PRIPRAVIMO
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICI 63000 CELJE
NA VOLITVE Di; IN SI)E
Bliža se dan, ko bomo volili nove člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot. Skupaj, za člane delavskega sveta in za člane svetov delovnih enot bomo izvolili 226 sodelavcev, ki jim bomo zaupali samoupravno funkcijo za nadaljnje dve leti.
Odveč bi bilo omenjati, da so volitve v organe upravljanja važen politični dogodek, če se ne bi kot običajno pri vsakih volitvah
pojavljalo tisto kar si najmanj želimo. Medtem, ko večina članov kolektiva jemlje ta dogodek izredno resno in odgovorno, so pri nekaterih posameznikih pojavi »malodušje« češ: »Težko bo-bo dobili kandidate za organe u-pravljanja ker ni vse tako kot bi moralo biti.« Kaj ni vse tako kot bi moralo biti pa vsak tisti, ki nastopa s tako trditvijo ne zna povedati kaj je tisto, ki ni vse ta-
Leto XXII. št. 2
29. 2. 1972
Celje - skladišče -Per
áásssM®®: j 119720358,2
COBISS ©
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
OSMI MAREC
Bliža se 8. marec ali dan žena kot ga po navadi imenujemo čeprav ravno ta dan žena praznujejo tako ali drugače tudi moški. No, pa saj jim njihove boljše polovice tega nikakor ne zamerijo. Nasprotno! Žene so že po stari tradiciji bolj gostoljubne pri vsaki stvari ali dogodku kot moški.
Toda pustimo to šalo, čeprav rahlo, ob strani. Dejstvo je, da so naše žene v vsej svoji dolgi poti za pravice, ki jim gredo, mnogo pretrpele in nosile velik del družinskega bremena na svojih plečih. To lahko rečemo tudi še za današnji čas, čeprav so tu in tam izjeme.
Naša žena, delavka in mati ima še vedno zelo malo časa zase, da bi bolje posegla v kulturno in družbeno dejavnost. Še vedno jo veže poleg dela na delovnem mestu družina in še celo nočno delo, kot je to pri nas, pa tudi v mnogih drugih podjetjih.
Majhno je število žensk v organih upravljanja, malo jih porabi svoj prosti čas za razne vrste rekreacije, skratka, ne poznajo mnogo razvedrila, ki bi jim bilo po napornem delu tako zelo potrebno.
V pogovoru z nekaterimi delavkami smo zvedeli, da si močno Želijo, da bi bilo odpravljeno nočno delo. Glede udejstvovanja v družbenopolitičnih organizad jah pa se največ boje raznih sestankov za katere nimajo časa.
Doma jih čakajo otroci, ki so medtem, ko delajo bodisi sami, pri sosedu in le bolj poredkoma v vrtcu.
Kljub povojnemu prizadevanju naše družbe, še vedno nismo u-speli, da bi jih osvobodili klasičnega pojmovanja njihove vloge v družbi. Nismo jih osvobodili tistih dejavnosti, ki jim jemljejo čas tako, da ga ostane zanje zelo malo.
Starejše delavke, ki delajo v tovarni po deset, dvajset ali več let, pa so nam z grenkim nasmehom povedale, da ne morejo razumeti tega, da recimo za dvajsetletno neprekinjeno delo v tovarni prejmejo za tako imenovano stalnost le par borih starih tisočakov, čeprav opravljajo svoje delo v redu in zelo vestno. Ali bomo kdaj to bolj pravično uredili?
Nešteto je problemov, ki jih je treba rešiti v prid ženam, če hočemo, da bodo res enakopravne v skladu z ustavo in zakoni. Eden od teh je strokovno izobraževanje, kajti brez dobrega strokovnega znanja ne morejo napredovati.
Naj nam bodo njihovi problemi, ki so tudi naši prisotni ne samo za dan žena, temveč stalno in jih rešujmo načrtno in bolj pogumno tako, da jih bomo enkrat le odpravili.
ej
Vsem sodelavkam iskreno čestitajo za Dan žena:
Delavski svet Sveti delovnih enot Poslovni odbor Glavni direktor Komisije DS Sindikalna organizacija Organizacija ZK Organizacija ZMS Aktiv ZB
Strelska družina EMO Društvo LT EMO PGD EMO
4
ko kot bi moralo biti.
