. »Zdaj nas vse skupaj hudo skrbi, kako bo s cenami, ko jih bodo pomalem spustili z vajeti. Že zdaj, ko so bile vseskozi več ali manj zamrznjene, so bile namreč več kot živahne. Za nekatere reči so vmes kar pobesnele. Res pa je tudi to. da za takšno divjanje niso zmeraj krive cene. Žnanec Bertalan, ki je za vratarja pri neki zelo pomembni ustanovi, mi je namreč povedal na uho. da pri nas vse preveč gradimo na cenah, kakor se temu pravi učeno, oziroma da želimo vse naše gospodarske težave reševati s cenami. To pomeni, da raje tistemu blagu, ki ga izdelamo, navijemo ceno, kakor da bi ga izdelali več. Cene pa so včasih hude tudi zato, ker želijo pri vsem, kar naredimo. svoje zaslužiti tudi občine, ki zato na vse blago navijejo krepki prometni davek. Tako je vsaj rekel Bertalan. Povedal pa mi je marsikaj tudi zastran tujine oziroma zaposlovanja v njej. Dejal je. da se okrog 85 odstotkov listih, ki se-zaposlijo v sosednji A vstriji. tjakaj na delo ne odpravi prek zavodov za zaposlovanje, marveč kar na lastno pest. Žato mnogi naši delavci v Avstriji ne uživajo tistih pravic. ki bi jim sicer šle po njihovem delu. Tako na prijmer nimajo ne zdravstvenega zavarovanja ne pokojninske dobe ne otroških dodatkov. Odvrnil sem mu. da to ne more biti res. vendar mi je potem povedal, naj se kar pozanimam tam gori, v tvojih krajih in da bom potlej že videl, kako res je to\ Zato se s tem vprašanjem obračam kar na tebe in te prosim, da mi odgovoriš. ali je res. da toliko ljudi odhaja delat A vstrijcem »na črna« ali kot tu pravijo »turistično«? Kajti, če res odhajajo v velikem številu, bi jim bilo potrebno povedati, da so pri takšnem zaposlovanju na škodi. Kdo naj jim to pove, pa ne vem. Mislim pa. da je premalo, če o tem govorijo samo na kakšnih sestankih, marveč bijim moral to kdo razložiti »na terenu«, po vaseh.« Naš komentar: Vsa prepričevanja in že malone rotenja so bila r zadnjih nekaj letih bob ob steno. Šilingi so le šilingi, da o markah ne govorimo. Najbrže je med drugim tudi to imel v mislih Jože Olaj. ko je 1973 pisal prijatelju Franciju. Cenovnih divjanj pa to pot ne želimo komentirati. Smo na dopustu. STANOVANJSKI LUKSUZ »To je zelo nenavaden šport. Pravzaprav je to športna igra, pri kateri sodelujeta dve moštvi. Rezultat igre je določen že vnaprej: zmerom izgubi moštvo občanov. Zato, ker je že vnaprej vedeti, da bo zgubilo, mora že od vsega zečetka plačevati penale. Le-te pobirajo mnogi, ki se znajdejo. Zato je veliko bolje biti v tem drugem moštvu. Stanovanjski luksuz pa pravimo tej igri zato, ker je danes za delavca stanovanje res luksuz. Kdor si ga lahko privošči, gotovo ne more imeti čistih računov. Od kod mu vendar toliko denarja? Kako mu je vendar uspelo privarčevati trideset, štirideset milijonov? Tudi z loterijo si ni mogel pomagati. Danes daje loterija tako malo od sebe, da bi moral za pošteno stanovanje kar trikrat zadeti glavni in edini pošteni dobitek. Ali pa vsaj trideset do štiridesetkrat drugi dobitek! Resda pa državna loterija s stanovanjsko gradnjo nima niti prav malo zveze.« Kako je danes? Na to pa si kar sami odgovorite. —brž— za razvedrilo LOKOMOTIVA »MARIŠKA« V AGONIJI — Sobočani, hvala vam, da ste mi ob upokojitvi izbrali častno mesto pred železniško postajo. Odkrito pa vam povem, da sem zdaj, ko imate šest krajevnih skupnosti, v skrbeh. Nihče me niti ne poboža več, kaj šele, da bi poskrbel za mojo osebno nego. ZDRAVNIK MEDICINSKI SESTRI Sestra Mimi, ko boste končali z merjenjem temperature, mi povejte, kdo ima namesto toplomera pod pazduho moje nalivno pero ... TOLAŽBA —Tovariš miličnik, samo v slaščičarno sva skočila pa sva ostala brez avtomobila. —Mimo kri! Tat ob današnjih cenah bencina ne bo prišel daleč. POJASNILO —Sinek, jaz sem turist, prvič sem v teh krajih. Rad bi se pogovoril z očetom. Je doma? — Je. Tamle prašiče krmi. Lahko ga boste prepoznali. Na glavi ima lovski klobuk ... BREZ NIČ NI NIČ a je -Aranka, vaš izredno priden in P pa Dopoldne je kosi! tra e| vrtu, pozneje je puMIpje ž« in zalival rože, zdaji Pa£e t>i na lestvi in čisti okn vaIri bil moj takšen . - ra je to uspelo? da —Dovolila seffi m p0-lahko gre popo dne gometno tekmo. STRAN 12 zavsakogar n e k a j Oporoka Je enostranska, preklicna izjava volje zapustnika, s katero razpolaga s svojini premoženjem za primer smrti. Tisti, ki napravi oporo-*°, je oporočitelj. Oporoka je pravno opravilo, zato se za njo zahteva, da se izpolnijo splošni zakoniti pogoji: — opravilna sposobnost stranke (15 let); — poslovna volja stranke; — fizična možnost; — pravna dopustnost pravnega opravila; — izjava volje na predpisan način. Oporoka je strogo osebno opravilo, zaradi tega je pri njej izključeno vsako zastopanje. Je tudi oblični pravni posel. Oporoka, ki ne ustreza Predpisanim pogojem, je neveljavna. Toži lahko vsak, ki ima pravni inte-ras. Rok za tožbo je 1 leto od dneva, ko je tisti, ki ima pravni interes, zvedel varok neveljavnosti, najdalje pa 10 let od razglasitve oporoke. Nasproti ne-Posteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke 20 let od njene razgla-Tožba pa ni potrebna, če oporoka že po svojem zunanjem videzu ne predpisanih pogojev, na primer: lastnoročno napisana oporoka, a ni podpisana. Taka oporoka se ne upošteva pri zapuščinski razpravi. Za veljavnost oporoke je med drugim potrebno, da je oporočitelj oporočno sposoben in daje njegova volja pristna. Pod oporočno sposobnostjo j umemo sposobnost nekoga, da napravi oporoko, jo spremeni ali prekli-nil iT"*0 ,ahko napravi« Mor je sposoben razsojanja in kdor je dopol-ntw s 'rti ®poroka 86 mora napraviti v zavesti in z voljo odrejanja za pri- Oblika oporoke je potrebna, ker gre za izvršitev volje tistega, ki je rtev. Ce se izjava poda v določeni obliki, je to predvsem znamenje, da gre doT?0’ premK«eno in dokončno odredbo. Oblika tudi zagotavlja vero-stojnost podane izjave, onemogoča potvorbo in daje možnost, da se gotovi, kakšna je bila zapustnikova volja. Poznamo redne in izredne obli-e oporok ter zasebne in javne oporoke. Izredne so tiste, ki so narejene v t h oko,i®inah, to je, če ni mogoče narediti redne oporoke (oporoka, m«\Tena na ladji’ med mobilizacijo, ustna oporoka pred dvema priča- L ra neha veljati 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Priče so lahko * Polnoletne osebe . . . sod Pa zan*majo javne in zasebne oporoke. Javne oporoke so: Pred**oporoka’ oporoka, sestavljena pred diplomatskim ali konzularnim med tav^om.’. oporoka, sestavljena na Jug. ladji, oporoka, sestavljena tuiereJ« 'k80'*0 'n V0Jn0, Zasebne oporoke pa so: lastnoročne oporoke, jo o r^A °POrOkc o5111® oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, če datu^T^ ‘as‘"»^"o “»piše in podpiše, koristno pa je tudi, če navede »noroži. ^ero^ne oporoke so tiste, ki Jih napiše ali sestavi kdo drugi, ne pa in sfc ^ako oporoko lahko napravi oporočitelj, ki zna brati in pisati, in hLer«^ta na$n’ da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino nodn-x “javi, daje to njegova oporoka. Tudi priči se pri takšni oporoki •"npiSeta na oporoki. stavi n zna^*,no za sodno oporoko? Sodna oporoka je tista, ki jo se-VBotnvt*^r8^ke^u P® njegovi izjavi sodnik sodišča, ki pa mora prej oporoko p ^b™^6^6''0 istovetnost. Sodnik tudi potrdi, da je oporočitelj valecOpOrO£ne Pr*^e so tak®"e osebe, ki so po zakonu sposobne biti zapiso-ye. oset^01^: Oporočna priča ne more biti oseba, ki še ni polnoletna, da-biti on vze,a opravilna sposobnost. Oporočne priče ne morejo Potomci, oporočiteljevi posvojenci in njihovi potomci; kolena- pre^n“t* *n posvojitelji; njegovi sorodniki v stranski vrsti četrtega mor.: zab°nci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja. Te osebe tudi ne’ 1° sestaviti oporoke kot sodniki. pOj ^bin odredb v oporoki je več. Izdvajamo postavitev dediča. Pod doje Ol? dedič razumemo univerzalnega naslednika, to je tistega, ki pode-ene “Pustnikovo premoženje ali pa glede na celoto določen del laga z vse dedičev. V oporoki lahko torej opročitelj oz. zapustnik razpo-telj ne mow>8V°liln Premoženjem ali pa samo z njegovim delom. Oporoči-da tisto ka a°ločiti dediča svojemu dediču. Torej ne more „zapovedati”, last drnL j nel(omu z oporoko dodeli, po njegovi (dedičevi) smrti preide v P^’^ene osebe. Java volje Opor°ke. Kot že rečeno, oporoka Je enostranska preklicna iz-snirti. zl zaPUstnika, s katero razpolaga s svojim premoženjem za primer °Poroko 1 hL11^ ^torei oseba, ki naredi oporoko) ne glede na že sklenjeno novno ra?8 i Ponovno razpolaga s svojim premoženjem in s tem, če po-v reloti alfa*58’ Prekliče prejšnjo oporoko. Pravzaprav jo lahko prekliče ^odarsod”6'01*18’ Nadalje lahko lastnoročno oporoko prekliče s sodno, S|neno on noPrav *ako lahko prekliče, če naredi lastnoročno oporoko. Pisarno onomz ° lahko prekliče tako, da jo uniči. Oporoko lahko prekliče sti, ki je bil T sPos°ben oporočitelj. Torej oporoke ne more preklicati tičati, Pa it- ,v®asn> ko jo je napravil, sposoben, pozneje, ko jo hočeprekli-ntolče, če o sP°s°bnost izgubil. Oporočitelj lahko prekliče oporoko tudi “anienii. £°.naPrayi oporoke razpolaga (npr. proda) stvar, ki jo je komu Preklicna i • osve®mo že zapisano definicijo: Oporoka je enostranska, njem ava V0Ue zapustnika, s katero razpolaga s svojim premože- a primer smrti. Pripravil: Š. S. Glede na to, da prespimdkar K temu oziroma na to podnožje tretjino življenja, ni vseeno, kakš- je primerna vzmetnica jogofit. Se bolj dodelan je lattoflex. Ker je najpravilnejša lega telesa takšna, da je srce v višini pet, so strokovnjaki razvili tak sistem letvastega podnožja, pri katerem je mogoče dvigniti krajši del pri zglavju, daljši del pa proti znožju. Blazina, oziroma vložek, ki leži na tem podnožju, vsebuje prožen in higieničen material... Pomemben element ležišča je zglavnik. Dipl. inž. arh. Maja Tasič-Demšar, katere del sestavka povzemamo iz Naše žene, piše, da, če spimo brez zglavnika, se vratni del hrbtenice nategne, ker glava rti v isti višini kot ramena. Če pa zglavnik sega pod ramena, je neprimerno zvit prsni del hrbtenice. Zato mora biti zglavnik izdelan tako, da je najvišji tam, kjer leži na njem glava, in segati sme samo do ramen, ne pa tudi pod ramena. Tak zglavnik že obstoja in je polnjen z antialergičnim in visoko elastičnim materialom ter ga je mogoče prati. S tem, da smo zapisali, da tak zglavnik že obstoji, pa žal še ni rečeno, da ga dobite tudi pri nas. Dotlej pa je treba pač uporabljati klasični zglavnik, tudi tistega, kije napolnjen s perjem, če pač ni drugega. no posteljo si bomo izbrali. V postelji nam mora biti pri počitku udobno toplo, ne smemo se v njej potiti. Primerna je tista postelja, ki po normalnem delovnem dnevu omogoča zdravemu in normalnemu človeku dober počitek, kar pomeni, da se v njej po mili volji obrača in najde vsakokrat tisti položaj, v katerem se bodo mišice najbolje sprostile. V življenju sta dve stvari: dobra postelja in dober par čevljev, je zapisal nek modrijan. Kvaliteta in dolžina spanja sta v veliki meri odvisni od ležišča. Tako na primer nepravilno oblikovane zglavne blazine mnogokrat slabo vplivajo na vratna vretenca, človek slabo spi zaradi nepravilne velikosti posteljnega vložka ali zato, ker je posteljni vložek pretrd ali premehak. Neprimerna je tudi preveč prožna postelja, premasiven posteljni vložek, ki ne dovoljuje zračenja ter končno mesto postelje prav tako lahko vpliva na spanec. Kako posteljo izbrati? Postelja naj bo vsaj 15 centimetrov daljša od človeka, ki spi v njej. Minimalna dolžina mora biti 190 centimetrov. V bočnem položaju zavzema človekovo telo 70 centimetrov širine (v poprečju seveda), dodajmo še po 15 centimetrov na vsaki strani in tako je za enega dovolj 100 centimetrov široka postelja. Za dvojno posteljo velja, da zadostuje že širina 160 centimetrov. Sicer pa postelja ne sme biti prenizka. Idealna višina ležišča je višina stola, torej približno 45 centimetrov. Podnožje oziroma posteljno dno naj bo prožno, to pa dosežemo na dva načina: z mrežo in letvastim podnožjem. Spiralna mreža je lahko nevarna; če v sredini ni okrepljena in če je na ne vzdržujemo prav, se kaj hitro raztegne in postane koritasta. Veliko bolj primemo je zato letvasto vzmetno-litolast podnožje. Sestavljeni je iz prednapetih letev. Vstavlja se lahko v vsako ležišče. za razvedrilo DIALOG SLIKARJEV PO RAZSTAVI — Pri vragu sva midva in najina “'karska kariera. — Zakaj? — Ukradli so samo okvirje, suke pa pustili... ob odhodu iz matiCne-QAURADA "Komaj petdeset kora-kov sva naredila od matičar-rti Pa že godrnjaš in sitna-s- Tega ne prenesem! — Ja, kako pa si si ti Potem predstavljal skupno ^Henjsko pot? ŽARJEN POVELJNIK ~~ Bedaki! To je bil najlepši P°žar v