ŠOLSKA PRAKSA Socialne igre za razvijanje empatije Tanja Črnivec, prof. razrednega pouka, OŠ Stična Socialna kompetenca se kaže kot pozornost in empatija. Empatija pa pomeni sposobnost vživljanja oz. razumevanja drugih. Učenci uspešno razvijajo empatijo s socialnimi igrami, ki jih vključujemo v vsa predmetna področja in v različne učne dejavnosti. V članku opisujem socialne igre, ki sem jih uspešno vključevala v pouk in so jih učenci dobro sprejeli: spozna- vanje čustev z lutkami in s hišico počutja, prepoznavanje čustev s pantomimo, doživljanje čustev s sestavljanjem in dopolnjevanjem slike, predajanje pozitivnih čustev z letaki za pri- jazne odnose, razvijanje empatije z igro plemeni in iskanje dobrih lastnosti pri sošolcih. Uvod Socialne igre Socialna kompetenca od posameznika zahteva zdravo mero občutka lastne vrednosti in zaupanja 1. Spoznavanje čustev z lutkami in s hišico počutja vase, lastne odgovornosti in samodiscipline. V od- V razredu nas obiščejo lutke, vsaka s svojo barvo, s nosu z drugimi se kaže kot pozornost in empatija, svojo mimiko in svojo zgodbo. Lutka Veselko se ve- torej sočutje oz. sposobnost vživljanja, zmožnost seli vsakega dneva. Srečka pospremita mamica in tako kompromisa kot konflikta, poznavanje ljudi, očka do šolskega praga. Navdušen je nad svojimi zmožnost kritike, spoštovanje in tolerantnost ter sošolci, ki so postali tudi njegovi prijatelji. Jezko se sposobnost vse skupaj verbalno izraziti, torej spo- jezi, ker mora zjutraj zgodaj vstati, in potoži, da se v sobnost jezikovne kompetence (Adler 2012). šoli nič ne igra. V pogovor se vključi Strahko in zau- pa prijateljem svoje strahove pred nepravilno reše- V šoli pri učencih razvijamo socialne interakcije s nimi nalogami. Prijatelji ga potolažijo, da se je važno socialnimi igrami. Učenec s slednjimi razvija, pri- le potruditi. Odločijo se, da skupaj obiščejo bolnega dobiva, ozavešča znanja, sposobnosti, veščine in Žalostinka in mu polepšajo dan. občutke, ki mu pomagajo učinkovitejše komunici- ranje s svojim socialnim okoljem. Skupina kot celo- Med pripovedovanjem zgodbe otroci na lutkah ta postane bolj enotna. Člani se počutijo prijetneje, opazujejo barve, ki predstavljajo posamezno ču- bolj varno in sprejeto (Bunčić v Obleščak 2004). stvo, mimiko in poslušajo intonacijo glasu. Sledi pogovor o njihovem počutju ob prihodu v šolo. Na Socialne igre omogočajo spoštovanje individual- osnovi odgovorov izpostavimo pomen opazova- nosti, spoznavanje samega sebe, svojih potreb in nja počutja sošolcev in pripravljenost pomagati. čustev ter izboljšanje komunikacije s seboj in dru- gimi (Schmid 1992). Treba se je naučiti pogovarjati Vsak učenec izdela svojo figuro, ki jo pritrdi na za- in poslušati. Pomemben del medosebnih odnosov mašek in obteži s kepico plastelina. V hišico po- je empatija, ki povzroči nesebično skrb za sočlove- čutja postavi svojo figuro glede na to, kako se je ka in ozavesti željo po pomoči drugemu (Warden počutil ob prihodu v šolo. Hišica počutja je sesta- in Christie 2001). vljena iz petih prostorov, od katerih vsak pomeni Veselko, Srečko, Žalostinko, Strahko in Jezko 18 Didakta eno počutje. Zberemo se okrog nje. Vsak učenec 3. Doživljanje čustev s sestavljanjem in dopol- drži svojo figuro. Zapre oči, razmisli, kako se po- njevanjem slike čuti, in na osnovi tega postavi figuro v ustrezno Učenci se seznanijo s svojimi čustvi in se urijo v so- nadstropje. cialnih veščinah (dogovarjanje, razdelitev nalog v skupini, sprejemanje drugačnega mnenja) s sesta- vljanjem in dopolnjevanjem nepopolne slike. Ugo- tovijo, da dva dela slike manjkata. Enega poiščejo pri drugi skupini, enega narišejo. Po opravljeni nalogi izrazijo čustva, tako da se usedejo pred lutko, ki po- nazarja njihovo počutje. Opišejo čustva, ki so jih do- življali med skupinskim delom, in jih poimenujejo. Skupinsko sestavljanje slik je učence osrečevalo, ker so bili skupaj s prijatelji in ker so uspešno opra- vili nalogo. Eden izmed učencev se je postavil pred simbol čustva za žalost. Pojasnil je, da se je posta- vil tja zato, ker ni smel lepiti delov sličic. Učenec je svojo stisko izražal z jokom. Ugotavljali smo, kako bi lahko ravnal naslednjič. Učenci so predlagali, da bi lahko lepila oba, da bi lahko vsaj ilustriral del manj- kajoče slike ali da bi svojo stisko zaupal učiteljici. Štirje učenci so se postavili pred simbol čustva za jezo. Pojasnili