Zadnji politični dogodki nas dovolj očitno opozarjajo na razne razdiralne pojave, ki se kažejo v tej ali oni obliki. Poleg tega naj nam bodo v opozorilo tudi izkušnje naše bližnje preteklosti, ko smo presedeli na sestankih ure in ure ter »razčiščevali« odnose, ki so bili vse prej kot koristni za kolektiv in njegov gospodarski napredek.
Sicer pa pustimo to staro in dokaj gosto »kašo« ob strani le toliko, da nam ponovno ne zavre. Avtorjem in prenašalcem raznih trditev o še raznejših nepravilnostih, ki ne dopuščajo uspešne izvedbe volitev v organe upravljanja naj povemo le to, da ima prav v času volitev oziroma v času priprav nanje vsak član kolektiva neodtujljivo pravico, da na zborih delovnih skupin, ki jih bo v ta namen sklicala sindikalna podružnica pove vse kar misli, da je slabo, pa bi bilo lahko bolje in da tudi svoje predloge kako naj se organi upravljanja v bodoče ravnajo, da bomo bolj uspešno dosegli naš gospodarski plan.
Da bodo zbori delovnih skupin dosegli svoj namen pa je potrebna skrbna in usklajena akcija za priprave na volitve vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Posebno veliko odgovornost nosi pri vsem tem organizacija Zveze komunistov, ki je prvi poklicana, da usmeri vsa dogajanja okrog volitev v pravilno politično smer in tako onemogoči vsak poskus, pa če je ta še tako prefinjen, za hromtiev zaupanja v samoupravljanje in njegov nadaljnji razvoj.
Vse družbenopolitične organizacije imajo po statutu podjetja pravico in dolžnost, da organizirajo volilni postopek za volitve vseh članov organov upravljanja, da predlagajo zborom volivcev kandidatne liste za člane organov upravljanja, katerih nosilec je sindikalna podružnica, ki kot naj-masovnejša družbenopolitična organizacija v podjetju skrbi za u-resničitev volilnega programa, katerega so sprejele družbenopolitične organizacije.
Po določilih pravilnika o volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja, morajo biti volitve izvedene najkasneje do 15. maja.
Kaj morajo storiti družbenopolitične organizacije V zvezi z volitvami
V skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih daje družbenopolitičnim organizacijam statut podjetja, morajo te poskrbeti za pravočasno evidentiranje kandida tov za člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot. To evidentiranje bi moralo biti zaključeno najpozneje do 15. marca.
Po končanem evidentiranju kandidatov pa sestavi sindikalna podružnica kandidatno listo in jo predloži zborom volivcev, ki jih skliče predsednik delavskega sveta. Na zboru volivcev ima vsak član kolektiva pravico predlagati kandidate za člane delavskega sveta ali za člane sveta delovne enote.
Razumljivo je, da mora biti na kandidatnih listah najmanj toliko kandidatov, kolikor se jih iz-
voli, navadno pa se postavi nekaj več kandidatov, če se v delavski svet izvoli 61 članov kot je določeno v statutu, jih je na posamezni kandidatni listi lahko nekaj več.
Kaj mora storiti delavski svet v zvezi z volitvami
Volitve se opravijo po določbah statuta podjetja in pravilnika o volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja v EMO.
Volitve razpiše delavski svet za vse organe upravljanja. V sklepu delavskega sveta o razpisu volitev, določi delavski svet dan volitev, število članov, ki se volijo v delavski svet, če ni to število že določeno v statutu podjetja ter število članov, ki se volijo v posamezne svete delovnih enot.
Poleg tega določi delavski svet tudi volilne enote v katerih se voli določeno število članov delavskega sveta.
Volitve morajo biti razpisane najmanj trideset dni pred dnevom, ki je določen zanje.
Glede na priprave, ki so v glavnem tehnične naprave je potrebno da delavski svet razpiše volitve najpozneje do 15. marca.