zadnjih desetih letih na A$om območju, vi pa ste ga ^gasili, še preden je prišel hKAVEC SESTRI u" Ko bom velik, več ne šel v ta park. " Saj pa je vse v redu. Do dolgih sprehodov SU"’sedeš na klop, pa ti ^ko] dajejo umetno dihanje na “sta ... SMRT OBSOJEN Milka, tena h«.;--‘1 — Grob si do ptic. To ni človeško! - Že. To pa tudi ni ptičje: »Kupi ženi plašč ... kupi ženi plašč ... in s tem me moti med branjem časopisa že celo popoldne! PREVERJANJE OSEBNE TEŽE — Gospa, kar mimo stopite na tehtnico. — Bojim se zaradi kilogramov. — Nikar se ne bojte, tehtnica je dobro pritrjena. V ZMEDENOSTI — Dober dan. Rad bi prijavil tatvino. Kolo so mi ukradli. — Sprednje ali zadnje? — Ne, celi bicikl. NE OGENJ NE VODA V Lu kavčih so v tem poletju pripravili »vrtno disco veselico« in na plakat med drugim zapisali, iz previdnosti seveda, »PA MAKAR DE DEŠ, TUDI BO! PO SOBOŠKO KAR TAKO —Ti, nesrečnež, mirno gledaš televizijo, v kleti pod blokom pa je že meter vode. — Ne tečnari, saj smo vendar v tretjem nadstropju... ZA DOMAČIM OMIZJEM —Dragi, čutim, da me čedalje manj ljubiš. —Kako pa vendar lahko prihajaš do takšnih domnev? A ne vidiš, da pojem vse kar skuhaš.,. IZ PREVIDNOSTI —Mami! —Kaj je spet narobe? —V kopalnici so samo čiste brisače. A lahko eno uporabim? GOSPA HIŠNI POMOČNICI —Frida, me lahko zbudite zjutraj ob petih? —Ševeda, samo to prosim, če me prej pokličete po telefonu ... V DŽUNGLI —Tiho, Čita! Jaz, Tarzan, pojasniti Jane kaj to biti SIS za stanovanje. I Skorajda ni več celih poletnih oblek, ampak imajo izrazito H prednost predvsem kombinacije skuknjiča in hlač. Suknjiči so 9 praviloma izdelani iz lahkih bombažnih »seersucketjev« in niso 9 podloženi. Brez izjeme so ozko črtasti: bela in svetlo modra, bela Im močno mo dra, be la in siva. Poleg praktičnega»seersuckeija«je tudi izredno veliko bombažnega madrasa v umirjenih barvnih 9 kombinacijah (beige-oker-bela ali svetlo rjava-bela-čma). Suk- 9 njiči so ohlapno krojeni, vendar tailirani, imajo nekoliko širše _ fazone, zapenjaje na dva gumba in našite žepe. Hlače so vedno k enobarvne (platno, bombaž, mešanica platna in čiste svile) z 9 9 gubami ali brez njih na sprednjem delu in so nekoliko ožje krojene I 9 kot doslej. Včasih se pojavijo tudi zavihki. Najbolj pogoste barve 9 I so svetlo in temno modra in bela. Skrajce, ki se nosijo k takim 9 9 kombinacijam, so vedno enobarvne in prav gotovo je najleoše, če 9 •' se ujemajo z barvami hlač. Krojene so ohlapno in imajo srednje I velike ovratnike in rokave do komolcev. Še vedno je nekaj nizkih, stoječih ovratnikov. Namesto suknjiča bo prijema poživitev jopa 9 ali še bolje pulover iz grobega bombažnega pletiva. Moda pravi, 9 da je lahko le svetlo moder ali bel. Za šport in prosti čas — piše Lenka Fajfar v Nedeljskem — I dnevniku — je moda širokosrčnejša. Prevladujejo kombinacije H sahar, park in bluzonov, ki se vedno nosijo le na golo kožo, in 9 udobno krojenihhlač. Prevladujejo bombažne in platnene tkanine ali pa tudi razne mešanice sintetike inparavnih materialov ter žive I barve. Veliko je bele, višnjevo rdeče, rumene, svetlo in temno modre in umazano zelene. K športnim hlačam se nosijo ohlapno 9 krojene srjace, ki imajo večkrat na hrbtih natisnjene morske 9 motive, ali pa polo iz tankega bombažnega trikoja, in mladostne I majice z ovratnim izrezom na ramena ter podaljšanimi rameni m namesto rokavov. V glavnem so širše črtaste. Za prosti čas pa je tudi veliko bermud, ki so letos nekoliko 9 daljše in segajo do sredine kolen ter so ohlapno krojene. IPa še modna muha: moške kopalke so letos minimalke, izdelane iz prožnih lasteksov. AVTOMOBILIZEM Povpraševanje po goltih Jugoslovani smo se pripravljeni marsičemu odpovedati, le avtu ne. Dasiravno je golf že dalj časa v prodaji, je po njem še vedno veliko povpraševanje. Ne moti tudi cena: tovarniška cena je 258.700,00 dinaijev. Go if e je še naprej mogoče kupiti zgolj za dinarje deviznega porekla. Ker pa v tem primeru ni potrebno plačati zveznega prometnega davka, ki znaša sicer 11,5 odstotka, stane »devizni« golf zdaj približno toliko kot najdražji model stoenke. Naval na golfe se je zato še povečal. Novost pa je pri vplačevanju teh vozil; poslej slovenskim kupcem ni treba plačevati v Sarajevski banki v Zagrebu, ampak lahko to store v podružnicah Jugobanke v Sloveniji. KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LENDAVA Enota za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi 3., 34., in 43. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, štev. 7/77) in 16. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Lendava (Ur. objave štev. 24/79) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč, namenjenih za individualno gradnjo v skladu z zazidalnim načrtom v Lendavi med Partizansko ulico in Kobiljskim potokom (nasproti tehnične šole) 1. Parcela štev. 4060/1 v izmeri 6,38 a za izklicno ceno 68.266,00 din za odškodnino pravice uporabe 2. Parcela štev. 4060/9 v izmeri 6,38 a za izklicno ceno 68.266,00 din za odškodnino pravice uporabe 3. Parcela štev. 4060/11 v izmeri 6,60 a za izklicno ceno 70.620,00 din za odškodnino pravice uporabe 4. Parcela štev. 4060/12 v izmeri 6,60 a za izklicno ceno 70.620,00 din za odškodnino pravice uporabe 5. Parcela štev. 4060/17 v izmeri 5,76 a za izklicno ceno 61.632,00 din, za odškodnino pravice uporabe 6. Parcela štev. 4060/18 v izmeri 5,76 a za izklicno ceno 61.632,00 din za odškodnino pravice uporabe Kupci stavbnih zemljišč plačajo za urejenost parcele 104.000,00 din po parceli in sicer 50 % navedenega zneska v 30 dneh, nadaljnjih 50 % pa v 18. mesecih po podpisu kupne pogodbe. Vse navedene parcele ležijo v k. o. Lendava. Pogoji natečaja: 1. Natečaj je usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali po zastopniku s pismenim pooblastilom in bo v petek, dne 3. septembra 1982 ob 14. uri v prostorih Komunalne skupnosti občine Lendava, Partizanska uL 52. 2. Udeleženci morajo pred pričetkom natečaja položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Plačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča všteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na natečaju pa se vrne brez obresti. 3. Rok za začetek gradnje na pridobljeni parceli je eno leto od sklenitve pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Najugodnejši ponudnik mora plačati odškodnino za pravico uporabe zemljišča v 30 dneh po sklenitvi kupne pogodbe. 5. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Ponudnik je lahko pravna oseba ali občan. 6. Stroški javnega natečaja bremenijo koristnika zemljišča. 7. Kupci oz. investitorji lahko pristopijo h gradnji stanovanjske hiše pod pogoji, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal ZUM Maribor pod št. 1429/81 z dne 21/8-1981 (tip hiše in ostali pogoji). 8. Interesenti si lahko zemljišče ogledajo na kraju samem, podrobnejše informacije pa daje strokovna služba Komunalne skupnosti občine Lendava, Partizanska ul. 52. Lendava, dne 11/8-1982 19- avgusta 1982 STRAN 13 LU XUN ; Več kol deset dni je trajalo, da so pomalem izvlekli iz nje vsaj najosnovnejše podatke o njeni preteklosti. Izvedeli so, da ima doma zelo strogo taščo in mladega svaka, ki je drvar, čeprav ima šele nekaj nad deset let. Svojega moža, ki je bil deset let mlajši od nje, je izgubila preteklo pomlad in tudi on se je bil preživljal z drvarjenjem. Dan za dnem je mineval in Xiang Linova žena je ves čas vestno opravljala vse svoje posle in trdo delala. Nikoli se ni pritoževala nad hrano in med delom si ni privoščila niti trenutka počitka. Vsi ljudje so si bili edini, da je nova služkinja Četrtega strica zares zavidanja vredna, saj. je bila bolj marljiva in bolj spretna kot katerikoli moški. Ko se je leto bližalo končuje poleg pranja, pometanja in ribanja sama preskrbela perutnino ter pripravila vsa žrtvena jedila. Tako družini Četrtega strica ni bilo treba, kot sicer ob tem času, začasno zaposliti pomožne služkinje. Xiang Linova žena pase ni pritoževala, včasih ji je celo ušel lahen nasmešek in njen obraz je kar žarel od zadovoljstva. Nekega dne, kmalu po novem letu, je, kot ponavadi, odšla na breg reke, da bi CK oprala riž. Kar naenkrat je g pritekla nazaj, v obraz bleda M kot kreda. Povedala je, da je O bila na nasprotnem bregu a reke ugledala moškega, ki se je brez prave zaposlitve spre-< hajal sem ter tja po obali. Bil ”2 je zelo podoben bratrancu j njenega umrlega moža in Xi-O ang Linova žena se je bala, da > je prišel iskat njo. Ta vest je W Četrto teto zelo vznemirila, ? zato je začela služkinjo natančneje spraševati o dogod- ku. Toda iz Xiang Linove žene ni bilo mogoče izv leči nič podrobnejšega. Ko je Četrti Novoletna žrtev stric izvedel za ta pripetljaj, je nagubal čelo in pristavil: »To ne pomeni nič dobrega. Bojim se, da bo pobegnila od doma!« Kmalu se je izkazalo, da je imel prav. Pretekla sta-dva tedna ih ljudje so začeli pozabljati na dogodek ob reki, ko se je v h iši Četrtega strica na lepem spet pojavila teta Wei. S seboj je pripeljala ženo kakih tridesetih let in jo predstavila kot taščo Kiang Linove žene. Ženska je bila napravljena zelo preprosto, kot pač vse revne kmetice. Čepravjebilas hribo v, pa se je znala obnašati zelo uglajeno in naravno. Uporabljala je vljudne in izbrane besede. Takoj za tem, kojoje tetka Wei predstavila, seje opravičila in povedala, da je prišla po svojo snaho. Razložila je, da so v njihovi hiši sami starci in otroci, spomladi pa je na vasi toliko dela, da družina nujno potrebuje še en par krepkih rok. »Ker je prišla ponjo njena lastna tašča, seveda ne moremo ugovarjati,« je izjavil Četrti stric. Torej so izračunali plačo Xiang Linove žene. Skupaj je znašala tisoč sedemsto petde set kovancev. Vsi so bili še nedotaknjeni in niti enega ni bila porabila. Tako so ves denar izplačali njeni tašči. Le ta je pobrala še snahina oblačila, se zahvalila in odšla. Ob tem času je bilo že poldne. »Joj, riž! A H ni šla Xiang Linova žena prat riža?«je je koj za tem spomnila Četrta teta. Najbržje bila že lačna in seje zato spomnila, da bi bil že čas za kosilo. Tako se je vsa družina spravila iskat košaro za riž. Četrta teta je najprej pogledala v kuhinjo, potem na verando in celo v spalnico — toda o košari ne duha ne sluha. Četrti stric je zapustil hišo, vendar tudi on ni ničesar našel. Šele ko je odkorakal vse do reke, je na obrežju zagledal košaro, ki je samevala poleg zeljnate glave. Ljudje, ki so bili slučajno poleg, so povedali, kaj se je bilo zgodilo. Dopoldne se je ob produ zasidral čoln, pokrit z belo platneno plahto, tako da ni bilo mogoče, videti, kdo in kajje notri. Sicer pa takrat še tako ali tako na to ni bil nihče pozoren. Xiang Linova žena je prišla na breg prat riž. Ravno, ko je hotela poklekniti, da bi zajela vodo, sta iz čolna naenkrat skočila dva moža. Po obleki sodeč sta bila hribovca. Eden od njiju je dekle zgrabil, drugi mu je hitro priskočil na pomoč in s skupnimi močmi sta jo zvlekla v čoln. Nekaj časa je bilo iz notranjosti še slišati njen jok in kričanje, kmalu pa je vse utihnilo — verjetno so ji ugrabitelj' s čim zamašili usta. N ato sta iz čolna splezali dve ženski. Enaodnjiju je bila tetka Wei, druge pa ni nihče poznal. Nekaj ljudi je poskušalo skrivaj pokukati v čoln, ampak bilo je pretemno, da bi lahko natančno videli, kaj je s Xiang Linovo ženo. Rekli so, da se jim zdi, kot da leži zvezana na lesenem podu. »Kako priskutno! In vendar ...« je pripomnil Četrti stric. Tisti dan je morala Četrta teta sama skuhati kosilo. Njen sin Amin ji je pomagal zakuriti ogenj. Po kosilu se je spet pojavila tetka Wei. »Kako priskutno!« jo je pozdravil Četrti stric. »Kako si le drzneš!« jo je jezno nahrulila Četrta teta, ki je ravno pomivala posodo. »Kako si upaš meni nič, tebi nič v našo hišo, potem, ko si nam to deklo najprej sama priporočila, potem jo pa pomagala ugrabiti! Kaj bodo le rekli ljudje? A H morda hočeš iz nas briti norce, ali kaj?!!« »Ojoj, ojoj! Jaz sem vendar tista, ki so jo prevarili! Prišla sem nalašč zato, da bi vam pojasnila, kako je s to stvarjo. Ko me je Xiang Linova žena zaprosila, naj ji poiščem delo, mi ni prišlo niti na kraj pameti, da počne to brez dovoljenja svoje tašče. Kako neprevidna sem bila, da sem ji tako slepo verjela! Oprostita mi, častitljivi gospod in častitljiva gospa! Na srečo je vaša družina tako velikodušna, da se ne meni za take malenkosti. Naslednja služ kinja, ki vam jo bom pripeljala, bo tako izvrstna, da bo ta škoda trikrat poplačana. . .« »In vendar. . .