KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO BELA KRAJINA V UPORU Janko Jarc PRIPRAVE NA OBOROŽEN UPOR PROTI OKUPATORJU Ustanovitev Osvobodilne fronte sloven- skega naroda 27. aprila 1941 je prinesla razjasnitev položaja. Iztreznjenje po prvem navalu hitlerjevske vročice in splošni odpor proti italijanski okupacija sta tudi v Beli krajini ustvarila ugodna tla za prehod širo- kih množic iz prvotne hladnosti v vse večji odpor proti okupatorju in končno v boj za svobodo in boljšo ter pravičnejšo družbeno ureditev. Narodna svoboda, državna neod- visnost ter socialistična ureditev domovine so bili ideali, za katere so prvi borci prije- mali za orožje in dobivali vse večjo oporo v najširših plasteh prebivalstva. Geslo upora, ki ga je v slovenski svet tostran in onstran okupatorskih mejnikov vrgel ustanovni se- stanek Osvobodilne fronte, pa je bilo treba s podrobnim agitacijskim in organizacij- skim delom zanesti v vsako slovensko vas. KPS je poleg tega, da je v Osvobodilni fronti organizacijsko povezovala vse pro- gresivne struje tradicionalnih političnih taborov in samostojnih skupin, stavila v službo osvobodilnega gibanja tudi vse iz- kušnje, pridobljene v dolgoletnem ilegal- nem delu, in ves svoj v tem delu izurjeni kader aktivistov, ki so takoj začeli na te- renu z organiziranjem odborov Osvobodil- ne fronte. V Beli krajini so se tega dela lotili člani okrožnega komiteja in partij- skih celic v Črnomlju, Metliki, Semiču, Gradacu in okoliških vaseh. Ti so se pri tem delu naslanjali na večje število trdnih opozicionalcev, ki so se izoblikovali v času političnih borb 1935 do 1940, in po njih raz- predlii prvo organizacijsko omrežje Osvo- bodilne fronte z jedri na odsekih Metlika— Suhor, Gradac—Adlešiči, Črnomelj—Vinica in Semič. Še preden je prišlo do smotrne organi- zacije v okviru Osvobodilne fronte, so se pojavljale tu in tam ožje skupine, ki so imele namen, da netijo odpor proti okupa- torju. Tako se je v Črnomlju že 12. aprila, na dan, ko so prve nemške predhodnice zasedle mesto, v okrilju meščanske šole osnoval narodnoobrambni odbor, ki so ga sestavljali nekateri učitelji z meščanske šole in nekaj naprednih Črnomelj čanov. Ta odbor je svpje delo izvrševal predvsem tako, da je med šolsko mladino — pouk se je 25. aprila zopet začel — širil domo- ljubne ideje in ipo učencih iskal zveze z okoliškimi vasmi. Po hišah so se pojav- ljali patriotični napisi in po mestu so bile raztresene narodne zastavice. Ko so Itali- jani prinesli v šolo slike Mussolinija in Viktorja Emanuela III., so jih učenci obra- čali z licem v zid, preiskave in zasliševa- nja pa niso rodila uspeha. V meščansko šolo «e je vselila italijanska vojna bolnica, dijaki meščanske šole pa so svojo upornost kazali s tem, da so mazali že omenjene slike, odklanjali fašistični pozdrav, pisali po zidovih zbadljivke, peli slovenske pe- smi in v šolskih nalogah izražali proti- italijansko mišljenje. V tem so bili zlasti aktivni dijaki — kasnejši partizani — Zvonko Stariha, Angela Šimec, Pavel Šimec (kasneje znani partizanski ilustrator Pajo), Milek, Jerman in dr. Okrajni komisar Emilio Cassanego je zato pogostokrat obiskoval meščansko šolo in govoril učencem in učiteljstvu ter jim grozil, da Italija za svoje nasprotnike nima kruha. Naletel je na hladen odziv. V zvezi s preiskavami zaradi pušk, ukradenih iz skladišča, so zasliševali tudi profesorja Jožeta Kosa in Milana Vrtačnika (Vrtač- nik).i Po nalogu CK KPS je bila organizacija odpornega gibanja v Beli krajini poverje- na članu CK Tonetu Sušteršiču, ki smo ga srečali v Beli krajini že leta 1932. Njegovo ilegalno ime je bilo Tine Železnik. Povsod v Beli krajini, na Krupi pri mlinarju Niku Zuniču in Viktorju Jurajevčiču, na Creš- njevcu pri Žanu Škrinjarju, v Stranski vasi pri Ovnovih, v Tuševem dolu pri Jermano- vih, v Metliki pri Ivčevih, na Rosalnicah pri Brodariču, na Kučarju pri Podzemlju pri Špeharju itd., povsod je imel svoje ljudi, kamor se je lahko zatekel, kjer je dajal svoja navodila in sprejemal poročila. Bil je tako v stalni zvezi s člani OK in snuj očimi se odbori OF (Pirkovič).