Sklep o razpisu volitev, ki ga bo sprejel delavski svet, bomo v celoti objavili v prihodnji številki.
Organi za izvedbo volitev
Organi za izvedbo volitev delavskega sveta in svetov delovnih enot so volilna komisija in volilni odbori. Volilno komisijo, ki ima predsednika in dva člana postavi delavski svet, volilne odbore pa volilna komisija.
Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilne odbore, sprejema kandidatne liste in jih potrjuje, določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev in opravlja še druge posle v skladu s pravilnikom o volitvah.
Kandidiranje in potrjevanje kandidatur
Pri volitvah je izredno pomembno kandidiranje, ki se vrši na zborih volivcev. Zbore voliv-cec skliče predsednik delavskega sveta. Zbor volivcev je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj ena tretjina volivcev, ki tvorijo zbor.
Sklic zbora volivcev mora biti objavljen najmanj tri dni pred dnevom, ko se bo vršil.
Na zborih volivcev se sprejme kandidatna lista, ki jo je treba pravočasno predložiti volilni komisiji. Poleg kandidatne liste mora biti tudi pismena izjava kandidatov, da sprejmejo kandidaturo.
Ker bodo o kandidatih za člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot razpravljali že predhodno vsi zbori delovnih skupin, ki jih bo sklicala sindikalna podružnica je pričakovati, da bodo zbori volivcev povsem dobro in organizirano uspeli.
Zbori volivcev bi morali biti opravljeni najpozneje do 6. aprila.
(Nadaljevanje na 2. strani)
2........................................................SmajPuz*
Program za pripravo in izvedbo volitev v organe upravljanja
Letos poteče mandatna doba vsem članom organov upravljanja, ki so bili izvoljeni na volitvah dne 30. junija 1970. leta.
Po določbah pravilnika o volitvah delavskega sveta in dru-. gih organov upravljanja v EMO Celje (12. člen) morajo biti volitve v organe upravljanja opravljene do 15. maja 1972. leta.
Statut podjetja določa pravice in dolžnosti družbenopolitičnih organizacij (19. člen) glede volitev v organe upravljanja, in to:
•	da organizirajo volilni postopek za volitve vseh članov samoupravnih organov;
•	da predlagajo ZBOROM VOLIVCEV kandidatne liste za člane organov upravljanja, katerih nosilec je sindikalna organizacija-
Evidentiranje kandidatov za člane delavskega sveta in za člane svetov delovnih enot, opravi sindikalna podružnica.
Evidentiranje mora biti opravljeno do 15. marca 1972 na zborih delovnih skupin, ki jih v ta namen skliče sindikalna podružnica.
Pri evidentiranju kandidatov za člane organov upravljanja se ca vsakega člana izpolni EVIDENČNI LIST, ki ga preskrbi in dostavi sindikalni podružnici sekretariat organov upravljanja.
Evidentirani kandidat mora podpisati lastnoročno EVIDENČNI LIST s čimer potrdi, da pristaja na kandidaturo.
Ko je evidentiranje zaključeno predloži sindikalna podružnica evidentirane kandidate kot kan didate za člane organov upravljanja ZBORU VOLIVCEV.
Ko zbor volivcev sprejme kandidatno listo se ta predloži volilni komisiji.
PRIPRAVIMO SE M VOLITVE DE m SDE
(Nadaljevanje s 1. strani) Kandidatne liste
Ko bo volilna komisija sprejela kandidatne liste in jih potrdila, bo pripravila vse potrebno za izvedbo glasovanja na dan volitev. Po končanih volitvah pa bo volilna komisija ugotovila izid glasovanja in ga objavila.
Ko so člani delavskega sveta in svetov delovnih enot izvoljeni, skliče njihovo prvo sejo predsednik volilne komisije najpozneje 15 dni po končanih volitvah.
Delavski svet bo izvolil na prvi seji svoje kolegijske organe u-pravljanja (poslovni odbor in komisije).
Prva seja delavskega sveta in svetov delovnih enot naj bi bila najpozneje do 25. maja.