«je poskusil ugovarjati Četrti stric. Tako je bila zadeva končana in kmalu so na Xiang Linovo ženo pozabili. Samo Četrta teta je kdaj pa kdaj še omenila prejšnjo služabnico. Po njenem odhodu je družina menjala že kar lepo število služkinj in nobena jim ni bila po volji. Nekatere so bile prelene, druge spet preveč požrešne, nekatere pa oboje. Skratka, nobena od njih se še zdaleč ni mogla primerjati s Xiang Linovo ženo. Četrta teta je večkrat sama pri sebi zavzdihnila: »Bog ve. kje je sedaj in kaj počne?!« Na tihem si je predstavljala, kako lepo bi bilo, ko bi se Xiang Linova žena mogla vrniti. Ko je znova napočilo novo leto, pa je Četrta teta izgubila vsako upanje, da jo bo še kdaj videla. Ob koncu praznikov je zo-Hrišla na obisk tetka Wei, ’ družini zaželela srečo v novem letu. Imela ga je že precej pod kapo, tako da je bila še bolj zgovorna kot ponavadi. Povedala je, da ni mogla priti prej, kajti zanekaj dni je obiskala svojo mater v Weijiashanu. Seveda Je pogovor spet nanesel na Xiang Linovo ženo. »Ah, ona?« Tetka je dobre volje pričela razlagati, kako je z dekletom. »Tej ženski je tokrat zares padla sekira v med! Še preden jo je tašča odpeljala od tod, jo je bila že obljubila za ženo šestemu sinu neke družine He iz vasi Hejiaao. Tako je Xiang Linova žena doma prebila samo nekaj dni — prav kmalu so jo spet odnesli v cvetlični nosilnici!« »Fuj, kakšna tašča!« Četrta teta se je zgrozila. »Ah, moja draga gospa! Vidi se vam, da ste iz bogate družine. Mi, reveži s hribov, vidimo vso stvar v popolnoma drugačni luči. Kar poglejte; ženska ima sina, godnega za možitev. Če ne bi omožila svoje snahe, ne bi mogla nikoli zbrati dovolj denarja za zaročna darila. Kot vidite, ženska sploh ni neumna, ampak zelo odločna in preračunljiva. Zato je svojo snaho tudi omožila v odročno vas, visoko v gorah. žilo malo žensk je voljnih poročiti se nekam bogu za hrbet in živeti naporno življenje sredi divjih planinskih gozdov. Zato je dobila za svojo snaho kar osemdeset tisoč kovancev. Če bi jo dala nekomu iz svoje vasi, ne bi dobila niti polovice.. Sedaj se je njen drugi sin lahko oženil in darila za nevestino družino so stala samo petdeset tisoč kovancev. No, pa povejte, če ni to iznajdljivo !« »In Xiang Linova žena ni imela sploh nič proti?« »Kdo jo je pa vprašal? Seveda bi se na njenem mestu vsaka branila. Enostavno so jo zvezali, jo stlačili v nosilnico in jo odnesli k hiši njenega bodočega moža. Tam so ji na glavo poveznili cvetlični venec, jo potisnili na kolena, opravili vse potrebne ceremonije in jo nato enostavno zaklenili v moževo hišo. Ampak Xiang Linova žena je izredno svojeglava. Pravijo, da se je strašno branila. Nekateri so rekli celo, da je tako trmasta, ker je služila v hiši učenih ljudi. Veste, gospa sama sem videla že veliko vdov, ki so jih prisilili k ponovni poroki. » Med njimi se najdejo take, ki glasno jočejo in kriče, in tudi take, ki grozijo s samomorom. (N adaljevanje prihodnjič.) S prihodom Nemcev nisem videla več možnosti, da ostanem v stanovanju tete Jože. Noč in dan bo prežala nevarnost, da spet zgubi živce in nas potisne v nesrečo, saj ima z Nemci hujše račune kot z Italijani. Helene pa ni, da bi mi pomagala iz težav. V naslednjih dneh sem nestrpno pričakovala Katjo, ki je prinašala viharne novice. Naši so skušali rešiti zapornike, preden pridejo Nemci. Takoj sem pomislila na Heleno. Mogoče se vrne. Prišla bo s svojim smehom, s svojo nepogrešljivo določitvijo glede mene. Drugič je Katja povedala, da Italijani pri zapornikih ne popuščajo. Predali jih bodo Nemcem, čeprav se pripravljajo na odhod iz Ljubljane. Italijanska vojska se bo umaknila iz vseh krajev v Ljubljanski pokrajini. Strahotno me je prizadel v tistih dneh obisk Hane, s katero sem bila povezana že leta 1941. Prišla mi je povedat, da se morajo umakniti iz Ljubljane aktivisti, ki niso tu nujno potrebni. OF bo umaknila tudi ilegalce, ki so kompromitirani in. bi jim grozilo, da jih Nemci ali beli odkrijejo. Med temi sem tudi jaz. Odhod bo prihodnjega dne zjutraj. Mudi se, ker Nemci že prodirajo iz smeri Brežic. Oči so mi obstale na Darku, ki je ležal vznak v košarici poleg žimnice in mahal z rokicami, ne da bi se zavedal, kaj ga čaka. Pustiti ga? Ne, nikdar. Odločitev v meni je bila nenadna silna. Niti za hip nisem podvomila: otroka ne bom pustila. Tuje so mi postale moje dolžnosti, ki sem jih do sedaj izpolnjevala z neko svetostjo, a zdaj se jim je notranjost uprla. Ne politike, ne vojne, ne discipline, ničemur se ne pokoravam. IZ čem je smisel mojega življenja brez njega? Več kot del mene je, moje notranjosti, mojega telesa. Ničesar ni na svetu, kar bi postavljala predenj. Umrl bo, če ga pustim, a kaj bom potem? Kdo se bo menil za to na tem ponorelem svetu? S svojo krivdo ostanem sama. Nikoli si ne bom mogla odpustiti, da sem ga prepustila smrti, ker sem se pokoravala nečemu drugemu, ne njegovi usodi. Zato nikoli od njega! Mahal je z rokicami in celo z očmi me je skuša/ ujeti, ko sem brez moči in oropana vsakega upanja, da preživiva, stala ob niem. Hana je bila nekoliko starejša od mene. Tudi ona je kot ilegalka rodila v Ljubljani in preživljala z otrokom podobno usodo. Isto je gotovo preživljala ob novici, da jo pošiljajo iz Ljubljane in da pušča otroka tujim ljudem. A ona je to preživela. Sprijaznila se je, da zapusti mesto, kjer bo zagospodaril gestapo. Večja možnost je, je rekla, da ostaneta z otrokom oba pri življenju, če odide. Zame velja isto. A jaz nisem mogla sprejeti tega. V navalu čustev nisem mogla drugega kakor da sem se brezupno oprijela odločitve, da ostanem. ,,Kaj bo z otrokom?" sem rek/a, ne da bi čakala na njen odgovor, za katerega sem vnaprej vedela. Hana je počakala, da preživim udarec in pridem k sebi. ,, Vsi ilegalčki ostanejo v Ljubljani. Njihovo oskrbovanje ima v rokah Ziherlova mami. Tudi za tvojega je že pripravljeno mesto." Kakšno mesto naj bo pripravljeno, ko so mi ga dekleta vedno komaj našle? Kako bo kdo skrbel zanj, ko pa sem ga jaz komaj obdržala pri življenju? Ni bilo resnice v tem, ampak samo tolažba pred nevarnostmi, ki bodo nastopile, ko bom odšla brez njega. Lažna tolažba, ki pa je seveda veljala tako za Hano kot zame. Vedela sem, da v to resnico ni verjela. Ni mogla verjeti. Darko si je medtem brezskrbno začel loviti prstke. Ko je Hana videla, kako sem prizadeta, je samo ponovila: ,,Ne boj se, poskrbljeno je zanj. Že jutri ga bodo selili." Ko mi je povedala za naše zborno mesto, je odšla. Jaz pa sem ostala s težko slutnjo, da otroka ne bom nikoli več videla. IZ tistem trenutku mi je bil Darko resnično vse, kar sem imela in kar bom z jutrišnjim dnem izgubila. Vzela sem ga v naročje in zdelo se mi je, da ga kljub vsemu ne bom mogla pustiti. Z njim v partizane ni bilo mogoče, kar sem predobro vedela. Vendar ga ne bom dala iz rok. Želela sem si, da bi se dan, ki je pred menoj, in noč, ki mu bo sledila, potegnila v večnost, da bi Nemci od Brežic prodirali neskončno dolgo in bom ostala z Darkom tu, dokler se ne bo z Nemčijo zgodilo, kar se je zgodilo z Italijo. Vendar nemška vojska ni razpadla, prodira. V sobo je prišla Marja. Pada bi vedela, kdo me je obiskal, ker me je našla zbegano; povedala sem ji, kaj me čaka jutri. ,,Dokler ne bodo prišli po njega, bom jaz skrbela zanj, Štefka ga bo prišla nahranit. Si lahko brez skrbi." Takrat se nisem hotela in nisem mogla slepiti. Tudi na Katjo nisem mogla računati, saj je bila skoraj vse dneve in noči v mestu. Nemci so lahko že jutri v Ljubljani. Ne smem si delati utvar. Če me odkrije gestapo, je tudi po Darku. Vedno bolj sem se čutila nebogljeno v odločanju. Nazadnje bom le morala otroka pustiti in prepustim ga lahko samo materinskim rokam Francke ali Štefke, če se bom sploh mogla ločiti od njega. Štefke še nikoli nisem tako željno čakala, kakor takrat. Sele ona me je nekoliko pomirila. Vse je razumela, v vse privolila in mi zagotovila, da bo otroka dojila, kamorkoli ga bodo premestili. Mnenja je bila, da bi bilo dobro, preden odidem, da govorim s Francko. Mirnejša bom, če bom sama uredila tudi z njo. Bes. V negotovosti zapustiti Ljubljano, bi zame predstavljalo neprestano skrb v hosti. Dopoldne Francko lahko dobim na Igriški ulici, kjer v tretjem nadstopju pospravlja pri stranki Senčar, mi je rekla Štefka. Ko je odšla, sem se začela odpravljati v mesto. Marjo sem prosila, naj popazi na otroka, če se bo zbudil, preden se vrnem. Po Štefkinem obisku je namreč vedno trdno zaspal. Ljubljana je bila spremenjena. Opazila sem, da so bili Italijani zbegani. Imela sem občutek, da se ljudje ne brigajo drug za drugega; vsak se boji za svojo usodo. Kar v zraku ja prežal strah pred Nemci, ki so prihajali. Mesto pričakuje gestapo. Pred gledališčem sem opazila fanta, ki se je igral v pesku. Moral je biti star kakih sedem let. če ne bi bila namenjena k Francki, tega fanta mogoče ne bi spravljala v zvezo z njo. Zdaj pa se mi je zdelo, da je njen. Ona pospravlja pri stranki z Igriški ulici, on pa se medtem igra pred Dramo. Ne more bid drugače. Ko sva se z otrokom ujela z očmi, sem bila prepričana, da je Franckin. Fant je prenehal z igro. Ni več premaknil oči z mene-Vzravna/ ^e je in me nepremično zrl. Spozna/ me je, čeprav sem ime/a lase svetlo pobarvane, frizuro košato, ne gladko ko ponavadi, na nosu pa temna, sončna očala. Spozna/ je Ano, h kateri je pred leti rad prihaja/. Na Igriški sem šla v prvo nadstropje, nato v drugo. J napisanih tablicah na vratih sem našla stranko, pri kateri / delala Francka. Fant mi je previdno sledil in se p/azd ° stopniščni ograji. V prvem nadstropju je obstal in poslušal, ki se s Fancko pogovarjava. K sreči ni mogel razumeti najineg pogovora, ker sva na pragu šepetali in se tako o vsem pomenili. Prosila sem jo, naj o mojem odhodu sporoči tu Henriki. Ko sem se spuščala po stopnicah, sem morala mim fanta. Slonel je na ograji in me nepremično gledal, dok nisem zapustila hiše. , .,g Popoldne je prišla spet Štefka. Nekoliko bolj sern.^0 pomirjena, ker bo otrok le v skrbnih rokah, če mu bo preskrbeli še dobro družino in mu bodo moje ženske v pom' se bo čas nazadnje le premaknil h koncu vojne, ko bo osta. 0 zmeraj pri meni. Skušala sem si dopovedati, da mu bo dob \ Kako brez mene dobro? Kaj mu bo dobro, če pa je ^zag iokati, medtem ko je pH pri Štefki? Tega še ni storil. Vedno y ie z mlekom pomirila. Zdaj pa se naenkrat kuja. Spusti! je bradavico. P^^^fg^it, jo je v usta, a ni dolgo pil. Njegov jok je postaja! krc vztrajen. Štefka je videla mojo skrb, a trd ni mogla pomag ^^ Darko je jokal ves večer. S Katjo sva bili skupaj zadnjo' g a sva se zaradi fantovega joka komaj kaj pomenili. Pov mi je, da bo ostala v Ljubljani pri svojem delu. (Nadaljevanje prihodnj _____ STRAN 14 ______ — VESTNIK, 19. šport Konjeništvo - Jugoslovanski kasaški derbi ZMAGALA FEGRINA V okviru praznovanja stoletnice konjeniškega kluba Maribor so bile na hipodromu v Kamnici pri Mariboru velike kasaške in jahalne dirke. Osrednja točka sporeda pa je bil 56. jugoslovanski kasaški derbi, ki je pripadel Fegrini na vdjetih 39-letnega Alojza Slaviča iz Križevec pri Ljutomeru. Zaradi odsotnosti nekaterih konj je Fegri- ga športa, ki so prišli iz Prlekije. Tako so se tudi uresničile napovedi strokovnjakov, ki so pred dirko pripisovali največ možnosti za zmago prav Fegrini. Ljutomerski kasači pa so se izkazali tudi v nekaterih ostalih dirkah. Tako je v driki za 3 do 5-letne kasače z avtoštarjom na 1600 m dolgi progi Fisko (Hanžekovič) na startala s številko štiri v prvi vrsti. Njen start ni bil najboljši, saj je prišla v vodstvo šele po kakih tisoč metrov vožnje. Vodstvo je obdržala do konca in zmagala s prednostjo 10 do 13 metrov. Progo, dolgo 2800 m, je prevozila v času 1:24,2. Tega velikega uspeha so bili veseli ne le zmagovalec, temveč številni ljubitelji konjske- zasedel drugo mtesto. Prijetna (Jureš) pa je bila tretja. V tekmovanju dvoletnikov je Lero (Hanžekovič) v prvi skupini zasedel drugo. Maestro (Žnidarč) pa drugo mesto v drugi skupini. Leanka (Slavič) je bila tretja. Omeniti velja še tretje mesto Lans-peda (Galunder) v dirki za 3 do 12-letne kasače z avtoštar-tom na 1600 m dolgi progi. V Mprski Soboti je bila v nedeljo regata jadralcev na deski, na Kateri je nastopilo 23 jadralcev iz Ljubljane, Maribora, Ljuto *era, Avstrije in Murske Sobote. V težki kategoriji je zmagal Lorbek pred Mullerjem, oba iz Ljutomera in Rakarje m iz Murske Sobote. V lahki kategoriji pa je bil najboljši Baler pred godcem in Kapunom, vsi iz Ljutomera. Pri ženskah je zmagala ^orekova pred Ozmecovo in Maijanovičevo, vse Ljutomer । rireditev na vodni gladini gramozne jame ob bakovski cesti j ePo uspela in pritegnila precej gledalcev. Tekst m foto: T. Gider Aktiven tudi v poletnih mesecih Sportno-rekreativno življenje na Cvenu je izredno razgibano tudi v ^letnih mesecih. Asfaltirano igri-je v popoldanskem in večernem polno fantov in deklet vseh ^atosji, željnih športa in rekreaci-Najbolj prizadevni so odbojkarji, fantje trenirajo dvakrat, dekleta Pa enkrat tedensko. Tudi nogo-^aši se zavzeto pripravljajo na Jari v občinski ligi v malem nogo-Košarkarji redno igrajo za ^kreacijo, ob nedeljah dopoldne .. 