^" V Črnomlju je bil osnovan okrožni odbor OF, ki so ga sestavljali: Tone Šušteršič, Milan Vrtačnik, Jože Kos, Branko Pantic in Jože Železnik. V Metliki je dal pobudo za snovanje OF metliški čevljar in član OK, Jože Slane, po rodu iz Slamne vasi. Mestni odbor OF je bil osnovan že maja 1941, potem je Slane sklical sestanek pri vodovodnem rezervo- arju na Veselici, vinski gorici tik nad Me- tliko. Udeležilo se ga je 22 članov, povečini mladih Sokolov, ki jih je Slane zaprisegel, vsi pa so prisego potrdili z lastnoročnim podpisom. Glavna točka te zaprisege je bila zaobljuba zvestobe ljudstvu in ni ga bilo med njimi, ki bi jo v letih borbe 1941 do 1945 prelomil. Deset od teh jo je v osvobo- i 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dilnem boju potrdilo tudi s svojim življe- njem, trije med njimi, Ivan Cernič, Jože Siobodnik in Toni Prus že 2. novembra 1941 na Gorenjih Lazah. Za razširjenje organi- zacije OF so na metliškem odseku s po- sebno vnemo delali: Jože Slane, Anica Ivec, prva članica KP v Beli krajini, Jože Sašek, vsi iz Metlike, Anton Kramarič, kasnejši član AVNOJ, ubit v jeseni 1943, Polde Jele- nič iz Suhorja, Martin Petric iz Ravnac, Jože Krštinc iz Dragumlje vasi, Jože Tajč- man iz Bušinje vasi in od svojega prihoda konec oktobra 1941 zlasti Jože Borštnar, takrat prometnik v Metliki itd. V Metliki je bil kmalu osnovan rajonski odbor OF. V vrstah fronte je bil skoraj leto dni zelo aktiven tudi metliški kaplan križniškega reda p. Norbert Klement, ki pa je kasneje podlegel vplivu svojih cerkvenih predstoj- nikov in škofije ter postal prav tako vnet organizator belogardizma, za kar je prejel kazen ob zavzetju belogardistične posto- janke na Suhorju novembra 1942 (Pirkovič, Košir, Šušteršič).^ Na gradaškem sestanku so bili na delu že znani člani partijskih celic Jaka Butala, Niko Jakofčič, .Milan Kovačič, Stane Cuz- nar itd., poleg njih pa še Alojzij Doltar, kovač iz Gradaca, Leopold Šegina iz Gri- belj in drugi. Poleti in jeseni 1941 je imela že vsaka vas svoj terenski odbor, v Gra- dacu pa je bil osnovan rajonski odbor OF. V Črnomlju so člani OK hitro našli po- vezavo z meščansko šolo, zlasti s profesorji Jožetom Kosom, Vrtačnikom in drugimi, v propagandi in prvih akcijah pa so bili zlasti aktivni mlajši obrtniki in dijaki, ki so bili že v letu 1940 sprejeti v Partijo: dijak Lado Mišica, sedlarski pomočnik Jože Vrščaj, čevljarski pomočnik Tone Malerič, livar Doltar Lojze, dijak Janko Stariiha, brivec Slavko Satošek, pekovski pomočnik Stanko Šimec, vsi iz Črnomlja, mizarski pomočnik Slavko Jakša iz Vojne vasi, brata Štefan in Tone Dvojmoč iz Kanižarice, Lojze Kump, pletilec iz Obrha, Jože Malic, štu- dent in telovadni učitelj, doma z Vinice itd. (Pirkovič, Košir, Šušteršič, Šimec).' V avgustu je bil sklican sestanek komu- nistov in pristašev uporniškega gibanja za okoliš Vinice, Sinjega vrha in Poljanske doline. Sestanek je bil v zidanici Jožeta Fortuna nad Damljem in so se ga ude- ležili Jože Fortun, Jurij Fortun, Fran«" Špehar, Milan Vrtačnik in drugi. Sklenje- na je bila izvedba organizacije Osvobo • dilne fronte v vseh vaseh tega okolja. Prav tako so se osnovali odbori OF v vseh važ- nejših uradih v Črnomlju: kolodvor, okraj, pošta, zdravstveni dom itd. (Vrtačnik.) V času, ko so prvi partizani že odhajali v gozdove, je bila na Vinici ustanovljena Osvobodilna fronta kar na javnem se- stanku. Na praznik 15. avgusta je Čurinov Janez — Janez Vitkovič — kar v gostilni pri Benetiču zbral nekaj zavednih ljudi, ki so si izbrali odbor fronte. Na sestanku je sodeloval tudi Ivan Benec iz Podklanca, eden vidnih voditeljev »viniške republike« iz leta 1919 (Vitkovič).^ Z vnemo so sodelo- vali še Jure Špehar in Jože Fortun iz Dam- Ija, Franc Špehar iz Špeharjev (Gorice) nad Kolpo, Peter Romanič iz Zagozdaca in drugi. V Semiču in okolici so bili na delu bratje Jože, Lojze in Ivan Mihelčič iz Vavpče vasi, Zan Škrinjar iz Črešnjevca, študent Mirko Bizjak iz Rožnega dola, Niko Zunič iz Krupe, Karel Brunskole iz Kota, Maks Nampelj, čevljar iz Semiča, Franc Košir iz Rožnega dola, Jože Plut iz Gorenjcev pri Semiču in Ivan Bukovec iz Kota itd. Z delom imenovanih in mnogih neimeno- vanih, katerih vrste so se množile vedno bolj, je vztrajno rastlo oanrežje terenskih Slika 1. Niko Jakofčič 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO odborov OF. Po njih se je iz rajonskih odborov in okrožnega odbora med Belo- kranjce stalno pretakala propagandna lite- ratura, ki sta jo razmnoževali