V tem sestavku je na kratko prikazan celoten postopek za izvedbo volitev v organe upravljanja.
Da pa ne bo nejasnosti pri kandidiranju naj povemo še to, da tisti člani delavskega sveta, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, lahko kandidirajo tudi na teh volitvah ker naš pravilnik o volitvah dopušča kandidaturo dvakrat zaporedoma.
-ej-
Evidentiranih kandidatov mora biti najmanj toliko kolikor se jih izvoli na volitvah.
Tako se za posamezne organe upravljanja evidentira NAJMANJ naslednje število kandidatov:
DELAVSKI SVET
Kemični obrat	1
Obrat kovinske predelave 10 Obrat emajlirnica	18
Obrat emajlirnica v Kruševcu 1 Obrat emajlirnica v Bistrici 6 Obrat radiatorjev	2
Obrat kotlov	1
Obrat odpreskov in avtokoles 2 Obrat orodjarna in vzdrž. 5 Režijske enote	15
SVETI DELOVNIH ENOT
Obrat kemičnih izdelkov nima volitev, ker tvorijo SDE vsi zaposleni. Ta obrat izvoli samo predsednika SDE in njegovega namestnika.
Za SDE je treba evidentirati najmanj naslednje število kandidatov:
Obrat kovinske predelave 20 Obrat emajlirnica	30
Obrat emajlirnica v Kruševcu 15 Obrat TOBI v Bistrici	15
Obrat radiatorjev	15
Obrat kotlov	15
Obrat odpreskov in avtokoles 15 Obrat orodjarna in vzdrž. 20 Režijske enote	20
Bolje je, če se evidentira nekoliko več kandidatov in da je tudi na kandidatni listi več kandidatov kot se jih izvoli, na primer: obrat kovinske predelave izvoli 20 članov v svoj svet delovne enote. Evidentiramo in postavimo jih na kandidatno listo lahko nekoliko več, npr. 25.
Delavski svet sprejme sklep o razpisu volitev najkasneje do 15. marca 1972.
Obenem s sklepom o razpisu volitev imenuje delavski svet izmed svojih članov razpisno komisijo za razpis delovnega mesta »glavni direktor« ker glavnemu direktorju izteče štiriletna mandatna doba.
Delavski svet določi dan volitev, imenuje volilno komisijo, določi število članov DS in število članov SDE ter volilne enote za volitve članov DS.
V skladu z določbami pravilnika o volitvah organov upravljanja skliče predsednik DS ZBORE VOLIVCEV na katerih ti sprejmejo kandidatne liste do 6. aprila 1972.
Zbori volivcev se vrše po volilnih enotah (ne po zborih delovnih skupin) in so sklepčni, če je na njih navzočih najmanj ena tretjina volivcev.
Zbor volivcev izvoli predsedstvo (predsednika in dva člana), ki vodijo zbor.
Do izvolitve predsedstva vodi zbor tisti, ki ga določi predsednik DS.
Podrobnejša pojasnila glede izvedbe zbora volivcev bodo dana v objavi o sklicu volivcev.
Volitve opravi volilna komisija.
Prvo sejo novoizvoljenega DS in SDE skliče predsednik volilne komisije.
Konstruktuiranje vseh organov upravljanja mora biti opravljeno najkasneje do 25. maja 1972.
Delavski svet izvoli na prvi seji predsednika in njegovega namestnika ter naslednje kolegijske organe upravljanja:
Poslovni odbor 11 članov in 5 namestnikov;
Komisija za delovna razmerja 7 članov;
Komisija za varnost pri delu 6 članov;
Komisija za stanovanjske zadeve 7 članov;
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti 5 članov in 4 namestnike;
Komisija za tehnične izume in tehnične izpopolnitve 6 članov;.
Komisija za dohodek in sistem nagrajevanja 6 članov;
Iz zakonodaje o varstvu pri delu izhaja, da je vsak član kolektiva čeprav v manjšem obsegu odgovoren za svoje varstvo proti nesrečam na posameznih delovnih mestih. Ta odgovornost izhaja iz obveznosti podjetja do njega, da ga pouči o varstvenih u-krepih in da na delovnem mestu zagotovi varne pogoje dela.