'e igrišče rezervirano za ljubite-Me tenisa . . »Na našem igrišču se veano ne-aJ dogaja, pravi predsednik TVD ^ven Stanko ŽUN1C. ako je tudj prav, saj se približuje ^eetek nove tekmovalne sezone. 1 ^eseljivo je, da smo predvsem tos uspeli vključiti veliko mladih. ® j® moč opaziti predvsem pri bojki, malem nogometu in teni- V namiznem tenisu imamo ansko, mladinsko in pionirsko V od'Miki smo letos prvii ouli prvo mesto med pionir-•; podatki, ki zgovorno kažejo Rimanje mladih za šport in re-^actjo,” je zadovoljen predsed- TVD Partizan Cven ..Seveda imamo prav v odbojki in namiznem tenisu največje ambicije, tudi tekmovalne ...” Kaj pa množične akdje? ..Vsako poletje organiziramo plavalne tečaje v okviru šole v naravi, redno pa se udeležujemo plavanja za značke „delfin”, ki ga organizira ZTKO Ljutomer. Tudi kolesarjenje je zelo priljubljeno in razširjeno. Zanimiv je podatek, da dekleta v času treninga moških v Kolesarstvo Sreš in Titan tretja v Novem mestu V organizaciji kolesarskega kluba Novo mesto je bila velika kolesarska dirka, na kateri je sodelovalo 160 tekmovalcev. Na težki in zahtevni progi so sodelovali tudi kolesarji Pomurja iz Beltinec in se lepo odrezali. To še posebej velja za Sreša, ki je v konkurenci mladincev osvojil tretje mesto, kar je letos njegova najboljša uvrstitev. Tretje mesto je osvojil tudi Titan v konkurenci mlajših mladincev, čeprav je padel in nadaljeval vožnjo s poškodovanim kolesom. Premagal gaje domačin Glivar, ki je bil tretji na državnem prvenstvu. Berden je zasedel šesto mesto. Med pionirji je bil Mihalič peti, Cigut in Rojnik pa sta odstopila. Mladi kolesarji Pomurja iz Beltinec so se udeležili tudi velike kolesarske dirke za nagrado Metaliacomerca v Zagrebu. Najboljši med njimi je bil Berden, ki je pri mlajših mladincih zasedel deveto mesto. Požrtvovalno se je boril tudi Ceh. š. 7- V soboto dirka po Pomurju KoIesarskT klub Pomurje iz Beltinec bo v soboto organizator XXIV. kolesarske dirke Po Pomurju, ki bo hkrati veljala za prvenstvo Slovenije. Tekmovali bodo člani A, B in C, starejši in mlajši mladinci ekipno in posamezno. Tekmovali pa bodo tudi pionirji. Start in cilj dirke bo pred blagovnico v Murski Soboti ob 10.00 oziroma 14.30 uri. Krožna proga bo potekala na relaciji Murska Sobota — Gederovci — Grad — Bodonci — Cemelavci — Murska Sobota. Člani bodo vodili 140 im, starejši mladinci 95 in mlajši mladinci 50 km. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzele krajevne skupnosti mesta Murska Sobota. lil. KOLESARSKI MARATON TREH SRC Pod pokroviteljstvom Radenske in v sodelovanju z ZTKO pomurskih občin organizira kolesarski klub Pomurje iz Beltinec v soboto, 28. avgusta 1982, III. KOLESARSKI MARATON TREH SRC. Na sporedu bosta veliki in mali maraton. Proga za veliki maraton bo potekala na relaciji Radenci — Ljutomer — Razkrižje — Crenšovci — Lendava — Moravci — Murska Sobota — Gederovci — Radenci, Startna mesta pa bodo v Radencih, Ljutomeru, Lendavi in Murski Soboti. Proga za mali maraton pa bo potekala na relaciji: Radenci — Križevci — Veržej — Rakičan — Murska Sobota — Gederovci — Radenci. Cilj velikega maratona bo na istih mestih kot start, cilj malega maratona pa za vse udeležence v Radencih. Pravico nastopa na maratonu imajo vsi, ki so telesno zdravi in na osnovi lastne presoje sposobni prevoziti maratonsko progo v predpisanem času, naj/eč sedem ur. Vsak udeleženec, ki v predpisanem času prevozi progo, prejme zlato kolajno, udeleženci malega maratona pa bronasto kolajno. Vsak udeleženec mora pred startom poskrbeti za karton, za katerega je treba vplačati 150 dinarjev. Prijave zbirajo po telefonu 21-428 ali 73-040. Nogomet Znani člani nove nogometne lige Na delovni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so delegati ocenjevali minulo tekmovalno sezono, hkrati pa razpravljali in sklepali o novem tekmovalnem sistemu. Tako kot na prejšnjih konferencah so tudi tokrat ugotavljali nekatere slabosti, s katerimi se srečujejo v času tekmovanja v številnih nogometnih ligah. To so predvsem slaba disciplina pri nekaterih igralcih in gledalcih, premajhno sodelovanje med nogometnimi organizacijami, premajhno število nogometnih sodnikov itd. Sicer pa je največ razprave bilo okrog ustanovljene enotne pomurske nogometne lige, ki bo štela 12 članov. Kot je pokazala razprava, bi rada v višjem tekmovanju nastopala večina klubov. Po zelo burni razpravi je bilo naposled sklenjeno, da bodo v enotni pomurski ligi nastopala naslednja moštva: Beltinka, Bakovci in Tišina kot nosilci selekcjj, Tešanovd in Lipa kot najbolje uvrščeni moštvi iz minulega prvenstva, Turnišče, Dobrovnik, Crenšovci, Hotiza in Petišovci iz lendavske občine ter Radgona in Veržej iz radgonske in ljutomerske občine. Prvenstvo v enotni pomurski ligi se bo začelo 29. avgusta 1982. Tekmovanje v vseh treh medobčinskih nogometnih ligah pa bodo pričeli 12. septembra 1982. V I. MNL bodo nastopali: Čarda, Rakičan, Rogašovci, Dokležovje, Puconci, Apače, Bogojina, Salovci. V II. MNL bodo sodelovali: Ižakovci, Grad, Romah, Gančani, Pušča, Melinci, Vrelec in Bratond. VIII. MNL pa bodo tekmovali: Filovci, Selo, Tromejnik, Prosenjakovci, Cankova, Serdica, Križevci in G. Slaveči. „2al, ostaja le pri tradiciji. Ni več prave zagnanosti in tudi zani- Nogomet BILI SO PRVAKI NOGOMETAŠI BELTINKE IZ BELTINEC — prvak prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Stojijo (od leve): Bavčar, Sušeč, Mertuk, Hartman, Horvat, Balažič, Tratnjek, Šebjan, Šaruga, Maučec (trener). Cepijo: Krapec, Mesarič, Rozman, Pozderec, Lebar in Gjerek. NOGOMETAŠI TURNIŠČA — prvak prve občinske nogometne lige Lendava. Stojijo (od leve): Tivadar, S. Horvat, Kranjec, J. Ternar, A. Lutar, Lebar, Vuk ter Dogar in Litrop (trenerja). Cepijo: J. Temar, S. Pucko, Koroša, C. Pucko, Mujdrica, Hanc, Premoša in Balažič. Igrali so še: Mlinarič, Draškovič, D. Lutar, Toplak, Tratnjek, Cvetko in D. Lebar. NOGOMETAŠI ŠALOVEC — prvak druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Stojijo (od leve); F. Balek (trener), S. Črnko, Pap, Kerčmar, Grkinič, K. Lepoša, Toth, Stanko, Madžarič in Vuzem. Čepijo: E. Balek, L. Črnko, Vuzem, E. Lepoša, Jandrašič, Časar, Abraham in Svetec. Poleg tega sta igrala še Roman in Džordževič. manja ne. Poleg tega nimamo orodja in ne blazin, torej osnovnih rekvizitov . . . Zaenkrat na tem področju nimamo večjih planov in ambidj.” Težave? — ..Pogrešamo telovadnico. V zimskem času nimamo lastnega prostora za vadbo odbojke. Zato pa nam vedno ljubeznivo priskočijo na pomoč Ljutomerčani, ki nam dvakrat tedensko omogočijo vadbo v Partizanu, in to brezplačno. Seveda smo jim zelo hvaležni,” pravi Stanko. NOGOMETAŠI BISTRICE — prvak druge občinske nogometne lige Lendava. Stojijo (od leve): Kolenko, Ignac Vučko, Ivan Vučko, Stanko, Jakšič, Lebar, Poredoš in Sobočan (trener). Čepijo: Darko Vučko, Balažič, Graj, Drvarič, Žalig in Gabor. odbojki redno kolesarijo na relaciji Cven—Veržej, Cven—Razkrižje ipd. V spomladanskih in jesenskih mesecih redno enkrat tedensko organiziramo akcijo „na teku se dobimo” — skratka športne in rekreativne aktivnosti je pri nas dovolj”, pravi predsednik TVD Partizan Stanko Zunič. Gimnastika ima na Cvenu bogato tradicijo. Kako je s to športno zvrstjo danes? ,,Sicer pa želimo letos več napraviti pri organiziranju partizanskega mnogoboja. Takoj po pričetku novega šolskega leta bo naš Partizan pripravil tovrstno izredno zanimivo tekmovanje in upam, da bomo s to akdjo pritegnili tudi ostala društva v občini,” je končal razgovor o športu in rekreaciji na Cvenu predsednik TVD Partizan Stanko Zunič. Nik? ŠOŠTARIČ NOGOMETAŠI BRATONEC — .prvak tretje medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Stojijo (od leve): Sreš, Antolin, Mertuk, Špilak, Jeneš, Hajduk, Zver, Balažič/ in Jeneš. Čepijo: Vinkovič, Balažič, Pivar, Kolbl, Pavel in Tratnjek. Y^-TNlK, is. avgusta 1982 STRA^ 15 USPEŠNO 20-LETNO SODELOVANJE POMURSKEGA KMETIJSKO-ŽIVILSKEGA SEJMA IN TOVARNE DUŠIKA RUŠE Slovensko kmetijstvo postaja v zadnjem času vedno bolj deležno pozornosti celotne družbe in to predvsem zaradi vse večjih potreb po hrani, ki bi jih naj skušali zadovoljiti z 80 % in še več in to na lastnih slovenskih zemljiščih. Hrana postaja strateško važna in vse družbe, oziroma države smatrajo za najvažnejši člen v narodnem gospodarstvu in skušajo optimalno izkoriščati vse svoje naravne danosti, da so čim manj neodvisne, kajti hrano uvažati pomeni biti odvisen in to si ne sme dovoliti nobena družba, ki svoje gospodarstvo celovito — kompleksno ureja. Kmetijski sejem v Radgoni lahko ponosno pogleda v svoj zgodovinski potek, ki je več ali manj skladen z razvojem našega kmetijstva v tem obdobju. Iz skromnega obsega, se je v teh dvajsetih letih razvil v dostojnega reprezentanta celotnega našega gospodarstva, da ne omenjamo izrednega pomena za kmetijski napredek naše republike. Ne sme nas motiti dejstvo, da sta tako odstotek v kmetijstvu zaposlenih, kakor tudi družbeni produkt kmetijstva sorazmerno skromna, t. j. okrog 12 % oziroma 8 %, ampak dejstvo, da čim več potrebne hrane pridelamo doma in ne izgubljamo dragocenega denarja za uvoz, temveč, da še kakšno devizo zaslužimo. Tako namreč delajo vse urejene in gospodarsko dobro vodene države (Avstrija, Švica, Madžarska itd). TOVARNA DUŠIKA RUŠE TOZD AGROKEMIJA Telefon: (062) 66-108 Telex: 33-112 yu dušik Potrebno je .poudariti, da sistematično delo in skrb vseh naših organov, kakor tudi delovnih ljudi, ki so odgovorni za naš kmetijski razvoj, v zadnjih dveh letih, že kažejo prve dobre rezultate, čeravno smo komaj poželi prve pridelke. Seveda je temu posredi tudi dobra letina. Toda dobra organizacija, sistem, družbena pomoč, strokovnost in še zlasti izredna prizadevnost delovnih ljudi na poljih in kmetijah, veliko odtehtajo. Radgonski sejem daje vsem zainteresiranim izredno priložnost, da pokažejo svoje proizvode širokemu občinstvu, ki le tako lahko iz leta v leto ocenjuje naš splošni in kmetijski napredek. Tovarna dušika Ruše pozdravlja prizadevanje vseh subjektivnih sil, ki skrbijo za izreden razvoj tega našega najpomembnejšega sejma in lahko samo čestita ob jubileju in želi še nadalnje dobro sodelovanje v korist našega kmetijstva in celotnega gospodarstva. Izdelki naše tovarne so v slovenskem prostoru znani 64 let in sicer od leta 1919 naprej. To so predvsem umetna gnojila do 1970, od takrat pa tudi specijalna gnojila za vrtičkarje ter sredstva za varstvo rastlin. V bližajoči jesensko-spomladanski sezoni nudimo od kompleksnih gnojil: 6:18:18 za žitarice, 7:10:20:3:1 za sadjarstvo in vinogradništvo, 8:16:20 za koruzo, krompir ter travnati svet. 5:10:25:2 za sladkorno peso Za naslednjo sezono bomo proizvajali sledeča sredstva za varstvo rastlin: PRIMEXTRA — univerzalno sredstvo proti plevelom v koruzi. DUAL — sredstvo proti travnatim plevelom v sladkorni pesi, tobaku, soji in sončnicah. CODAL — sredstvo proti plevelom v sončnicah. DICOFLUID MFC — sredstvo proti plevelom v žitih. LENTAGRAN WP — nov pripravek za uničevanje plevelov v koruzi, tudi tistih, ki so postali odporni na atrazin (AMARANTUS, CHENOPODIUM). RIDOMIL-plus — sistemični fungocid proti peronospori. MITAC — nov insektoakaricid, ki poleg tega, da odlično zatira rdečega pajka, deluje še na vrsto drugih škodljivcev n. pr. na hruševo bolšico. PIROX-fluid — kombiniran pripravek za varstvo okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. V našem proizvodnem programu bo tudi nekaj sredstev za odvračanje divjadi, po katerih je zadnja leta veliko povpraševanja. Pri specialnih tekočih, trdnih in organskih gnojilih, ostajamo v glavnem pri naših dosedanjih in že dobro poznanih proizvodih. KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o. ŠE ZADNJI PRAVI ŠAMPANJEC V NAŠI DRŽAVI Letos mineva 130 let, odkar se je vrli Radgončan — kot so ga poimenovali leto kasneje v Bleiweisovih Novicah — gospod Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Champagne, da bi se naučil izdelovati že 130 LET ŠAMPANJSKE KLET! KMETIJSKEGA takrat to svetovno znano peneče vino. Za drage denarje se je pol leta učil te mojstrovine pri nekem francoskem mojstru, zatem pa, ko je skrivnosti prišel do živega, že sam pričel pripravljati penino iz slovenskih vin iz okolice Radgone. Danes po tolikih letih v šampanjski kleti KK Gornja Radgona še vedno izdelujejo peneče vino na enak način. BOGAT PROGRAM TIHIH IN PENEČIH VIN Podravski