tudi domači ilegalni tehniki pri Gradacu in Črnomlju. Boj hitlerjevski propagandi in priprava ljudstva na oborožen upor sta bili glavni smernici za delo aktivistov Partije in OF. Posebno važno je bilo zbiranje orožja in priprava mladih ljudi na odhod med borce. Da se je zbiranje in skrivanje orožja začelo že takoj po razpadu jugoslovanske vojske, je bilo že povedano, svojsko drznost akti- vistov pa spričuje dogodek, ki se je 1. ju- nija pripetil v Semiču in nam ga je itali- janski okupator ohranil v svojih aktih: 1. VI. 1941 je korporal 8. čete 2. bat. 23. pp. »Como«, Bonu Luigi, javil karabinjerjem, da so mu fantje Rudolf Ancelj, Anton Štrumbelj in Alojz Jakša prigovarjali, naj jim za nagrado odstopi orožje svojega od- delka. Alojza Jakšo ali Slavka, ki ga po- znamo že med črnomeljskimi aktivisti, so aretirali karabinjerji v Črnomlju (Arhiv CC. RR. XI. C. A., MNO).5 Takoj po 22. juniju so po direktivi partij- skih organizacij odšli v ilegalo tisti člani Partije iz večjih in po Italijanih kontroli- ranih krajev, ki so bili najbolj poznani, in jim je zato grozila aretacija. Iz Črnomlja se je umaknil član OK Milan Šimec, iz Semiča član OK Jože Mihelčič, iz Metlike pa dr. Lojze Mihelčič. Okoli njih so kmalu nastajale skupine, ki so v prvi vrsti skrbele za zbiranje orožja in vežbanje v njem, za- čele pa tudi kmalu s prvimi sabotažnimi akcijami. Okupacijske oblasti, ki so po 22. juniju s povečano vnemo vohljale za komunisti in si pri tem iskale pomoči pri domačih prodancih, so lovile takrat tudi ljudi, ki so raznašali alarmantne vesti, spre- jete od inozemskih radijskih postaj o raz- voju nemško-sovjetskih bojev, medtem ko je zbiranje orožja registriralo poveljstvo karabinjerjev v poročilu z dne 26. 6. 1941 poveljstvu XI. C. A. in navajalo, da se po prijavah najzanesljivejših konfidentov ko- munisti trudijo, da bi v krajih Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Šentjernej in Ko- stanjevica od kmetov kupili skrito orožje. 26. VI. 1941 je patrulja 144. bat. CC. NN.* v kraju Radenci ob Kolpi zajela dva Slo- venca iz vasi Sodevci, ki sta nosila dinamit. Dobila sta ga baje v vasi Predgrad. Kra- ljeva finančna straža je potem v tej vasi preiskovala in našla še 2 kg dinamita, skri- valce pa aretirala in odpeljala v Črnomelj. Orožje bivše jugoslovanske vojske, ki je prišlo Italijanom v roke, in strelno lovsko orožje, ki so ga Italijani prisilno odvzemali, je bilo v Črnomlju shranjeno v prostorih Prosvetnega doma. V to skladišče sta vlo- mila Lojze Fabjan, urar dz Črnomlja, in Jože Brula, mehanik iz Talčjega vrha. Itali- janska straža ju je pri tem zalotila in za- prla, okoli 20. avgusta pa sta iz zaporov pobegnila in odšla v taborišče črnomeljske partizanske skupine v Miklarjih. Belokranjske priprave za upor so pote- kale v ozki povezavi z novomeškim okrož- nim vojnim komitejem, s katerim je vzdrže- val zvezo osmošolec Janko Stariha. Glavno poveljstvo slovenskih partizan- skih čet v Ljubljani, osnovano 22. junija 1941, je na sestanku 16. julija 1941 izdalo vsem slovenskim četam in skupinam po- velje za upor. Na teren v Belo krajino je to povelje prinesel Tone Šušteršič — Tine Železnik. Takrat so se začele tvoriti majh- ne, na pol ilegalne skupine, katerih člani so čez dan mirno opravljali svoj posel, ponoči, kadar je bilo treba, pa odhajali na manjše akcije, kot n. pr. rezanje telefon- skih žic in brzojavnih vodov in podobno. Vendar je bilo vse skupaj bolj vaja za prave oborožene akcije (Cuznar).^ Crnomeljska skupina je v začetku julija 1941 vključila v ilegalno delo osem članov SKOJ, ki sta jih Anton Malerič in Lado Mišica zaprisegla v polnočni uri 2. julija na Fabjanovem skednju v Loki pri Črnom- lju. Bili so to: Bojan in Lovro Fabjan, Vinko Švajger, Jože Švajger, Franc Kore- lec. Rudi Šterk, Janez Kočevar in Jože Milek.