Za načrtno varstvo pri delu skrbi pri nas komisija za varnost pri delu kot kolegijski organ upravljanja, ki jo postavi delavski svet in oddelek za varstvo pri delu, ki ga vodi Milan Šorn.
Ker nas je stanje varstva pri delu zanimalo, smo se obrnili na
»Hudiča, Nace, že spet brez varnostne naprave!«
»No ja mojster, saj mi je samo nohte porezalo!«
oddelek varstva pri delu, ki nam je posredoval letno poročilo o stanju varstva pri delu v preteklem letu.
Že takoj v začetku velja omeniti, da je oddelek varstva pri delu v svojem celotnem programu postavil na prvo mesto prepotrebno izobraževanje zaposlenih zlasti tistih, ki nadzirajo delo kjer preti večja nevarnost za nesreče, pa tudi tisti, ki opravljajo dela na takih delovnih mestih.
Nadalje vsebuje program skrb-
Komisija za prošnje in pritožbe 5 članov;
Komisija za družbeni standard 7 članov;
Komisija za štipendije in izobraževanje 6 članov;
Komisija za notranjo arbitražo 6 članov.
Ta predhodni program je sestavljen zato, da bo lahko sindikalna podružnica ter ostale družbenopolitične organizacije izvršila pravočasno evidentiranje kandidatov za člane organov upravljanja, da bo delavski svet pravočasno sprejel sklepe v zvezi z volitvami skratka, da bodo vse priprave za volitve in volitve potekale načrto in v skladu z zakonitimi predpisi.
ne preglede strojev in naprav, da se tako odpravijo preteče nevarnosti, ki jih je treba odstraniti ter tako preprečiti nesreče.
Na področju izobraževanja so bili doseženi kar dobri uspehi, čeprav bi bili lahko še boljši, če bi tako tisti, ki jim je izobraževanje namenjeno in ki delajo na nevarnih delovnih mestih, kakor tudi tisti, ki vodijo njihovo delo, tako izobraževanje sprejeli kot nujnost, ki koristi predvsem njim in seveda tudi podjetju.
Nekateri posamezniki so se izmikali, da bi opravili test znanja iz področja varnosti pri delu, čeprav je očitno, da je med vzroki, ki povzročajo nesreče pri delu, nepoučenost še vedno med glavnimi.
Iz raznih podatkov je razvidno, da se ugotovljene pomanjkljivosti pri strojih in napravah, ki utegnejo biti resen vzrok za nesrečo pri delu ne odpravijo celo po več mesecih, čeprav so odgovorni delavci na to opozorjeni.
POŠKODBE PRI DELU
Čeprav je v preteklem letu število poškodb manjše, je vendarle prerastlo število izgubljenih delovnih dni. Tako stanje je pripisati predvsem večjemu številu težjih poškodb pri delu, ki bi jih lahko ne bilo, če bi pravočasno ukrepali za odstranitev vzrokov poškodb. Iz podatkov navedenih v poročilu oddelka var stva pri delu je razvidno, da ima jo nekateri sodelavci mnogo dobre volje za odstranjevanje vzrokov, ki bi lahko povzročili nesrečo pri delu, žal pa je tudi mnogo takih, ki se za to premalo zanimajo in se jim zdi, da je poškodba pri delu nekak »sestavni del« proizvodnje.
Oglejmo si nekatere nesreče pri delu, ki jih navaja poročilo.
Dne 9. 3. 1971 je prišlo do poškodbe delavke BOŽIČ Alojzije, roj. 19. 6. 1941, zaposlena v radia-torskem oddelku. Pri snemanju radiatorskih členov jo je gubni ravnalec stisnil za 4. prst desne roke. Vzrok poškodbe je bil v pomanjkanju poklicnih izkušenj ter slabem poučevanju delavke
(Nadaljevanje na 3. strani)
Iz dejavnosti vat'stva pri delu
IZ DEJAVNOSTI VARSTVA
--------3
PRI DELU
(Nadaljevanje z 2. strani)
od predpostavljenega (Vodeba Franca), ki je bila le začasno postavljena na to delo.