vinski rajon, posebej še radgonsko-kapelski okoliš, je daleč naokrog znan po svojih vrhunskih sortah vinske trte. Šipon, laški rizling, sauvignon, beli pinot, rizvanec, traminec ... so svetovno priznane sorte, ki na sončni legi po gričih v okolici Gornje Radgone uspevajo kot le malo kje. Radgonski vinogradniški in kletarski delavci domačega kmetijskega kombinata že dalj časa gojijo dva programa proizvodnje vin: tihih in penečih. Med najbolj poznana radgonska tiha vina sodi vsekakor „tra-minec”, tipsko vino ,,janževec”, nekaj malega pa proizvajajo še sortnega ,.laškega rizlinga” in ,,šipona”. Peneči program pa obsega ,,zlato radgonsko penino”, narejeno po klasični šampanjski metodi,,,srebrno radgonsko penino”, ki nastaja po charmant metodi in polpeneče vino „radgonski biser”, pa tudi rdeči peneči ,,cremant”. Zanimivo je, da v radgonski šampanjski kleti še edini v Jugoslaviji proizvajajo šampanjec po stari klasični metodi, vrenje v mladih steklenih posodah, medtem ko vino pri charmond metodi že vre v velikih jeklenih posodah. Čeprav je klasični način dolgotrajnejši in neprimerno dražji, pa tako ohranjajo tradicijo in sloves radgonskega penečega vina. LETNO POSLEJ OKROG 350.000 STEKLENIC Oba dela programa, ki ga pripravljajo že toliko desetletij radgonski vinogradniki in kletarji, sta priznanj doma, pa tudi po svetu. Redno že več kot desetletje sodelujejo s i svojimi vini na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani in kmetijskem sejmu v Novem Sadu, zadnja leta pa tudi na sejmih v tujini: Angliji, Bolgariji in Avstriji. Tako so letos prejeli na ljubljanskem vinskem sejmu kar pet zlatih odličij za lanske vinske letnike, med njimi tudi eno veliko zlato medaljo, leto poprej pa so prejeli zlato odličje na sejmu v Londonu in srebrno v Sofiji. Vse to, pa tudi prostorska stiska in potreba po povečanju proizvodnje je narekovalo rekonstrukcijo stare šampanjske kleti. Ta je danes že končana. Z njo so predvsem zagotovili večjo proizvodnjo penečega programa po stari klasični, šampanjski metodi, pridobili pa so tudi sodobnejše vinovode. Tako se bo proizvodnja šampanjca povečala kar za dvakrat in poslej bo namesto dosedanjih 100.000 steklenic na’trgu letno kar 200.000 steklenic ,.zlate radgonske penine” po šampanjski metodi. Zraven tega pa še 150.000 ,,srebrne penine” in ostalih polpenečih vin različnih okusov in odtenkov. POČASI PA VZTRAJNO PRODIRAJO NA TUJE S penečim programom se je jugoslovanskim proizvajalcem 06 močni konkurenci težko prebiti na tuja in konvertibilna tržišča. Radgonski šampanjec se v manjših količinah že leta prodaja v Zah. Evropi, vsebolj pa si utira pota še v nadaljnje dežele. Trenutno g« v izvoz le okrog 10 odstotkov celotne proizvodnje šampanjcev, s Pr0^' vodnjo v rekonstrurani kleti, pa se bo ta številka povzpela na 30. Trenutno sta največja uvoznika Venezuela in Kanda, raziskujejo pa tu' di japonski trg, kljub močni francoski in španski konkurenci. \ kleteh radgonskega kmetijskega kombinata se bohoti]*’ klenkc s šampanjskimi vini STRAN 16 VFSTNIK, 19- avgus^J^ CUPRAFLOW POMURSKA BANKA posluje na Kmetijsko živilskem sejmu vsak dan od 9. do 17. ure (pri glavnem vhodu) — lažja' in enostavna priprava škropiva — večji izkoristek — maksimalna suspenzivnost — ekonomična — varčna uporaba — večji učinek škropiva Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg. LMTEGRAL p- PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE Hlf »em l skupnih služb, Gornja Radgona, <---_J GORNJA RADGONA n.sol.o. Ljutomerska 26, razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge za dobo 4 let RAČUNOVODJE POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj oziroma 6 let delovnih zmožnosti, ki se ugotavljajo po postopku določenem v Pravilniku o delovnih razmerjih — ustrezne morafno-politične kvalitete, ki. se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov in razvit čut odgovornosti do dela, delovnih ljudi in v osebni poštenosti. ‘ ’ • Prjjave se vložijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh od poteka roka za sprejerp prijav. TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA BATUJE p » 65262 ČRNIČE — BRZOJAV: TOVARNA BATUJE TELEFON: (065) 66-020 - TELEX: 34376 YU BATUJE - ŽELEZNIŠKA POSTAJA: PRVAČINA vpoljedelskega orodja Batuje razstavlja svoje proizvode na 20. tradicionalnem Kmetijsko-živilskem sejmu u°rnji Radgoni na štandu IMP Panonija - Batuje. Obiščite nas in predstavili vam bomo program kmetijske mehanizacije, ki ga proizvajamo in sicer: " enobrazdni plugi 12", - dvobrazdni plugi 10", 12" in 14", - enobrazdni in dvobrazdni obračalni plugi 10” in 12" " klinaste brane, - rotacijske brane, - rotacijske drobilke (freze). ROTACIJSKA BRANA ROTACIJSKA DROBILKA DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG BTR-13/22 TEHNIČNI PODATKI: ~ delovna širina ~ globina obdelave ~~ število delovnih organov " Potrebna vlečna moč delovna hitrost " Premer (trobilnega valja ~ teža brane — teža drobilnega valja BTD 155 200 cm 12—15 cm 22 26 KW 10-15 Km/h 33 cm 302 kg 83 kg TEHNIČNI PODATKI: — delovna širina 1Rt- - število nožev 3” — globina obdelave m_iR — delovna hitrost 4 km/h — potrebna vlečna moč 33 ~ teža 2.710 N BTP-2/10 A TEHNIČNI PODATKI: — število ral — smer obračanja zemlje — — delovna širina pluga — optimalna globina oranja — število in izvedba črtala — potrebna vlečna moč — teža pluga 2 desna 2 x 25 cm 25 dm 2 x diskasto 22,1-33,1 KW 190 kg —avgusta 1982 STRAN 17 ra kronika DO LESNINA LJUBLJANA TOZD „MIZARSTVO" LJUTOMER N. SUB, O. PREŠERNOVA 31 SMRT KOSI NA CESTAH RAZPISUJE prometna nesreča na magistralni cesti pri Lipovcih. Vzrok: nepravilno zavijanje kolesarja. Terezija Tibaut iz Črenšovec se je peljala z osebnim avtom proti Murski Soboti. V križišču pri Lipovcih ji je nasproti pripeljal kolesar Karel Maroša iz Lipovec. Le-ta je v križišču nenadoma zavil na levo pred osebni avto in tako Tibautovi zaprl pot. Maroša se je hudo poškodoval. Prav tako v ponedeljek, 9. avgusta, ob 16. uri, se je pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti v Ljutomeru. Tu je vzrok prekratka varnostna razdalja. Peter Vlaj-sič iz Kutine se je peljal po Prešernovi cesti skozi Ljutomer. Ker je pred njim vozeči avto zavijal na levo, je Vlajsič prilagodil vožnjo, torej je začel ustavljati. Prav takrat pa se je za njim pripeljal s kolesom z motorjem H. D. s Kamenščaka, ki ni vozil v normalni varnostni razdalji, zato je trčil v Vlaj-sičev avto, padel in se hudo poškodoval. Še ena nesreča se je zgodila 9. avgusta, in sicer ob 16.05 uri. Vzrok: neprimerna hitrost. Avtobus, ki ga je vozil Dušan Korošak iz Radosla-vec, je ustavil na avtobusni postaji v Moravcih pri Buč-kovcih. Tedaj je po lokalni cesti iz nasprotne smeri pripeljal osebni avto, s katerim je upravljal Franc Štebih iz Razvili društveni prapor Domajtad štejejo nekaj čez 60 hišnih številk. Čeprav majhna in skromna vasica, pa se prebivalci lahko pohvalijo s številnimi uspehi, ki so jih dosegli tamkajšnji gasilci v zadnjih nekaj letih. Gasilsko društvo Domajinci je bilo ustanovljeno leta 1949 in je od vsega začetka imelo veliko članov, kar dokazujejo tudi današnje štiri gasilske desetine. Leta 1964 so začeli z gradnjo gasilskega doma, katerega so dokončno uredili leta radi prekoračene hitrosti in slabih zavor vozila ni uspel pravočasno ustaviti in se izogniti trčenju. Gmotno škodo na obeh vozilih so ocenili na 45 tisočakov, telesnih poškodb pa k sreči ni. Predzadnji ponedeljek so se torej zgodile tri hude nesreče. Naslednje dni: v torek, sredo, četrtek in petek je bilo, kar zadeva promet, v Pomurju neke vrste zatišje, saj ni bilo večjih prometnih nezgod, pač pa se je stanje močno poslabšalo ob koncu tedna, torej v soboto, nedeljo ... V soboto, 14. avgusta, ob 10.15 uri se je Franček Majerič s Pristave pri Ljutomeru peljal z motornim kolesom po Ormoški cesti v Ljutomeru. Ko je pripeljal do označenega prehoda za pešce, so cesto prečkali štirje pešci, med njimi tudi 67-letna Jožefa Masten iz Maribora. Motorist jo je na prehodu za pešce zadel, zbil na tla, zato je dobila hude telesne poškodbe in so jo odpeljali v bolnico. Niso ji mogli pomagati; še isti dan je umrla. Ta dan seje zgodila še ena huda prometna nesreča. Ta je še posebno tragična, saj je terjala življenje otroka. V soboto ob 15.10 uri se je Majda Kropeč iz Murske Sobote peljala proti Zen-kovcem. V tej vasi se je ob desni strani ceste igrala skupina otrok, iz katere je nenadoma stekel na cesto 3-letni otrok M. B. iz 1979. Takrat so se odločili tudi za nakup novega gasilskega vozila. Na nedavni slovesnosti pa so gasilci iz Domajinec razvili društveni prapor. Zbrali so se številni vaščani in gasilci iz devetih društev cankov-skega sektorja, prišli pa so tudi gasilci iz Puževec, Beznovec in Kra-marovec. Zbranim so spregovorili: predsednik društva Karel Vogrinčič, ki ga vodi že 30 let, predsednik sveta KS Cankova Franc Lah in predsednik OGZ M. Sobota Ernest Zenkovec. Voznica, ki je B menda vozila z neprimerno “ hitrostjo, je seveda hotela nesrečo preprečiti, saj je za- B vila na levo, vendar se je kljub I vsemu zgodila tragedija: “ otrok se je hudo poškodoval — in je naslednji dan ob3.10 uri S v soboški bolnici umrl. V nedeljo. 15. avgusta, ob 18. uri seje zgodila prometna nesreča na Partizanski cesti I v Lendavi. Tudi tu se je po- B nesrečil otrok — deklica. Nevenka Grabar iz Kuršanca B pri Čakovcu se je peljala z I osebnim avtom po Partizan- B ski cesti. Vozila je z zmerno hitrostjo. Pred avto je nena- B doma stekla 3-letna H. S. iz I Lendave. Voznica nesreče ni " uspela preprečiti,. Deklica je bila hudo poškodovana. Tretja huda nesreča se je B v nedeljo zgodila na magi- * straini cesti zunaj Lomanoš pri Radgoni. Ob 2030 se je E Stanko Mauko z Noričkega S vrha pripeljal iz lenarške smeri. Pri Lomanošah ga je g zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v jarek, kjer je trčil v g mostni propust in se hudo poškodoval. m Takšna je torej prometna B bilanca. Hudo zaskrbljujoča! g Pred nami je sejem v Gornji Radgoni. Zlasti na radgon- skem območju bo ob koncu B tedna gost promet. Ravnaj- B mo se po predpisih! Storimo torej vse, kar lahko, da smrt ne bo še naprej kosila na ce- B stah. Pomurske ceste so letos S terjale že velik krvni davek: 15 mrtvih. po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge: 1 tehnolog Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano poklicno šolo lesne smeri — da imajo 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgornji naslov z oznako ,,za komisijo za delovna razmerja". Rok v katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SEMENARSKI KOMBINAT semenarna LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 5, JUGOSLAVIJA Cenjenim strankam tudi v bodoče priporočamo obisk naših poslovnih EXPORT enot, predstavništev in prodajaln, ki jih imamo po vsej Jugoslaviji. IMPORT NUDIMO VAM: — semena vrtnin in cvetlic — semena poljščin — semena trav in specialnih mešanic za trate, parke in igrišča — semenski krompir — cvetlične gomolje in čebulice — sadike vrtnic in okrasnega grmičevja — akvarije, akvarijsko opremo in pribor — za ljubitelje ptic imamo kletke z dodatnim priborom, vitamine in kvalitetno SKS hrano za vse vrste ptic — pripomočke za ureditev in nego vrta: vrtna orodja, specialna gnojila, zemljo za presajanje lončnic, cvetlične lonce in korita, kemična sredstva za varstvo rastlin Povsod zahtevajte seme z našim zaščitnim znakom, ki je jamstvo za kvaliteto. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SEI POSLUJEMO POD GESLOM: NAŠE SEME - VAŠ USPEHI Orl. Prav slednji je poudaril, da so gasilci v Domajincih eni najaktivnejših v soboški občini. Prapor domajinskih gasilcev krasi 43 trakov, 27 zlatih in 8 srebrnih žebljičkov. V varstvo ga je prevzel praporščak Franc Maček. Gasilci iz Domajinec pa tudi v prihodnje ne bodo mirovali, saj že resno razmišljajo o nabavi sirene in nove motorne'brizgalne, kar pa bodo ob takšni aktivnosti prav gotovo v kratkem kupili. Tonček Horvat INIKOMERC DARKO KUZMIČ S kolesom po Jugoslaviji Med domačimi brigadirji Ležišče je bilo res idealno za počitek. Po skromni večerji, ravno tolikšni, da sva si potešila lakoto, je bilo'kar prijetno leči v mehko spalno vrečo. Vsa srečna, daje spet dan za nama, sva si zaželela počitek. Vendar, ko bi vedela, kaj naju čaka, bi se gotovo rajši vozila vso noč. Ni minilo par minut, že se je začelo. Od kod so se vzeli, ne vem, vem samo to, da jih je bilo čedalje več. Pikali so, kjer so le mogli. Veliko se jih je prikradlo tudi v vrečo. Predstavljajte si, kakšno mora biti spanje, ko te nenehno prebujajo ostri piki komarjev. Po tej strašni noči sva zjutraj vsa izmučena prilezla iz svojih vreč. Toda ko bi videli najine obraze! Jaz z otečenimi očmi in nenaspan sem bil v primeri z mojim prijateljem še dober. Meni se komaijevi piki niso toliko poznali, prijateljevo čelo pa je bilo, kot da bi bil go hast. Kar hitro so bile najine stvari nameščene na kolesi, seveda je delo potekalo ob prisotnosti vztrajnih komarjev. Kmalu je bila tudi ta nevšečnost pozabljena. Spet sva pridno napredovala proti Beogradu. Po kratki, samo 41 kilometrov dolgi poti sva prispela v Novi Sad. Niti miličnik ni bil vesel, ko sem ga povprašal za neko informacijo. Ni čudno, ko pa so posledice prestale noči bile še vedno precej vidne. Seveda se tudi midva nisva ozirala na poglede ljudi, ampak sva takoj zavila k prvemu kiosku na vroč burek. In ko so se najini želodci napolnili, je bila pot skozi mesto precej lažja. Po gladkem asfaltu sva hitro prispela na Petrovara-dinsko trdnjavo. Po ogledu gradu in muzejev je bilo prijetno počivati naobzidju s prekrasnim pogledom na Novi Sad in okolico. Vročina je že pošteno pritiskala, zato sva se usedla kot dva prava turista na teraso in naročila pijačo, ki jo pije večina, ko je žejna. Toda glede na ceno je prav gotovo ne bi pili vsi. Hitro sva se usedla na kolesi in jo pobrisala s tega vročega in za najine denarnice nevarnega kraja. Tudi vreme seje izboljšalo in sonce je kar prijetno grelo. Misel na skorajšnje srečanje z brigadirji naju je gnala naprej. Nekje okrog 14. ure naju je pozdravila tabla z napisom Beograd. Toda do mesta je bilo potrebno prevoziti še nekaj kilometrov. Ko sva se v Novem Beogradu namesto po stezi za ko-lesaije vozila kar po glavni cesti, so naju nekateri vozniki precej grdo gledali. Začudo so naju miličniki pustili pri miru. Po dobrih dveh urah iskanja sva končno le našla pravo smer, ki vodi v brigadirsko naselje. Res se ni prijetno voziti skozi ves Beograd, posebno še v največji popoldanski gneči. Že od daleč sva zagledala gručo brigadirjev. Milan reče za šalo: »To so zagotovo Sobočani.« Verjemite ali ne, res so bili. Karprijetno so bili presenečeni, čeravno so bili seznanjeni z najinim potovanjem. Gotovo se sprašujete, kaj so iskali ti naši pridni brigadirji. Pivo. Vsi skupaj smo ga spili in kmalu sva bila v brigadirskem naselju. Si lahko predstavljate, kako veseli so bili brigadirji najinega obiska? Pozdravljanja in še lepšega — poljubljanja (zlasti z dekleti) ni bilo konca. Nič nama ni bilo potrebno skrbeti za kolesi, vse to so uredili pridni brigadirji. Prihodnjič: Čez reko Dnno v Bosno STIHL MASCHINENFABRIK WAIBLINGEN Največji svetovni proizvajalec motornih žag na 20. jubilejnem mednarodnem KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU r v Gornji Radgoni od 20. do 29. avgusta 1982. V paviljonu S — razstavni prostor 254 RAZSTAVLJA STIHL motorne žage in STIHL nahrbtne škropilnice: Motorna žaga Cilinder kub. cm Moč kW/KŠ/ Teža kg z mečem ——— STIHL 08 S 56 2,5/3,41 8,4 43 STIHL 020 AVHE 32 1,5/2,0) 4,9 30 STIHL 028 AVE 47 2,2/3,0/ 6,6 37 STIHL 038 AV 61 2,95/4,0/ 7.8 40 Motoma škropilnica Cilinder Moč Teža Volume0 rezervo®^ za tekoči”0 kub. cm kW/KS/ kg STIHL SG 17 56 2,2/3,0/ 8,2 11,8 VSE OSTALE PODATKE IN POGOJE ZA PRODAJO DOBITE NA IN V PREDSTAVNIŠTVU STIHL ZA SFRJ V „UNIKOMERCU", ZAGK AMRUŠEVA 19, TELEFON (041) 272-255. ---------- 19. STRAN 18 VESTNIK, je prikazana samo tržna proizvodnja. ton sadja in 490 ton jagodičevja, vinogradi pa se razprostirajo na 1.649 ha. SOZD kmetijstva, industrije in trgovine maribor r. o. DOSEŽENI REZULTATI V LETU 1981 — povečati proizvodnjo hrane za dolgoročno izboljšanje preskrbe, povečanje stopnje na območju, ki ga oskrbuje SOZD, za SR Slovenijo in državo ter za izvoz, — odkupiti 800 ha zemlje ter s hidro in agromelioracijami povečati usposobljenost 4.000 ha zemlje, — obnoviti 296 ha sadovnjakov, 270 ha vinogradov, 85 ha ribeza in 29 ha hmelja, — povečanje števila krav za 2.000 kom. stojišč za mlado pitano govedo za 5.500 kom in proizvodnjo prašičev za 45.000 kom. ter v zvezi s tem spremljajoče objekte, — povečanje skladiščne — zmogljivosti za skladiščenje kmetijskih pridelkov glede na povečani obseg proizvodnje in priprave blaga za domači ali tuji trg, — organizirati in izboljšati mrežo vzdrževanja kmetijske mehaniza- 139.400 prašičev ter dve predelavi za proizvodnjo 5.000 t mesnih izdelkov, dve hladilnici za meso zmogljivosti 1.0501, mlekarno za predelavo 257.000 hi mleka letno, zmogljivosti za proizvodnjo 160.000 hi piva, 105.000 hi brezalkoholnih pijač, 40.000 hi alkoholnih pijač, 60.000 hi kisa in 1.000 t dehidra-tov; dve oljarni za proizvodnjo 1.100 t bučnega olja; štiri vinske kleti z zmogljivostjo 74.000 hi vina in polnilnici za vino z zmogljivostjo polnjenja 5.000 I na uro, tri mline za predelavo 80.000 t žitaric. Skladiščem v grosistični trgovski dejavnosti je namenjenih 43.500 m2 površine, maloprodajni trgovski dejavnosti pa 540 prodajaln v skoraj 30 občinah v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Zunanjetrgovinska dejavnost, katere nosilka v SOZD je DO Ferromoto, načrtuje v letu 1982 skupaj 450 mio din izvoza na konvertibilno območje. Celotni prihodek 22.866 Poslovni sklad 413 Zaposleni delavci 10.609 Kooperanti v KZ 4.500 Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki 3.380 2.331 1.636 Živinorejski program obsega 11.400 stojišč za krave in plemenske telice, 7.300 stojišč za mlado pitano govedo, 4.000 stojišč za prašiče in letno proizvodnjo 103.300 hi mleka. V živinorejskem programu je še cca 16.216 ha travnikov in pašnikov ter dve mešal-nici krmil z zmogljivostjo 60.000 ton krmil. cije in zgraditi servisni center za kmetijsko mehanizacijo, — povečati zmogljivosti proizvodnje kruha in pekovskih izdelkov in drugih proizvodov, predelava žita, mlevskih izdelkov, — zgraditev nove mlekarne oziroma rekonstrukcija, — dokončanje sanitar-no-tehnične rekonstrukcije, rekonstrukcijo obrata za predelavo mesa v KK Slovenska Bistrica in pričeti z gradnjo predelave mesa v Zlatoličju, — opraviti prvo fazo rekonstrukcije po razvojno sanacijskem programu Talisa, — zgraditev najnujnejših zmogljivosti skladišč za tržne in blagovne rezerve ter nove maloprodajne površine za osnovno oskrbo, — sovlaganje za zagotovitev surovin, zlasti pšenice, koruzein prašičev v druge sisteme v SRS in drugih republikah. Pšenico, koruzo, rž in sladkorno peso pridelujejo na 11.404 ha njiv, medtem ko obsegajo površine za sadjarstvo 5.909 ha, od tega 900 ha intenzivnih nasadov, na katerih pridelamo 13.660 Perutninarstvo v SOZD daje sedem mio kom. konzumnih jajc in 1,3 mio kom. dan starih piščancev. Na 230 ha ribnikov pa znaša proizvodnja sladkovodnih rib 389 ton. Kapacitete živilsko-predelovalne industrije: 24 pekarn z zmogljivostjo 50.000 ton kruha in pekovskega peciva, štirje silosi za žitarice z zmogljivostjo 50.000 t žitaric, proizvodnja 8.0001 testenin, keksov, vaflov, slaščic in jušnih zakuh; tri klavnice za zakol 34.900 govedi. Osnovne dejavnosti SOZD TIMA so primarna kmetijska proizvodnja, živilsko predelovalna industrija, trgovina na debelo in drobno, zunanja trgovina z živilskimi in drugimi proizvodi ter druge dejavnosti. V letu 1978 je SOZD TIMA Maribor postala družbeno opredeljena nosilka razvoja agroživil- stva na območju podravske regije in je danes med največjimiorganiza-cijami združenega dela s področja agroživilstva v SR Sloveniji in večjimi v SFRJ. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na skupaj 53896 ha kmetijskih površin družbenega in zasebnega sektorja, v nadaljevanju SOZD sestavljajo naslednje delovne organizacije 1. AGROKOMBINAT MARIBOR 2. AGROKOMBINAT LENART 3. KMETIJSKI KOMBINAT SLOVENSKA BISTRICA 4. KZ ZADRUŽNIK MARIBOR 5. KZ LENART 6. ŽKINTES 7. PK ČAKOVEČKI MLINOVI HAP TALIŠ MARIBOR 9. TMI KOŠAKI MARIBOR 10. MARIBORSKA MLEKARNA 11. VINAG MARIBOR 12. OLJARNA FRAM 13. OSKRBNI CENTER MARIBOR 14. VEMA MARIBOR 15. FERROMOTO MARIBOR 16. PRESKRBA SLOVENSKA BISTRICA 17. OJSTRICA DRAVOGRAD TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE SOZD TIMA ZA OBDOBJE 1981-85 SOZD TIMA je nastala in se začela razvijati leta 1975 z združevanjem trgovskih delovnih organizacij (KolOniale Maribor, Verna Maribor, Povrtnina Maribor, Zarja Maribor) in predelovalno delovno organizacijo ŽK IN-TES Maribor, v katero je bilo vključenih 22 TOZD, v katerih je združevalo svoje delo 5.648 delavcev. Danes je SOZD TIMA nosilec kmetijskega razvoja, prehrambene industrije in trgovine v podravski regiji in spada med največje organizacije združenega dela s področja kmetijstva v SR Sloveniji in med večje v SFR Jugoslaviji. SOZD kmetijstva, industrije in trgovine TIMA Maribor je bila ustanovljena leta 1975. Takrat se je združilo pet delovnih organizacij, njih število se je pa do danes povzpelo na sedemnajst. Kako razvejana je TIMINA dejavnost, pove tudi podatek, da je znotraj delovnih organizacij 61 temeljnih organizacij združe-ne9a dela. ----------- ^-<2? IM- avgusta 1982 STRAN 19 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE UDTOMER .PREŠERNOVA C. 40 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA razpisuje dela in naloge hišnika šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1982. Pogoji: KV DELAVEC — s sposobnostjo upravljanja z napravami centralnega ogrevanja, klimatskimi napravami ter vzdrževanja vodovodnih in elektroinštalacijskih naprav Poskusna doba: 3 mesece Rok za prijave: 15 dni od dneva objave Telefoni: 81 -615,81 -625,81 -635, 81 -645 TEHNOSTROJ LJUTOMER NUDI 10% POPUST IN TAKOJŠNJO DOBAVO SVOJIH PROIZVODOV ZA NAKUP Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA! Plačilo je možno s predračunom TEHNOSTROJ A pri poslovalnicah Ljubljanske banke v Pomurju. Informacije in predračune dobite pri prodajalcih kmetijske mehanizacije ali pri proizvajalcu ter na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, od 20. do 29. avgusta, kjer bo možno tudi vplačilo. JOŽE TOMAŽINČIČ Predelovanje zdravilnih zelišč 66310 IZOLA, Dobrava 24 b Obveščam cenjene potrošnike mojih izdelkov, čajev in izdelkov iz zdravilnih zelišč, da bom razstavljal in prodajal na Sejmu kmetijstva v Gornji Radgoni, v hali C od 20. do 29. avgusta 1982. Tu boste lahko dobili čajne mešanice pri sledečih težavah: astmi, kašlju, prehladu, za reguliranje krvnega pritiska, za ledvice, mehur ter želodčne težave. Prav tako boste lahko dobili tudi kapljice za različne težave ter mazila in olja pri zlati žili, revmatičnih težavah, krčnih žilah, za boljšo cirkulacijo krvi, ekceme, kremo za nego obraza itd. Za obisk se vam zahvaljujem. ZARADI PREHODA NA JESENSKI PROGRAM RAZPRODAJA PUHALNIKOV TAJFUN IN OBRAČALNIKOV SENTAL 10% CENEJE NA POMURSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI T* iniKI 63225 PLANINA PRI SEVNICI I AJrUN TEL:(063)783-158,783-121,783-141 STRAN 20 OSNOVNA ŠOLA KUZMA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja bi - ke za nedoločen čas, pogoj PRU začetek del s 1.10.1982 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (obvešča interesente, da bosta objavljena NATEČAJ za kredite iz sredstev vzajemnosti, kredite za borce NOV in kmete borce NOV, kredite za delavce zaposlene pri zasebnih obrtnikih in LICITACIJA za odprodajo stanovanjskih hiš objavljena v Vestniku 9. 9. 1982. OBVESTILO Organizator 24. kolesarske dirke PO POMURJU — republiško prvenstvo obvešča občine, da bo v soboto 21. 8. 1982 od 9.00 — 14.00 ure za ves promet zaprta Titova cesta od Ulice arh. Novaka do semaforjev in ulice Štefana Kovača od semaforjev do križišča s Kocljevo. Istočasno naproša udeležence v prometu na cesti Murska Sobota — Gederovci — Grad — Bodonci — Černelavci — Murska Sobota, kjer bo potekalo republiško prvenstvo, naj so skrajno previdni. Za razumevanje se organizator toplo zahvaljuje! ŠD Pomurje kolesarski klub Murska Sobota Elektrokovinske izdelke: elektromotorje, črpalke in svetilke lahko kupite 14 % ceneje s prodajo deviz banki. V prodajalnah dobite predračun, naosnbvi katerega prodate ustrezno vsoto deviznih sredstev eni izmed poslovnih enot Ljubljanske banke — Kreditne banke Maribor. S potrdilom o prodaji deviz, plačate z dinarji 14% ceneje v prodajalni tovarne EMI v Polčanah in tovarni Elektrokovirje v Mariboru. 