^ Prva akcija te skupine, kolikor je še mogoče danes zvedeti iz ustnih poročil in ohranjenih sovražnih dokumentov, je bila v noči od 22. na 23. julij. To noč je bilo oddanih nekaj strelov na italijansko stražo na železniškem mostu, v Črnomlju pa raztreseni letaki s proglasom CK KPS italijanskim vojakom (Zbornik, str. 39).' ^ Temu sledeče preiskave in aretacije storil- cem niso prišle na sled. 2'5. julija so Italijani zopet zabeležili na- pad z orožjem na italijansko stražo na železniškem mostu na Otovcu (Zbornik, str. 294). Statistični pregled obveščevalnega od- delka XI. C. A. od aprila do konca julija 1941 navaja za Belo krajino sledeča so- vražna dejanja: 1 napad na železniški most, 1 streljanje na vojake, 3 primere trošenja subverzivnih letakov: v Črnomlju, Metliki in Radencih ob Kolpi, 3 primere petja sub- verzivnih pesmi, govorjenja in širjenja tendenčnih vesti in 1 primer skrivanja orožja. Obveščevalni bilten istega vojaške- 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ga urada št. 19 z dne 9. 8. 1941 pa pravi, da so bili v juliju v posebno velikem številu risani komunistični znaki tudi na območju Črnomlja. Zraven naivno pripominja, da je treba te znake v Beli krajini pripisati delu in propagandi emisarjev, ki prihajajo iz Hrvatske. Semiško skupino je vodil Jože Mihelčič, ilegalec od 22. VI. 1941. Zadrževal se je ve- činoma okoli Semiča, na Crešnjevcu, na Krupi, na Štrekljevcu, v Gradacu in v semi- ških goricah (Pirkovič). V tej skupini so spočetka bili tovariši: Franc Košir, Karel Brunskole, Ivan Bukovec, Jože Plut, Jože Košir, Maks Nainpelj, Niko Žunič in Zan Škrinjar, ki je skrbel zlasti za zvezo s Suhorjem in Črnomljem. Sredi oktobra se je skupini priključil še Ivan Smrdu, ime- novan Janez. V noči med 31. julijem in 1. avgustom, ko je bil v ilegali še Jože Mihelčič sam, je ta skupina ali vsaj njen del poskusila poško- dovati progo v Kotu, kar naj bi povzročilo iztirjenje vojaškega vlaka, ki je vsako noč vozil med Trstom in Karlovcem. Napad na progo je bil izvršen s tem, da so poskusili odviti vijake pri tračnicah. Zaradi pomanj- kanja primernega orodja akcija ni povsem uspela in je bila škoda hitro popravljena, vlak pa je vozil nemoteno. Italijani so takoj naslednjega dne pre- iskali vsa poslopja v bližini, da bi našli kakšno orodje, ki bi bilo pripravno za take vrste sabotažo. Ker uspeha ni bilo, so za- prli vso delovno skupino, ki je prav takrat na tem odseku popravljala progo, in je štela 15 mož. Na karabinjerski postaji je bil 1. avgusta zaslišan najprej vodja te delovne skupine Italijan Giuseppe Negro, ki pa o delavcih ni vedel dati dosti po- jasnil. 2. avgusta so zasliševali vseh 15 de- lavcev, ne da bi prišli do kakega rezultata. Vsi so trdili, da so bili v kritični noči na svojih domovih, poizvedbe pa so dognale, da so politično nesumljivi in slovenski orožniki so o njih izjavili, da jih poznajo in ne vedo, da bi bili člani ekstremnih po- litičnih strank. Od aretiranih so pridržali v zaporu 5 delavcev, ki so jim bili deloma sumljivi le zato, ker so bili že predkazno- vani zaradi lahkih telesnih poškodb, to se pravi, zaradi fantovskih pretepov! Sicer pa so bili karabinjerji takrat mnenja, da gre pripisati sabotažo najbrže na račun neza- dovoljstva delavcev s plačo, ker so ravno prejšnjega dne prejeli po 350 do 400 lir, »kar je premalo spričo točasne draginje in so se zaradi tega tudi pritoževali ter se zdi, da so zato hoteli izvršiti represalije« (CC. RR. Črnomelj, 24/6, 3. VIII. 1941, arhiv MNO)."* Isto noč je bil presekan tudi tele- fonski vod pri Semiču (Zbornik, str. 306). Da poskus okvare na progi le ni posle- dica prenizkih delavskih plač, so Italijane lahko poučili že dogodki naslednjih dni: 5. avgusta so našli v Vavpči vasi narisanih več komunističnih znakov in parol, 7. av- gusta pa so v Semiču aretirali kar 11 oseb, ker so imele pri sebi propagandne letake. Naslednjega dne je bila pri Semiču proga poškodovana z mino, medtem ko sta pri Pri- mostku med Gradacem in Metliko isto noč ob 23,15 eksplodirali dve mini (Zbornik str. 306 in akt CC. RR. »Isonzo«). Napad na progo pri Primostku je bil po vsem videzu delo metliške partizanske sku- pine, ki jo je vodil Ivan Kopinič, progovni delavec iz Rosalnic, in je štela 6—7 članov. Gradaško skupino je vodil Jaka Butala, v njej pa so bili: Stane Cuznar iz Vranovič, Nande Butala in Jule Štampohar ter Milan Kovačič iz Gradaca, Franc in Janez Šegina iz Prilozja, Niko Jakofčič iz Cerkvišč, Tone Sobar iz Kloštra, Tone Jurajevčič iz Kap- Ijišč, Lojze Jaklič in Lojze Muc iz Zemlja in Niko Cernič iz Boginje vasi. Pri Gradacu je bil telefonski vod prerezan že 6. julija, kar je gotovo bilo delo enega imenovanih. Napad s kamenjem na italijansko ob- mejno patruljo ob Kolpi, izvršen z visoke skalne