so, da so ta simbol izbrali zato, ker niso bili v skupini s svojimi prijatelji. Pogovorili smo se o sestavi skupin in o tem, da ni pomembno, s kom si v skupini, kajti vsi si prizadevajo za uspešno rešitev naloge. Simbol strahu je izbral en učenec. Bilo ga je 2. Prepoznavanje čustev s pantomimo strah, da ne bi pravočasno dokončali naloge. Učiteljica ima v rokah kartončke s posameznimi simboli čustev. Prikaže jih s pantomimo. Učenci 4. Predajanje pozitivnih čustev z letaki za prija- ugotovijo, katero čustvo je prikazano. zne odnose V razredu zaigramo nekaj socialnih prizorov, ki se Primer: Kartonček s simbolom čustva veselja dogajajo med učencema. Uprizorimo situacijo, ko učenca: Učiteljica uprizori, da je na tleh škatla (darilo), ki se • drug drugega vljudno pozdravita in se povpra- ga razveseli. Učenci ugotovijo, katero čustvo prika- šata o počutju, zuje. Za pravilen odgovor jim pokaže kartonček s • ne želita sošolca sprejeti v igro, simbolom. Sledijo uprizoritve učencev, in sicer ža- • žalita drug drugega, losti, jeze, strahu in sreče. • ponudita pomoč sošolcu pri urejanju učilnice. Učenci pred simbolom veselja, sreče, žalosti, strahu in jeze 19 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Sledi pogovor o tem, ali se je kaj podobnega učen- barvne kroge na drugih, ne pa tudi svojega. Udele- cem že pripetilo. Pogovorimo se o njihovem počutju žencem povemo, da od začetka do konca igre ne v podobnih situacijah. Poudarimo pomen dobrega smejo govoriti. Sporazumevajo se lahko z maha- počutja v razredu in se pogovorimo o reakcijah v njem ali z mimiko. Vodijo in usmerjajo drug dru- kočljivih situacijah. Odgovori učencev o ravnanju gega v ustrezen vogal učilnice. Igra se konča, ko vsi v primeru, da vrstniki ne sprejmejo sošolca v igro, najdejo svojo hišo. Učenec s črno piko ostane sam so bili: je jezen, žalosten, gre povedat učiteljici ali jih in pripoveduje ostalim, kako se počuti, kar je nova prosi, naj ga sprejmejo. Ugotovili smo, da moramo tema za razgovor o empatiji. biti prijazni do vseh, tudi do svojih družinskih čla- nov, in narediti kakšno delo tudi sami od sebe (npr. 6. Iskanje dobrih lastnosti pri sošolcih pospraviti čevlje, posodo, postlati posteljo …). Vsak učenec dobi marjetico s svojim imenom na sredini. Marjetka ima toliko cvetnih listov, kolikor je Prijazne odnose udejanjijo tako, da vsak dan v šoli njegovih sošolcev. Vsak učenec na marjetko zapiše izžrebajo letak z nalogo in ga nalepijo v zvezek. Ko dobro lastnost sošolca, ki je zapisan v marjetici. Pa- napisano in narisano nalogo doma opravijo, letak v ziti morajo, da se lastnosti ne ponavljajo. Na koncu zvezku pobarvajo. poiščejo svojo marjetico in jo preberejo. Marjetica z dobrimi lastnosti Zaključek Človek je po naravi družabno bitje. To pomeni, da nujno potrebuje ljudi okoli sebe. Doma svojo dru- žino, v šoli pa svoje sošolce in učitelje. Zanj je po- Primer letaka – pospravljanje posode membno, kaj vrstniki o njem mislijo, koliko ga imajo radi in kako se do njega obnašajo. Čustvenih odzi- vov in empatije se lahko tudi naučijo s socialnimi igrami. Na ta način nezavedno usvajajo pravilno 5. Razvijanje empatije z igro plemeni odzivanje na svoje reakcije in ravnanje drugih. Tre- Z igro plemeni ozaveščamo empatijo učencev do ba je razumeti samega sebe, se sprejeti takšnega, drugačnih, privzgajamo odgovornost za lastno ob- kakršen si, se imeti rad, a postati tudi dovolj kritičen. našanje in razvijamo občutek za sprejemanje dru- gačnosti. Za igro potrebujemo barvne samolepilne pike in lepilni trak. Učencem pritrdimo pike v eni Viri in literatura: izmed treh barv, tako da ne vidijo, kakšno barvo Adler, E. (2012): Ključni dejavnik socialna kompetenca. Novi Sad: Psihopolis institut. pike imajo (npr. rdeča, zelena ali modra). Ena barva Obleščak, N. (2004): Socialne igre v podaljšanem bivanju. Lju- zadostuje za tretjino udeležencev. Pripravimo tudi bljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Schmidt, M. (1992): Socialne igre v vzgojnoizobraževalnem proce- črno piko, ki jo pritrdimo na priljubljenega učenca. su. Educa, št. 6: str. 421–426. V tri vogale učilnice nalepimo po eno barvno piko. Warden, D., Christie, D. (2001): Spodbujanje socialnega vedenja: Dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih veščin in Vsak vogal je hiša plemena ene barve. Učenci vidijo vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. 20 Didakta