62000 Maribor. TrtaSka c. 23 - P. p. 170 - Telefon: (062) 32-251 KRAŠČI Zmagala je ekipa Križevci —Goričko Lovska družina Cankova je ’ nedeljo pripravila v Kraščih tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, na katerem je sodelovalo 45 lovcev iz osmih pomurskih lovskih družin. Zmagala je ekipa lovske družine Križevci—Goričko, druga je bila ekipa Negove in tretja Sobota. Med posamezniki je bil prvi Jože Bcrtalanič (LD Ivanovci),. dru' gi Jože rojbu (LD Lendava) i« tretji Franc Maček (LD Radovei). F* k- Dva turnirja v malem nogometu Osnovna organizacij* ZSMS Skakovci je pripravil* v nedeljo turnir v maleni nogometu, na katerem j* sodelovalo deset ekip. Zm*' gali so Strukovci, drugo mesto so osvojili Borejci in tretje Gerlinci. Podoben turnir je bil tudi v Rankovcih. Tam je tekmovalo dvanajst ekip. Prva je bij* ekipa Romah I, drugi so b'11 Kupšinci in tretji Romah II- Letovanje mladih gasilcev Minulo soboto so se 1 enotedenskega letovanja 1,3 Debelem rtiču vrnili pioniij1 — gasilci iz društev: Murs*3 Sobota, Bakovci, Gorica, K?' kičan, Petanjci, Puconci 1» Černelavci. Med letovanj6® so se usposabljali v gasilskih veščinah, prosti čas pa izkoristili za srečanja z vrstru-ki iz drugih predelov Slove®' je. Na letovanju jih je bilo kaf BELTINCI V penzionu tudi dietne malice B V Penzionu-Zvezda v Bemn‘ ’ W sodi v okvir Radenske, vsak lovni dan pripravno 1300 do 1 malic za člane nekaterih delov kolektivov. Od tega Jih okoli J . odvažajo. Med najresneje , interesenti sta beltinska in tumiška ,,Planika”. Ob pripravljajo tudi dietne ma"c^’ejo tako kot ostale, za delavce sta 42, za prehodne goste pa 5« jev- ,h Sorazmerno malo zaposlen trudi za dobro postrežbo, store kuhinje bodo morali v kem razširiti. ®' , NOGOMET OBVESTILO Nogometni klub Murske Sobote obvešča L nirje prve in druge s**®*^, da bodo začeli z redno va Sestanek bo v ponedeljek; 8.1982, ob 1430 uri na « šču Mure. sobot/T0^®^ pri vzgojnovarstvenem zavodu m. — pomožne kuharice za določen čas (nadomešča nje odsotne delavke) pomožne kuharice za nedoločen čas Pogoj: končana osemletka, prednost imajo kandidat' ke s prakso. Nastop: 1.9. 1982. Kod objave'™’da P'Smene vl°9e oddaJ° osebno na “P™ vrtca v Talanyijevi ulici 6, v 15 DIPL.ING. VLADO MIHALIČ Drobilce M4 spravljen pridelek — minimalna pogonska moč — varčevanje energije STROJEGRADNJA in KOVINOPLASTIKA YU-6S24O LJUTOMER - Stročja vas 63 tel 069-81102 E, M8 ART, zdrobljena silaža M12 S odlikujejo tri bistvene značilnosti — velika kapaciteta, kar pome- — kvalitetna, enakomerno ni prihranek na času in hitro Drobilci so namenjeni za mletje sveže koruze (vlažnosti 40 °/o in več) s storži ali v zrnu za pripravo kvalitetne silaže. Uporabni so tudi za mletje drugih vrst žitaric (suhih ali vlažnih), kakor tudi suhe lucerne. Brez težav lahko dodajate med mletjem tudi ostale pridelke kot so pesa, repa, pesino listje, sveža trava itd. Meljete lahko tudi neličkano koruzo. VESTNIK, 19- avg^. 1 k-le lo o, n a Radijski in televizijski spored od 20. do 2 7. avgusta PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO L RADIO RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA SREDA ČETRTEK RADIO • RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.00 POROČILA. 18.05 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI, 18.30 OBZORNIK, 18.45 POT V PRIHODNOST: Oceani-iz-vor življenja, izobraževalna serija,19.15 RISANKA, '9.20 CIK CAK, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 FANTJE S HILL STREETA, ameriška nadaljevanka, 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA.20.55 NE PREZRITE, 21.10 ŠPANSKE OPERNE ZVEZDE: Pedro Lavirgen, 22.10 SPREMLJAJMO - SODELUJMO, 22.20 NOČNI KINO: SMRT V VRTU, francosko-mehiški film, 00.00 POROČILA. Od^aJmki 11 TV mreže: Mad^aHzP^VN’R v DnPv^RSC!NI-1800 TV DNEVNIK, 18.15 MALI DIP5 GEASBA- GaS, UU-daia’ iZAn«vno glasbena od-20nn 1930 TV DNEVNIK, Gi^LNGNCERT NA Dom atEN1h večerih V LaN^XU’ 20-50 poroči-men.20,55 VIDIKI, doku-Noč^n3 seriJa’ 21.45 Lp£Nl KINO' CIGANI fiL . V NEBO, sovjetski ’"m (do 23.20) SVET 1815 MALI C'As’im^5 GLASBA, dnevnik ^193° tv S Hll r 20.00 FANTJE VESEL n STFETA’ 2100 nje h? kazpolože-daia glasbena od-22 10 rnXV DNEVNIK, Slikar M°ST UrEDNIK: pOROČILAd Berber’ 23.40 ljubljanska banka --------Romunk, banka T.V AVSTRIJA 1. PROGRAM 14.00 Edgar iz Tamaraka, 14.50 Popaj — risanka, 15.15 Srečanje s tretjim tisočletjem, 16.00 Am dam des , 16.25 Wombeljevi, 16.30 Matt in Jenny, 17.00 Pan-optikum, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Cas, v sliki, 19.15 Derrick, 20.20 Koktail operet, 21.10 sPort, 21.20 Nočni studio 2 PROGRAM 17.00 Kompas, 17.30 Brez nagobčnika, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Raziskovanja Vesolja danes, 20.00 Presenetljivo raziskovanje, 20.20 Politika ob petku, 21.20 Rtalj s Havajev TV MADŽARSKA 8.00 Za otroke. 8.55 Zaprisega novih oficirjev. 10.25 Parada v zraku in na \odi. 14.35 Film. 16.05 Poje Apollonia Kovacs. 17.05 Liturgična umetnost. 17.45 Delta. 18.30 TV dnevnik. 19.05 Igralci v cirkusu, 1. 9el. 20.15 Savaria’80, mednarodno tekmovanje v družabnih plesih iz Szombathe-X?- 20.50 TV dnevnik. 21.00 Circus Maximus, film. 1530 — Zabavna gla >-ba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 —-Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na TV LJUBLJANA pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meje, 1330 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 1630 — športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena odda- ja, 16.40 Aktualna 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut 15.45 POROČILA. 15.50 JAKEC IN FIŽOLČEK, ameriški risani film, 16.40 NOGOMET SLO BO DA: VELEŽ, prenos, v odmoru... 18.30 MUPPET SHOW. 19.00 NAŠ KRAJ: Sela v Tuhinjski dolini. 19.15 ZLATA PTICA. 19.20 RISANKA. 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 MOŽ. KI JE UMRL DVAKRAT, ameriški film, 21.30 ZRCALO TEDNA, DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 - telefon 21-232 TV LJUBLJANA 21.45 ČLOVEKOVA GLASBA: Obdobje velikih skladateljev. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 OTROŠKA PREDSTAVA NA FESTIVALU OTROKA ŠIBENIK ’82, 18.10 VALTER BRANI SARAJEVO, ponovitev TV nadaljevanke, 19.05 NARODNA GLASBA, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 VRNITEV K MEDITERANU, zabavno glasbena oddaja, 20.30 POEZIJA, 21.05 POROČILA, 21.10 ČLOVEK IN ČAS, dokumentarna serija, 21.40 ŠPORTNA SOBOTA, 22.00 SVET OKOLI NAS, dokumentarna serija (do 22.45) OPOMBA: Kolumbija: SP V KOŠARKI 21.00—22.30 A 1: C! 9.35 POROČILA. 9.40 ŽIV ŽAV, otroška matineja, 10.30 B. Čopič-A. Diklič: OSMA OFENZIVA, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.25 TV KAŽIPOT, 11.45 ČEZ TRI GORE: Gorenjci iz Naklega, 12.15 KMETIJSKA ODDAJA, 13.15 POROČILA (do. 13.20), 16.10 ČISTO NAVADNE SANJE, zahononemški dokumentarni film, 16.35 POROČILA. 16.40 NASTANEK IN RAZVOJ VOJNEGA LETALSTVA: Prope- lerska letala od TV ZAGREB 1945—1953 — 3. del, dokumentarna serija TV Novi Sad, 17.10 ŠPORTNA POROČILA, 17.25 ZBOGOM, GOSPOD CHIPS, ameriški film, 19.15 RISANKA, 19.23 TV IN RADIO NOCOJ. 19.25 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00 A. Aleksiev: I LINDEN, nadaljevanje in konec. 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.25 ČLOVEK BREZ MEJA: Triolo-gija o Bombayu—DAN SVETLOBE, dokumentarna serija, 21.55 ŠPORTNI PREGLED. 22.40 POROČILA TV LJUBLJANA tema — Med organizatorji, razstavljalci in oblikovalci na jubilejnem 20. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gomji Radgoni, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. z. 1630 — Nagradna radijska križanka, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — 'Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 1630 — S pesmijo po Jugoslaviji, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 15.40 MLADINSKI STUDIO, 16.10 POROČILA, 16.15 TV KOLEDAR. 16.25 MALI KONCERT, 16.40 NOGOMET SLOBO-DA: VELEŽ, 18.30 SRČNO VAŠI, dokumentarna serija, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 KAKO POSTATI ŠVICAR, švicarski film, 21.50 TV DNEVNIK, 22.05 ZA KONEC TEDNA — Obdonav-ska mesta: Veliko Gradište, 23.35 POROČILA OPOMBA: Kolumbija(Ca-li): SP V KOŠARKI 21.00-22.30 A 1 : C 1 r TV AVSTRIJA '1. PROGRAM 14.20 čedna ljubica — ljubzenska zgodba, 16.00 Otroci za otroke 16.30 Flipper, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Komponist Isaac Al-beniz, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport 19.15 Čardvniki so med nami. 20.50 Šport, 21.20 iz Antibesa Kombim, 21.55 Jazz 2. PROGRAM 16.15 Dunajske zgodbe — Weana Gmiiat. 17.00 Dva x sedem,, 17.25 Šoort, 18.00 Trailer, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Komedija Petra Hacksa, 21.00 Kavboji — ameriški film TV ZAGREB 12.15 KMETIJSKA ODD-DAJA (Bg). 13.15 FILMSKI SPORED ZA OTROKE (Bg), 14.45 Jugoslavija, dober dan/oddaja za zdomce,- 15.30 Romunski dokumentarni film (Bg), 15.55 MALI KONCERT (Bg). 16.10 Test, 16.20 Pregled sporeda. 16.25 ČAR DELFINOV, angleški dokumentarni film, 17.15 Oddaja ljudske glasbe (Sa), 17.45 TARZAN IN AMAZONKE. ameriški film (Johnny Weissmuller). 18.55 19.27 nik. 20.00 serija 21.25 Risanka. 19.21 EPP, Nocoj, 19.30 Dnev-19.55 EPP. IL1NDEN, dramska (Sk). 21.20 EPP. DUBROVNIŠKA KARAVANA (Bg). 21.55 Športni pregled. TV AVSTRIJA L PROGRAM 14.05 Pirat — film, 15.45 Listamo po slikanicah, 16.05 Kako prestrašimo leva, 16.15 Nils Holgersson, 16.40 Helmi, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Karta novega sveta, 20.45 Šport TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 9.00 Bolnica na robu mesta, pon. 9.50 Navzkrižno vprašanje. 10.20 Glasbeni film. 13.35 Za otroke. 15.00 Paganini, nadaljevanka. 16.25 Rehabilitacija. 17.00 Madžarska pšenica. 17.40 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Uredila Eva Fabri: Igralci v cirkusu, II. 20.10 Mačke, francoski film. 8.05 Za otroke. 9.05 Štiri tajnosti, svoj. film. 10.10 Pravljična igra. 14.10 Istam-bul, kratek film. 15.00 Policijski pes Kantor. 15.45 Praznik SR Romunije. 16.35 Nedeljska glasba. 18.00 Teden. 19.05 Sam in Sally, nadaljevanka. 20.00 Šport. 20.10 Družabna igra. 20.50 Za smelejše resnice, obisk pri Gy. Illyesu. 17.25 POROČILA, 17.30 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: Svete oblike, japonska dokumentarna serija, 18.30 OBZORNIK, 18.45 HIT MESECA, 19.15 RISANKA, 19.20 CIK CAK, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME,19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 OPERNI ENODEJANKI Z LJUBLJANSKIH POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV V KRIŽANKAH — I. Lhot-ka-Kalinski: ANALFABET in G. Donizetti, 21.30 ZNAMENJU Oddajniki II. TV mreže: 17.00 TV DNEVNIK V V MADŽARŠČINI, 18.00 TV DNEVNIK,18.15 LUTKARSKI POGOVORI, otroška oddaja, 18.30 LJUDSKE PRIPOVEDKE, 18.45 PREMOR, 18.50 ŠPORTNI GRAFIKON, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 ZNANOST IN MI, 21.00 POROČILA, 21.10 SREČANJA V STUDIU, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.10) TVZAGREB 17.35 Irani, 18.05 18.15 Test, TV 17.50 -Videos- 18.00 Poročila, koledar, LUTKARSKI PO- GOVORI, lutkovna oddaja (NS), 18.30 Zgodbe narodov in narodnosti, 18.45 HIT MESECA, mladinska oddaja (Bg), 19.15 Risanka. 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP, 20.00 Popovič: SVINJSKI OČE, tv .drama (Bg), 21.20 EPP, 21.25 Izbrani trenutek. 21.30 ARGUMENTI, zunanjepolitična oddaja (Zg), 22.15 TRETJA IZMENA, dokumentarni , film, 22.35 Dnevnik, 22.35 Pregled sporeda za torek /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA L PROGRAM 14.00 Edgar iz Tama-racka ali novi čas, 14.50 Risanka, 15.00 Gibanje je vse. 15.30 Ljudska glasba Avstrije, 16.00 Otroška oddaja, 16.25 Glej natančno, 16.30 Nekoč je bil človek, 17.00 Pustolovščine v divjini, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport ob ponedeljkih, 20.00 Kje sem?, 20.05 Kaz &Co — film, 20.50 Večerni šport, 2. PROGRAM 17.00 Vedeti danes, 17.30 Lunama baza Alpha 1,18.30 Čas v sliki, 19.15 Deske, ki pomenijo ves svet, 20.00 Kje sem?, 20.05 Šiling. 20.50 10 pred 10.21 Nikoli ne ljubi tujca — film, 22.55 Večerna poročila, TV MADŽARSKA ' 4 ___ . Ni sporeda TV LJUBLJANA 17.40 MALI PINGVIN, francoska otroška serija, 17.55 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: Pesmi in plesi iz Istre, 18.30 OBZORNIK, 18.45 ČAS, KI'ŽIVI: Ukradeni in okradeni, 19.15 RISANKA, TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 ODPRTO ZA USTVARJALNOST 20.35 R. Rolland: JEAN CHRISTOPHE, francoska nadaljevanka, 21.30 V ZNAMENJE' 18.00 POROČILA, 18.05 GUSARJI KAPITANA GANCHA, brazilska nadaljevanka, 18.30 OBZORNIK. 18.45 AMATERSKI STUDIO: KUD Abraševič, oddaja TV Beograo, 19.15 RISANKA, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 REPORTAŽA O MESTU JAJCE, 20.05 Gand (Belgija): IGRE BREZ MEJA, 21.30 JAZZ NA EKRANU: Kvartet Dexterja Gordona, 21.55 V ZNAMENJU 17.40 POROČILA, 17.45 ZBIS: KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, 18.00 MLADI GLASBENIKI TEKMU-JEJO.18.30 OBZORNIK. 