stene med Ziljem in Grduni 3. avgu- sta 1941, je najbrže bolj spontan akt ne- koga, ki ga je sicer že zajel val osvobodil- nega gibanja, kot pa rezultat kake zasede. Slika 2. Stane Cuznar 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 3. Štefan Dvojmoč in Jože Siobodnik ' PRVA PARTIZANSKA SKUPINA V GOZDU Iz doslej povedanega lahko posnamemo, da so prve belokranjske partizanske skupi- ne, katerih člani so v juliju in v začetku av- gusta, razen nekaj ilegalcev, še na svojih domovih, izvrševale nekatera sabotažna de- janja brez večje medsebojne povezave. Njih glavni namen je bil zbrati čim več orožja, se uriti v njegovi rabi in napadih na sovraž- nika in važne objekte, predvsem na proge. Da so tudi prvi napadi na proge bili bolj vaje kot prave sabotaže, kaže to, da niso bili dobro pripravljeni in je bila zato tudi stvarna škoda oziroma okvara malenkostna. Mnogo večji od prizadejane škode pa je bil propagandni uspeh. Glas o teh akcijah je šel od ust do ust in razvnemal zlasti mla- dino, da so nekateri začeli s podobnimi de- janji kar na lastno pest. Tako sta v Gradacu Slavko Cerjanec in Kaplan brez povezave z ostalimi menda v avgustu napravila Itali- janom zasedo na poti med Gradacem in Podzemljem ter oddala baje nekaj strelov. Oba je kasneje organizacija povezala iu Slavko Cerjanec je kot borec Prve belo- kranjske čete padel na Gorenjih Lazah. Da vsi ti nastopi belokranjskih na pol ilegalcev niso mogli biti pravi odgovor na povelje Glavnega poveljstva z dne 16. ju- lija, je bilo spričo organizirane vstaje, ki se je tiste dni razširila zlasti v kamniškem okraju in na Štajerskem, jasno Belokranj- cem samim. Tine Železnik je zato stremel, da spravi v gozdove prvo skupino oborože- nih borcev, ki naj kot taki tudi zažive in s svojo aktivnostjo zanetijo pravi upor. Iz- brani so bili v ta namen borci iz črnomelj- ske skupine, ki je bila najštevilnejša. Zanje je Tine Železnik izbral prvo taborišče v Miklarjih. Odhod naj bi bil zvezan z več- jim, vso Belo krajino zajemajočim udarcem na progo kot na najbolj občutljivo in za okupatorja najvažnejšo prometno zvezo. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse skupine od Semiča do Metlike določeno noč izvršile na progi vrsto sabotaž in napadov, nakar odide prva skupina partizanov v svobodne gozdove. Ker so hoteli zadeti tudi živo so- vražno silo, je bil izbran napad na vojaški vlak, ki je okoli polnoči vozil skozi Belo krajino. Napad naj bi se po pripovedova- nju Staneta Cuznarja začel že pri Rožnem dolu, kjer naj bi semiška skupina razstre- lila postajno vodno črpalko. Pri Otovcu naj bi prva crnomeljska skupina vrgla s tira vojaški vlak. Ce bi tam to ne uspelo, naj bi vlak napadla druga crnomeljska skupina pri vranoviškem cestnem podvozu, obenem z vlakom pa napadla tudi italijansko stražo na tem mestu. Gračani naj bi med Grada- cem in Dobravicami vrgli s tira vlak, ki bi moral ta čas priti iz Hrvatske, če bi ga že ne zadržala akcija, ki naj bi jo na svojem odseku izvedli Metličani. Takoj po napadu naj bi del borcev odšel v pripravljeno ta- borišče. Za komandirja te skupine je bil določen Polde Jerman, imenovan Polče, iz Loke pri Črnomlju, za komisarja pa Jože Vrščaj, po domače Rajšič iz Črnomlja. Prišla je noč med 11. in 12. avgustom, ki je bila določena za napad. Po pripovedova- nju Staneta Cuznarja so Semičani odšli v Rožni dol in minirali črpalko, do eksplozije pa ni prišlo. Poskus iztirjenja pri Otovcu tudi ni bil izvršen, čeprav je tja odšlo ka- kih 15 Črnomeljčanov, ki jih je po izjavi Milana Šimca \'odil Slavko Jakša. Tako je vojaška tradotta nemoteno ropotala v osrč- je Bele krajine. Ob progi pri vranoviškem cestnem podvozu v Mrzlih dragah jo je pri- čakovala druga crnomeljska skupina, ki se je pred tem zaman trudila, da bi zaradi bližine italijanske straže tiho in hitro od- vila vijake na tračnicah ter te razmaknila, kar bi povzročilo katastrofo. V tej skupini so bili tovariši: Štefan Dvojmoč, Polde Jer- man, Lado Mišica, Janko Stariha, Milan Šimec in Jože Vrščaj. Iz gradaške skupine sta se jim priključila še Stane Cuznar in Lojze Doltar. (Po izjavi Janeza Kočevarja so pri tem napadu iz črnomeljske skupine sodelovali: Tone Malerič, Lado Mišica, Jože Vrščaj, Bojan Fabjan, Ruda Jerman, Janko Stariha, Polde Jerman, Mirko Martinšek, Franc