Dne 19. 5. 1971 je prišlo do težje poškodbe v vlačilnici — kovin-sko-predelovalnem obratu. Pri sktiskalnici inv. št. 698 je delavec KOPUŠAR Albert, roj. 8. 3. 1915 zamudil hod paha na stiskalnici, pri čemer mu je orodje za vlečenje zgornjega dela za kot-liče odščipnilo konico kazalca leve roke. Vzrok poškodbe: zaščitna mreža ni popolnoma pokrivala nevarno območje. Odgovorna oseba v oddelku je bil Koštomaj Jože.
Dne 10. 7. 1971 se je težje poškodoval RAKOVNIK Branko, roj. 7. 6. 1955. Do poškodbe je prišlo na stiskalnici inv. št. 7l6 pri kalibriranju straniščnih izpla kovalnikov. Poškodovanemu je gor ji del orodja amputiral prvi člen četrtega prsta na desni roki. Vzrok poškodbe je poleg nepoučenosti tudi v tem, da stiskalnica ni bila urejena tako, kot je to zahteval oddelek varstva pri delu. Odgovorne osebe za to so: Pogladič~ Vinko — vlagač, Ske-men Slavko — skupinovodja in Zotel Vinko obratovodja.
Dne 23. 8. 1971 je prišlo v tem letu do najtežje poškodbe. Poškodovanec je bil TEVŽER Jože, .roj. 31. 1. 1956. Na svoj prvi delovni dan v delovnih organizaciji je pri rezanju pločevinskega traka na stroju za rezanje in oblikovanje potegnilo roko med nezavarovane valje ter mu odrezalo 4. prst leve roke, 1., 2. in 3. prst pa močno pošodovalo, pozneje je bil amputiran še en prst. Vzrok poškodbe je bil v nezavarovanem stroju ter nepoučenost delavca.
Pripominjamo, da je do poškodbe prišlo na novi radiatorski progi, ki s strani varstva pri delu še ni bila prevzeta. Odgovorna oseba je dipl. inž. Miroslav Jančigaj.
Dne 27. 8. 1971 je prišlo do težje poškodbe v oddelku izdeloval-nice ročajev. BUSER Štefanija, roj. 13. 1. 1950, je v zaprto orodje za luknjanje držaja za pokrove za kante »snaga« premalo pritisnila vložen komad. Pah stiskalnice ji je poškodoval prst desne roke, ko je vklopila stiskalnico. Dvoročni vklop stiskalnice bi verjetno preprečil poškodbo. Odgovorna oseba je Kavčič Milan, delovodja ročajnice.
Dne 18. 10. 1971 se je poškodoval delavec ZUPANC Rajko, roj.
29.	3. 1953, pri rezanju na strojnih Škarjah. Posledica poškodbe je bila stisnina 3. in 4. prsta leve roke. Vzrok poškodbe je bil v izrezani zaščiti na strojnih Škarjah kot tudi nepoučenost delavca. Odgovorna oseba je Poder-gajs Anton in Čelik Boris.
Dne 7. 11. 1971 je prišlo do težje poškodbe delavca KRAMAR Jožeta, roj. 18. 2. 1946, zaposlenega v oddelku prirezoval-nica. Izsekoval je rondele za ponve na stiskalnici št. 635. Zaradi mastne pločevine mu je zdrsnila preko omejevalca. Tako je prišlo prišlo do močne stisnine 3. prsta desne roke (prst je bil v prvem členku v bolnici amputiran). Vzrok poškodbe je v odprtem orodju in nezavarovanem stroju. Odgovorna oseba je Koštomaj Jože.
Dne 21. 12. 1971 je prišlo do težje poškodbe v varilnici ročajev. Poškodovala se je delavka Martina JAZBINŠEK, pri upor-skem varilnem stroju »Gabler« za rezanje pokrovov. Posledica poškodbe je bila amputacija prvega člena kazalca leve roke. Vzrok poškodbe je bil nezavarovan varilni stroj. Na nevarnost je že mnogo prej opozoril oddelek varstva pri delu in Republiški inšpektorat dela vodstvene delavce v obratu III, kakor tudi službo osnovnih sredstev.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da bi se z boljšim sodelovanjem posameznih vodilnih o-seb z oddelkom varstva pri delu dalo marsikaj preprečiti, ker je poleg proizvodnje potrebno misliti tudi na delavca.