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA, 19.15 RISANKA, 19.20 CIK G* Komar to gotovo ve, saj je Wj 1894. leta, je torej starosta 0“ ’ ki tod danes še živijo. Nekaj se J । v nas pretrgalo in znova smo rekli, zgradili si bomo n® življenje in res smo si ga, 8 ko nas je zadelo še večje gorje, rad se spominja Šarvarja m . centracijskega taborišča, ne zato, ker je tam ostalo vel'*0 ... ših ljudi, doma pa so vse izropa • Ko smo se vrnili, je b^® prazno, prazne hiše, vse 0»n no, prazna polja, prazno tu naših srcih. Toda, kot smo nekoč ,,uredili si bomo življenje”, tako je tudi Prijeli smo za delo, veste, -0 tuje delo, in vse je spet šlo pot. Gradile so se hiše, 29 . je dom, imeli smo šolo, to življenje drugačno, 8 m postali stari. ha ra I® Kako pa zdravje, P° nOge čilega starca Ivana. Ja,veS i,of, me ne držijo več tako ko nj pa nobenega mojih vrs,n'n.jnih, več, da bi pobrskala po sp pa oči me počasi izdajajo, še veliko čitam. Doma pa sem iz K®b9r'd je znani kraj iz prve vojne,^jtke no na Krnu so se bile tez in tu blizu je bil tudi zlom ta. . t pre* Večer je, moram na P ’ ^er Ledave, skočim še v Ben ' bom obiskal še drugega .. la starca Rafaela Kolenca, ima zanimivo zgodbo. jgnj p. . STRAN 22 VESTNIK, 19. ZAHVALA PORTRET FRANJE ŠNAJDER-MATEKOVIČ V 32. letu starosti je pričakovano prenehalo biti srce, dobremu možu in očetu Francu Recku s Hotize 161 - : Cesto me obiščejo spomini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, gasilcem in sodelavcem INA-Nafte in vsem govornikom za besede ob slovesu. Globoko žalujoči: žena Anica, otroci Renata, Andrej in Tomaž ter vso sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Franc Flisar iz Prosenjakovce Vsa drobna, neznatna je in I skromna kot le kaj. Pri še tako ravnodušnem obiskovalcu pa precej zdrami — spričo iskrene preproščine in občudovanja I vredne živosti, največ pa široke razgledanosti — težko potešljivo zvedavost. Pri 88 letih je Franja Šnajder-Matekovič, upokojena učiteljica iz Kamenščaka pri Lju-| tomeru, hvaležna sogovornica. I Že po nekaj krajših, bolj napa-I berkovanih kot urejenih povedih doženete, da je pred vami nekdo, j ki je skusil marsikaj in zna, kako je treba z ljudmi. Ne piše ji zaman v učiteljski kartoteki: ,, Odlična, narodno zavedna učiteljica in vzgojiteljica slovenskih I otrok. ” Kar tako, samoumevno se razume, če vam pravi: ,,Ako I sem v šoli opazila, da je katerega od učencev zeblo, sem slekla štri-kanec ali plašč in z njim ogrnila malega premraženca. ” cvensko mladino, potlej v Veržeju, nato v Cezanjevcih, na Stari cesti in v tridesetih letih so mi zaupali mesto ravnateljice na osnovni-' šoli v Veliki Polani v Prekmurju. Tik pred izbruhom drugega svetovnega vojnega požara sem službovala v Ivancih pri Bogojini. Iskateljska žilica pa mi ni dala pokoja in hodila sem po Selu, Filovcih, Strehovcih in bližnjih vaseh, da bi kar najvero-dostojneje spoznala pomnike minulega. ” Tako piše — nekoliko smo povzeli — v sicer daljšem zapisu, ki gaje naslovila Mura je planinska reka in ga poslala na naše uredništvo. Pravzaprav je posredi bolj naključen izbor vtisov, kakor so se ji pač porodili v trenutkih ustvarjalnega zamaha. (Saj, kakšna klenost uma in nravi!) Kaj vse je morala prestati med drugo svetovno vojno, bo še zapisala. A srečno veli: ,.Hitler ni imel pri nas kaj iskati. ” Očitali so ji, da je komunistka. ,,Po knjižnici ne, po srcu pa v bistvu da, ,,brez oklevanja razodene. ,,Mura ni velika reka, je pa globoka in deroča, še pred prvo svetovno vojno je bila tako čista, da so mlinarji na murskih mlinih zajemali njeno vodo, ko so kuhali žgance. Pili je niso, ker so gospodarji, ki so pripeljali zrnje v mlin, prinesli s sabo čutaro jabolčnice ali vina”. PREPOROŠČINA SKEGA IZROČILA LJUD- ,DERA” JE DRETI KOŽO nsrčno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Prijateljem, znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti । , ter mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. s *Tna zahvala g. duhovniku iz M. Sobote za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS Prosenjakovci za poslovilne besede, domačim pevcem ter kolektivoma TOZD Hotel Diana in OZD Mura M. Sobota za darovana venca. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Prosenjakovci, 5. 8. 1982 Žalujoči: žena, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo S PETIMI LETI CIGLERJEVE POVESTI Zgolj faktografsko (z nizanjem dejstev) se dd pronikniti v začetke tega stoletja čase odraSčanja Franje. Oče uradnik v Ljutomeru, mati doma z Murščaka, Študirala v nemških šolah v Gradcu. Četvero bratov. Skratka, uradniška, prosvetljena družina. Med vinogradi in vinogradniki je v Mohorjevem koledarju leta 1978 naslovila razpravo o teža-štvu, bolje garaštvu slovensko-goriških viničarjev. Rada se zamakne v tiste gorja polne dni ljutomerskega in okoliškega vaškega življenja. Na reko Muro Franja mestoma veže vsakovrstne legende, verovanja (poganska!) in ljudske pripovedi, ki so se ponavadi širile od ust do ust. Ob tem vnovič izpričuje strastno privrženost in ponos, da je slovenskega rodu, naše gore list. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in strica Franca Jurkoviča upokojenega tehnologa z Janževega vrha se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje. Žalujoči: VSI NJEGOVI Komaj Mirkec si začel živeti, moral.od nas slovo si vzeti.. . V SPOMIN 20. avgusta mineva leto, polno bolečin, odkar nas je za vedno zapustil, star komaj štiri leta, ljubljeni Mirkec Gorjup iz Puconec ostra boleč^n^6*^”0 b^ijo k tebi, vidimo tvoj prisrčen nasmeh, tvoje zvedave oči. a spomin oklepa a. zakaj se je tako nenadoma, mnogo prerano, ustavilo tvoje ljubeče srce. Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke — iskrena hvala! Globoko žalujoči: očka, mamica, sestrica, bratec in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka Matije Slavica upok. krojača in gostilničarja ^nn nP 5je zabvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi izrazili zasuli grob z venci in cvetjem. ter vsem, k*ste nam osebnoali pismeno Čč. duh e-’ Pr*srčna zahvala združenju obrtnikov, zvezi borcev in vojnih invalidov ter Posloviln^k'1^ Za Posehne slovesnosti ob pogrebu. Lepa hvala vsem govornikom za zboru K U ‘n izraze sožalJa- pevskemu zboru iz Lipovec in moškemu pevskemu GD Beltinci za odpete žalostinke. Posebna zahvala zdravniku dr. Ivu Čaru za posebno skrb pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Lipovci. 13. avgusta 1982 °hoko žalujoči otroci: Tašek, Tonek, Julka, Mirko, Milica in Vili z družinami, vsi vnuki in pravnuki Komajda petletno jo že zamikajo Ciglerjeve povesti v cezanjevski knjižnici. Brska po spominu: ,,Bralno društvo v Cezanjevcih je okrog leta 1900 ustanovil oče. Naša kuharica je obenem opravljala knjižničarske posle. Prav trepetala sem od želje prebirati knjige. ” Znenada navrže: ,,Naj za božjo voljo slednjič že restavrirajo taborsko obzidje v Ljutomeru. ” Potlej se razgovori o nekdanji grajski gosposki, ,,derarjih” (težakih) in lastni usodi. Meni: ,,Dera pomeni kožo s človeka dreti. ” In pristavlja: ,,še dandanes je ta izraz živ med ljudstvom. ” Rosno mlada je segala po povestih Krištofa Šmida, zgodovini Frana Kovačiča, drugem čtivu in še najraje po zgodovinskih virih. „ Takorekoč rasla sem z zgodovino, ” kar posploši. Leta 1913 je doštudirala v mariborskem ,,kloštru" in maturirala, zatem pa so jo takoj namestili učiteljevat na cvensko ljudsko šolo. NAD PET DESETLETIJ ZA KATEDROM Rdeči niti obujanja spominov dajejo svojsko draž hipni prebliski. Vzemimo: ,, Tiste čase se je za štiri srebrne avstrijske krone dobil en sam dinar. ” Ali pa:,.Domači iupnik, zgodovinar Janžekovič iz Veržeja mi je pravil, da so bili njega dni tod srbski vojaki, ki so jih po vojvodi Ožegovi-ču imenovali kar Ožegoviči. ” Razgrinja, kam vse jo je zaneslo. „ Sprva — kot že povedano — sem za nekaj mesecev poučevala Po upokojitvi 1962. leta seje s še večjim žarom lotevala zbiranja in zapisovanja zgodovinskih izročil in sporočil. ,, Vse češče so me namreč začenjali obiskovati spomini, ” komaj slišno in bolj zase zamrmra. Rada se v mislih vrača v ljubo ji Prekmurje, Veliko Polano in druge kraje. Ljudem se je prikupila, oni njej. Povsod pa nemirna, radovedna iskanja, tipanja, rada ima pomenke z ljudmi. ,;Od kod ime Cmec? Ima temno vodo in črno k kamenje na dnu, mi je govoril vaški očanec o izvornem imenu tega potoka. Ob strugi raste jelševje, ki s koreninami vodo črni. Nikdar ne zamrzne, ’’pomni. MURA JE PLANINSKA REKA ,, Izvira pod vzhodnimi obronki Visokih Tur na Solnograškem, kakor so svojčas Slovenci imenovali deželo Salzburg . . . Od tod se zažene proti vzhodu in prišumi do Judenburga, kjer so bili proti koncu prve svetovne vojne pogubljeni slovenski in avstrijski vojaki. Hiti do Leobna — slovensko Ljubna -r in Brucka, kjer se j', pridruži rečica MUrz-Murica, ki izvira pod Semmeringom, nedaleč od mesta Glog-nitz. Pri Brucku se Mura obrne proti jugu, teče skozi Graz-Gra-dec, mimo Windisch Landsber-ga, Leibnitza-Lipnice, Strassa-Straže, Murecka-Cmureka, pozdravi hrib Klbch-Klek in mesto Feldbach-Vrbno, in jo nato pri Radkersburgu-Radgoni sprejme naša država" V svoji preproščini, ki ji je podlaga ljudsko izročilo, gre še dlje: ,, Naselbine ob bistrih vodah so Bistrice, na poljih Polane, v brezju Brezovice, v hrastju Hrastje in Hrastnik, pri črensah Crensovci, na križpotjih Raz-križja in Križevci, kjer pritečeta dve vodi je Pertoča, kjer se zlivata dve reki je Sovodnje, kjer pa se združijo pota je Sopota (Sobota!?). ” Kljub častitljivi starosti 88-let-na Franja Šnajder-Matekovič, ki se je poskusila celo v risanju zemljevidnih kart in slikanju pokrajinskih motivov, ne miruje. Nagrmadili so se ji sicer zajetni svežnji najrazličnejših pričevanj, razprav, zapisov in priložnostnih beležk, a še vedno piše, razmišlja, hodi po poteh minulega. V samotni, lični hiški vrh prleškega središča jo tu pa tam le redkokdo obišče in tudi sama prizna, da ji pojemajo moči. Zdelo se nam Je prav jo predstaviti. BRANKOŽUNEC ENA PLAT ZVONA (Ne)soglasja v Mačkovcih? Dobro vemo, da je v slogi moč in še bolje vemo, da tam, kjer ni sloge, tudi uspehov ni. In vse kaže, da je tako tudi v Mačkbvcih, vsaj po besedah predstavnika vaškega odbora se mi zdi tako. Poglejmo, v čem je zadeva! Na zboru občanov v aprilu so sklenili, da se iz programa dela za leto 1982 črta asfaltna prevleka na obstoječi cesti in da se za protivrednost te investicije asfaltirata dva zaselka. Kljub takemu sklepu pa sta se znašla v materialnih za skupščino krajevne skupnosti dva predloga: ali se asfaltirata dva zaselka ali pa se na obstoječi cesti naredi asfa’tna prevleka, čeprav vemo, daje bilo sklenjeno, da se prevleka izloči iz kombinacije. Na skupščini krajevne skupnosti je bilo takrat zmenjeno, naj ta problem reši vas sama in tukaj je potem prišlo do peripetij in do nepotrebnega prerekanja, saj je bil zaradi tega v juliju ponovno sklican zbor občanov vasi Mačkovci, kjer se je nesoglasij vaščanov pokazalo v pravi luči. Mogoče je izraz nesoglasje občanov pretiran, saj gre po besedah predstavnika vaškega odbora le za peščico občanov, ki bi rada uveljavila svoje želje. Da so krajani za razvoj vasi zainteresirani, govori podatek. da je na ta zbor občanov prišlo kar 54 občanov, kar se menda že dolgo ni zgodilo, se je pa na tem zboru zgodilo nekaj, kar se ni še nikoli. Skupina občanov je, da bi lažje uveljavila svoje interese, zboru predlagala, da se dosedanji vaški odbor razreši in se takoj izvoli novi. Podan je bil poimenski predlog. Ko je bil predlog dan na glasovanje, je za predlog glasovalo 7 občanov. na vprašanje, kdo je proti, pa je 30 občanov zapustilo zbor. Preostalih 17 se ni izreklo niti za niti proti in tako je delovno predsedstvo, ki je proti, pa je 30 občanov zapustilo zbor. Preostalih 17 se ni izreklo niti za,.niti proti in tako je delovno predsedstvo, ki je predlog podalo, menilo, da je predlog sprejet in so nadaljevali z delom zbora. Kljub temu, da se teh 17 občanov ni izjasnilo niti za, niti proti, so bili nekateri začudeni, zakaj bi naj stari odbor razrešili, ko pa praktično še sploh ni začel delati. Po zahtevah, da naj prejšnji odbor nadaljuje svoje delo, so se nekako razšli. Konec te zgodbe seveda še ni končan, kajti končati ga bodo morali samo v Mačkov-cih in nikjer drugje. Tudi ne trdim, da je resnica samo ta, kar je tukaj napisano. Upam, da bomo lahko slišali tudi drugo plat Zvona. Eno pa drži: na takšen način se problemi v kraju ne morejo reševati in se ne bodo. Lepa beseda lepo mesto najde. In takrat, ko bodo Mačkovčarji reševali svoj problem, se bodo morali tega zavedati. STRAN 23 KO VIT MARKET, Grajski trg 1, Maribor PRO D A J A PRVIČ NA POMURSKEM SEJMU Ugodne cene — Dostava na dom Veseli bomo vašega obiska. Poskušali vam bomo svetovati in omogočiti ugoden nakup kovinotehna