Korelec in Janez Kočevar. Oboroženi so bili s štirimi puškami tipa Mauser in 3 pištolami ter ročnimi bombami). Skupina se je dogovorila, da izrabi hrušč vozečega vlaka ter istočasno udari po njem 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in po straži. V trenutku, ko je bil vlak že blizu, je prišla po progi italijanska obhodna patrulja, sestoječa iz treh mož, od katerih je eden bil oborožen s puškomitraljezom. Ta nenadna okrepitev sovražne straže, ki je štela 6 do 7 mož, oboroženih samo, kot pra- vijo, z navadnim strelnim orožjem, je raz- merje sil in orožja odločno premaknila v korist Italijanov in med borci je za hip na- stala zmeda. V tem je že ropotal mimo vlak in nekdo je le sprožil vanj. To je spravilo v akcijo tudi ostale, ki so začeli streljati na vlak in obenem napadli stražo v šotoru. V boj je hitro posegla tudi obhodna patru- lja in po kratki borbi — Cuznar pravi, da je trajala kakih 20 minut — so se napadalci brez izgub umaknili. Gračani so to noč prerezali telefonski vod kakih 500 m od postaje proti Metliki, Metli- čani pa so severovzhodno od Primostka s 16 manjšimi polnili z eksplozivom minirali progo, toda do eksplozije ni prišlo (Zbor- nik, str. 321). Poročilo poveljstva karabinjerjev divi- zije »Isonzo« o tem napadu, štev. 3^296, poslano 12. avgusta 1941 nadrejenima po- veljstvoma pri XI. C. A. v Ljubljani in 2. armadi v Karlovcu, se v prevodu glasi: »Nocoj ob 0.45 je 4 do 6 neznanih oseb nameravalo izkoristiti hrušč, ki ga je po- vzročil vojaški vlak na poti iz Črnomlja proti Metliki, in z ognjem (6 do 7 strelov iz puške) uničiti vojaško stražo 23. pp., po- stavljeno ob podvozu, kota 165, na progi Črnomelj—Gradac. En strel je prestrelil šotor straže v višini 60—70 cm od tal. Takoj- šen nastop straže in leteče patrulje, ki je nenadno posegla vmes, je prisilila napadal- ce v beg. Na mestu so pustili dva klobuka, eno smučarsko pokrivalo iz modrega bla- ga, eno jugoslovansko vojaško kapo, en tulec za naboje tipa Mauser, dva naboja kal. 9, en naboj kal. 8 tipa Mauser, en bajo- net tipa Steyer, en bajonet tipa Mauser. Postaja kraljevih karabinjerjev je napra- vila ogled na mestu in hrani najdeni mate- rial. Tudi tenenca v Črnomlju je začela s preiskavo. Poveljstvo divizije je obveščeno.«* Takoj po napadu so tovariši Polde Jer- man, Mirko Martinšek, Franc Korelec, Jože Vrščaj, Štefan Dvojmoč, Vinko Švajger, Janko Stariha in Janez Kočevar.odšli v ta- * Zanimivost tega poročila je predvsem v tem, ker nam daje napotke za predstavo o oborožitvi in opremi prvih belokranjskih borcev. Obenem točno določa čas napada. Vsa dosedanja poročila, ustna in že objavljena, ta napad pri Vranovičih postavljajo na 12. julij, torej ravno mesec dni prezgodaj. S tem seveda tudi odhod prve skupine v taborišče. borišče, ostali pa na svoje domove (Koče- var)." V nekaj dneh sta se jim priključila še Milan Šimec in Anton Jelene. Miklarji, v bližini katerih je bilo izbrano taborišče, se imenuje posestvo ob cesti, ki vodi iz Črnomlja v Kočevje. Kake pol ure od hiše je bilo taborišče v kraški vrtači. Ivo Pirkovič v svojem rokopisnem gradivu o belokranjskih partizanih taborišče takole opisuje: »Taborišče so si Fabjanovi partizani po- stavili kake pol ure od logarjeve hiše na južni strani na pobočju 849 m visokega hri- ba. Ležišča so si uredili tako, da so kotanjo nastlali s krmo in nad njo razpeli ponjavo. Do studenca so imeli 10 minut. Vsak drugi dan jim je logar nastavil na dogovorjeno mesto okoli 5 litrov mleka, zakaj za tabo- rišče samo ni vedel. Sicer pa se je Fabja- nova četica prehranjevala z rekvizicijami v kočevskih vaseh ... Hrano so za partizane zbirali po vaseh seveda tudi aktivisti OF. Kakega vidnega enotnega znamenja parti- zani Fabjanove čete še niso nosili. Oblečeni so bili v civilno nošo in v dele vojaških uniform, če je komu po naključju prišla v Slika 4. Skica, ki označuje lego prvega taborišča belokranjskih partizanov pri Miklarjih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO roke. Vendar so bili kasneje vedno bolj oblečeni po vojaško. Taborišče je nekajkrat obiskal Tone Šušteršič.