Pri sprejemu novih delavcev je potrebno temeljito premisliti za katero delo bo posameznik sposoben oziroma ga bo lahko opravljal. Splošno je namreč znano dejstvo, »da vsak človek ni za vsako delo«. To je potrebno pripomniti še posebej tedaj,
ko je fluktuacija delovne sile velika. Pri sprejemanju novega kadra bi se moral celotni proces (zdravniški pregled, poučevanje varstva pri delu ter ostalo) odvijati tako, da bo ustrezal zahtevam delovnega mesta, na katerem bo delavec delal. Trud pri iskanju novega kadra se pri nadaljnjem delu vsekakor izplača.
Oddelek varstva pri delu se je v preteklem letu angažiral tudi pri pripravi sanacijskega programa in izboljšanju varstva pri delu. Program je pregledala komisija, katero so sestavljali predstavniki vseh sektorjev. Določila je prioritetni red odprave posameznih nevarnosti. Po tem programu bi postopoma do leta 1975 odpravili vse nepravilnosti in uskladili stanje varstva pri delu z zahtevami novega pravilnika o varstvu pri delu, ki je tik pred potrditvijo. Poleg prioritetnega reda je komisija določila tudi posamezne nosilce nalog ter določila rok izvršitve posameznih nalog.
Še tako skrbno pripravljen program in najboljši predlogi za izboljšanje stanja varstva pri delu ne pomeni ničesar, če ne pride do realizacije v praksi. Obstaja bojazen, da bo žal ostalo samo
pri dobrem programu.
Naloga samoupravnih organov je, da uvidijo potrebo po realizaciji zastavljenega programa ter odobri potrebna finančna sredstva. Le tako bo možno izboljšati delovne pogoje in zmanjšati število poškodb in obolenj na minimum, s tem pa dvigniti razpoloženje delavcev — neposrednih proizvajalcev.
Oddelek bo tudi v letu 1972 vršil redne preglede delovnih sredstev in pripravljal ustrezna poročila o ugotovljenem stanju. V letu 1972 'bo potrebno izvesti meritve ekoloških pogojev dela na najbolj izpostavljenih delovnih mestih. Ponovno bo potrebno izvršiti periodične preglede delavcev, ki so zaposlenih pri zdravju škodljivih in nevarnih delih.
Raziskovanje analize, in prijave poškodb pri delu, bo tudi v letu 1972 smatrati kot redno delo oddelka.
Zelo važna naloga oddelka, kakor tudi vseh ostalih služb pa je dosledno izvajanje nalog po sa-
nacijskem programu in izboljšanje stanja varstva pri delu.
Še nadalje bomo vršili kontrolo nad nabavo in razdeljevanjem osebnih varovalnih sredstev. Prav tako pa bomo sodelovali z Republiško inšpekcijo dela, zdravstveno službo in Zavodom za medicino dela.
Oddelek bo kot strokovni organ za področje varstva pri delu sodeloval s komisijo varstva pri delu pri DS, s komisijo za interna obratovalna dovoljenja in komisijo za določitev dodatnih dopustov na zdravju škodljivih delovnih mestih.
Za izvršitev vseh gornjih nalog pa bo potrebna pomoč vodstvenih kot samoupravnih organov podjetja.
Podatki o stanju poškodb v letu 1971
V	letu 1971 je bilo skupno 347 poškodovanih oseb ali 9,27 % od skupnega števila zaposlenih delavcev '(3.741). V letu 1970 je bilo 384 poškodb ali 9,84 % na število zaposlenih.
Na eno poškodbo je v letu 1971 dopadlo poprečno 19,27 izgubljenih delovnih dni.
Kot je že nakazano v celotnem podjetju v preteklem letu 8 težkih poškodb, 286 lažjih in 53 poškodb na poti.