« Peter Romanič dopolnjuje to sliko še z osebnim vtisom: »Prišla sva k taborišču (on in njegov to- variš Ivan Vajdetič) zgodaj zjutraj. Za varnost so takrat še slabo skrbeli. Lahko sva se približala taborišču, ne da bi naju kdo zaustavil. V mali kotlinici, kjer sta se nastanila že prva dva (misli na Fabjana in Brulo, ki pa sta v resnici prišla v taborišče šele kak teden po odhodu črnomeljske sku- pine), so imeli partizani preko droga na- tegnjeno vagonsko pokrivalo — plahto, ki jim je služila za streho oziroma za šotor. Pri vhodu v šotor so bile prislonjene lepe nove mauserke. Na kamnih okrog šotora je bilo precej defenzivnih in ofenzivnih jugo- slovanskih bomb. Poleg bomb je ležal po- lomljen revolver. Na skali so imeli »kuhi- njo«. Ognjišče, vojaški »kazan« in nekaj kožic, zraven na bukvi pa se je sušila srnja- kova koža« (Dolenjski list 1951, št. 29, str. 3). Teden dni po prihodu skupine, kot pravi Janez Kočevar, sta prišla v taborišče Lojze Fabjan in Jože Brula, ki sta s pomočjo črnomeljskih aktivistov pobegnila iz sodnih zaporov, kjer sta bila zaradi vloma v skla- dišče orožja. Jetniški paznik jima je odprl zapor, nakar sta splezala po strmi in glo- boki skalni pečini k Lahinji, katero sta morala še trikrat preplavati, da sta zabri- sala sled za seboj. Pri tem je Fabjan moral pravzaprav pri plavanju prenašati na sebi še Brulo, ki je bil plavanja nevešč. Po nju- nem prihodu je Tine Železnik uredil četo tako, da ji je poveljeval Lojze Fabjan, komisarske posle pa je povečini opravljal Milan Šimec. Proti koncu avgusta je torej skupina v taborišču na Miklarjih štela 12 tovarišev: Jože Vrščaj, Janko Stariha, An- ton Jelene, imenovan Gorenjec, ker je bil iz Podnarta pri Kranju doma, Polde Jerman, Vinko Švajger, Milan Šimec, Janez Kočevar, Mirko Martinšek, Franc Kolenc, Štefan Dvojmoč, Jože Brula in Lojze Fabjan. Zvezo med taboriščem in terenom je v glavnem vzdrževal Lojze Fabjan, ki se je povezal s svojimi dobrimi lovskimi tovariši iz predvojnih časov in tedanjimi aktivisti OF v Poljanski dolini Petrom Romaničem, Ivanom Vajdetičem, Pavlom Fricejem in Petrom Mavrinom, medtem ko so s Črnom- ljem bili v zvezi po Bojanu Fabjanu, s Tu- ševim dolom pa po Leopoldu Jermanu, po domače Žagarčku (Romanič, Šimec).Naj- več orožja je tej skupini preskrbel Bojan Fabjan (Kočevar). Delo v taborišču je potekalo predvsem v vajah v orožju in politični izobrazbi. V njem so razmnoževali tudi propagandno li- teraturo, ki se je od tam raztekala po Beli krajini. Tako je n. pr. Stane Cuznar redno obiskoval taborišče, kamor je v nahrbtniku prenašal živila, odnašal pa poln nahrbtnik propagandnega gradiva. Prva akcija, ki je bila izvršena iz tega taborišča, je bila namenjena pridobitvi raz- streliva, s katerim bi lahko izvrševali uspešne sabotaže in rušenje objektov, zlasti proge. S pomočjo aktivistov so vdrli v skla- dišče rudnika Kanižarica, od koder so v noči med 24. in 25. avgustom odnesli 260 kg eksplozivne mase, hranjene v zabojih po 25 kg. Prvo noč so dragoceni tovor shranili v gostem grmičju pri Butoraju, v nasled- njih nočeh pa znosili v taborišče. Italijanom je sedaj postajalo vse bolj jasno, da se tudi v Beli krajini stvari nevarno zapletajo. General Federico Romero, poveljnik divi- zije »Isonzo«, je takoj, ko je bil o tem obveščen, 25. avgusta ob 23.35 poslal Robot- tiju to brzojavko: »Odneseno 270 kg eksplozivne mase. De- tonatorjev in vžigalne vrvi niso odnesli. Romero.« Robotti je 26. avgusta odgovoril takole: »Ko boste ugotovili, kdo je ukradel, po- stopajte z največjo strogostjo in trdostjo in se ne ogibajte tudi ustrelitve pri prvem poskusu bega ali odpora.« (CC. RR. »Ison- zo«.) Poveljnik karabinjerjev pri 2. armadi, polkovnik Francesco Delfino, pa je naročal največjo budnost, straženje in podrobne preiskave na področju posameznih postaj, da glede na krajo ogromnih množin raz- streliva »odkrijejo to zločinsko delovanje, ki gotovo stremi za tem, da se razplameni v teroristična dejanja.« (CC. RR. XL C. A.) Proti koncu avgusta je moral priti v par- tizansko taborišče tudi srbski vojak nezna- nega imena, ki je pri Metliki ušel iz ujet- niškega vlaka in ga je metliška organizacija poslala k partizanom. Nanj se najbrže na- naša brzojavka, ki so jo karabinjerji divi- zije »Isonzo« 26. avgusta poslali v Ljubljano in v kateri poročajo, da je tega dne neki neznanec, oblečen v uniformo in hrvatski govoreč, prisilil pri Giršičih nekega 8-let- nega fantiča, da ga spremlja do Gradaca in mu pokaže stražarska mesta italijanskih vojakov vzdolž proge. V tem času so se povečale tudi ostale sku- pine. Jožetu Mihelčiču se je pridružil Franc 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Košir, ki je od razpada Jugoslavije živel pri svojem stricu v Kotu in bil aktiven član semiške skupine. Ko je nekoč s svojim stri- cem na Kleču pri Planini pokrival streho, je neki Kočevar opazil v njegovem žepu revolver in bombo. Takoj ga je prijavil karabinjerjem, ki so ga zasliševali, pa mu je le uspelo, da se jim je izvil s tem, da je dokazoval, da ni istoveten s tistim, katerega je mislil kooevarski denunciant. Ko so ga karabinjerji-izpustili, jih prihodnjega dne seveda ni več čakal doma, ampak odšel v ilegalo. To je bilo 22. avgusta. Nekaj dni zatem se jima je pridružil tudi Karel Brun- skole (Pirkovič). Metliška skupina, ki se je med tem od časa do časa shajala v goricah pri Drašičih, je 1. septembra pri Metliki razstrelila progo. Vse bolj kot pa ta eksplozija je Belo kra- jino in okupatorsko vojaško in civilno oblast razburil napad pri Gribljah 6. sep- tembra 1941. OPOMBE i. Vrtačnik — Vrtačnik Milan, ustni vir. — ia Pirkovič — rokopisno gradivo za zgodovino belo- kranjskega partizanstva, ki ga je zbiral več let in mi ga ljubeznivo stavil na razpolago. — 2. Košir — Košir Franc, Spomini iz leta 1941, rokopis; po njem prirejen članek »Za- četek junaških dni Bele krajine« v SP, št. 170, 22, VII. 1931 str. 3. — Šušteršič — Šušteršič Tone - Tine Železnik: Opis razvoja KP v Beli krajini od začetka vključno do leta 1941; rokopis v arhivu CK ZKS v Ljubljani. — 3. Ši- mec — Šimec Milan, ustni vir in podatki, poslani mi v pismih. — 4, Vitkovič — Vitkovič Janez: Iz upornih dni belokranjskega ljudstva, rokopis. — 5. CC. RR. XI. C. A., MNO ~ poveljstvo kr. karabinjerjev pri poveljstvu XI. armadnega zbora v Ljubljani; njihov arhiv hranjen v arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Glej pri- pombo 10. — 6. CC. NN. ~ Camicie nere — črne srajce — vojaške formacije italijanske fašistične stranke, sestavni del oborožene sile Italije. — 7. Cuznar — Cuznar Stane, ustni vir. ~ 8. V i t k o v i č Janez na o. m. in članek: >Osma obletnica prvih žrtev za svobodo v Beli krajini«, SP 2. XI. 1949. — 9. Zbornik — Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslavenskih na- roda, tom VI, knjiga 1, Borbe u Sloveniji 1941 god. Izdaje Vojnoistoriski institut JNA, Beograd 1952. Citiran po srbsko- hrvatskem tekstu. — 10. CC. RR. Črnomelj — Poveljstvo karabinjerske tenence v Črnomlju. Tenenca (tenente — po- ročnik) je združevala več karabinjerskih postaj, kar bi ustrezalo našemu vodu; iz več tenenc je bila sestavljena compagnia CC. RR. — četa, vse čete v Ljubljanski pokrajini pa bataljon s poveljstvom v Ljubljani. Bil je to XIV. batf. CC. RR. »Milano« tako imenovanih teritorialnih karabinjerjev, ki so bili podrejeni ljubljanski kve- sturi in s tem notranjemu ministrstvu. Njihov arhiv tvori samostojno skupino pod oznako »Comando Gruppo CC. RR.«. Druga formacija karabinjerjev so divizijski kara- binjerji pri posameznih divizijah (n. pr. >Isonzo«), nji- hovo poveljstvo na slovenskih tleh je Comando CC. RR. XI. C. A. in se njihov ohranjeni arhiv pod to oznako čuva v sklopu arhivov MNO v Ljubljani. — 11. Kočevar — Kočevar Janez. Izpoved o početku prve partizanske skupine v Beli krajini na komandi Belokranjskega področja dne 5. aprila 1944. V izpovedi je nekaj netočnosti, najhujša pa je ta, da navaja kot uspeh napada pri Vranovičih 6 pobitih sovražnikov, med njimi 2 oficirja. Tako pretiravanje, ki sloni samo na subjektivnih domnevah in stremi kvečjemu za cenenimi propagandnimi efekti, ki pa pred zgodovino ne morejo obstati, pa ni značilno samo za gverilca, zlasti v začetni, tako rekoč njegovi učni dobi, temveč je značilno tudi za »preizkušeno in zmag vajeno« italijansko vojsko. Saj so n. pr. italijanska poveljstva skušala zmanjšati svoj poraz v Jelenovem žlebu maron 1943 s tem, da so v internih uradnih poročilih navajala - - čez 300 v tej bitki pobitih partizanov! (Glej o tem diu'vna brzojavna poročila povelj- stva XI. C. A. iz konca marca 1943 v MNO). — 12. R o m a - nič — Peter Romanič, ustni vir. Popravi vi. številki Kronike na strani 12, levi stol- pec, 22. vrsta od spodaj: Ciano je prav ta dan . . . prav; Ciano je dva dni za tem. ' 97