Od skupno 3.364 zaposlenih v matičnem podjetju EMO je bilo poškodovanih 310 os^b ali 9,22 %.
Od tega je bilo 8 težkih poškodb, 253 lahkih poškodb in 49 poškodb na poti.
V	obratu TOBI je bilo od skupno 320 zaposlenih — 35 poškodovanih ali 10,94%. Od tega je bilo 31 lahkih poškodb ter 4 poškodbe na poti.
V	obratu Kruševac sta bili od 57 zaposlenih — 2 lahki poškodbi ali 3,51%.
Od 371 zaposlenih mladoletnikov (mlajših od 20 let) je bilo poškodovanih 73 ali 19,67 %.
Od skupno zaposlenih 2.059 moških, se jih je v letu 1971 poškodovalo 269 ali 13,06 %.
Od 1.682 žena je bilo v letu 1971 poškodovanih 78 ali 4,64%.
Podatek, da je odstotek poškodovanih mlajših delavcev zelo visok, daje misliti, da so le ti premalo poučeni in nimajo dovolj delovnih izkušenj. Večji odstotek poškodovanih moških oseb je razumljivo, saj opravljajo v glavnem vsa nevarnejša dela.
Največ poškodb se pripeti v ponedeljkih (84 oseb), najbolj nevarna pa je prva delovna ura (46 primerov).
Ekonomske izgube zaradi pošk odb in obolenj
1.	Izgubljeno število delovnih dni zaradi poškodb do 30 dni
4.311 dni
Izgubljeno število delovnih dni zaradi poškodb nad 30 dni
2.375 dni
Skupno število dni:
6.686	dni
2.	Izgubljeni dnevi zaradi obolenj do 30 dni
40.659 dni
Izgubljeni dnevi zaradi obolenj nad 30 dni
24.223 dni
Skupno število izgubljeni dni:
64.882	dni
Skupno število izgubljenih dni:
—	zaradi poškodb
6.686	dni
—	zaradi obolenj
64.882	dni
Skupno število izgubljenih delovnih dni:
71.568 dni
Finančne izgube	— primerjava z letom	1970
Poškodbe do 30 dni Poškodbe nad 30 dni	155.756,00 din 45.472,90 din	179.587,90 din 109.717,60 din
Skupaj :	201.228,90 din	289.305,50 din
Obolenja do 30 dni Obolenja nad 30 dni	1,001.185,25 din 572.730,10 din	1,494.762,55 din 892.338,80 din
Skupaj :	1,573.915,35 din	2,387.101,35 din
Verjetno bomo odkrili še marsikaj, ki označuje karakter takih, ki so odgovorni za »zmešnjavo« na tej sliki. Morda bo pa le bolje
4---------------------
O DELU IZOBRAŽEVALNEGA
HJhcftiK&G
CENTRA V PRETEKLEM LETU
Izobraževalni center v našem podjetju se ukvarja z ugotavljanjem, pripravljanjem, planiranjem, organizacijo, izvajanjem in spremljanjem izobraževanja in izobrazbenih procesov ter izobraževalnimi akcijaim. Kontrolira in vrednoti dosežene rezultate, vodi evidenco, spremlja in registrira napredek pri rednih in izrednih štipendistih ter učencih poklicnih šol.
V preteklem letu se je dejavnost izobraževanja odvijala ob zelo neugodnih pogojih in zelo pičlo odmerjenih finančnih sredstvih in sicer predvsem na podlagi trenutnih in bližje perspektivnih potrebah, proizvodnje, poslovanja podjetja ter določenih zakonskih predpisih posebno glede varstva pri delu.
Izobraževalni center je organiziral in izpeljal v preteklem letu naslednje izobraževalne akcije v podjetju ob zelo težkih pogojih in s samo enim delavcem, ki ta center praktično predstavlja.
Štev. tečajev	Naziv tečaja !	Štev. udelež.
3	za priučene emajlerje v učni delav.	41
3	iz snovi varstva pri delu za vodilni	
	vodstveni in tehnični kader	37
2	za vlagače pri stiskalnicah	9
1	za obločne (elektro) varilce	13
4	za plamenske (avtogeno) varilce	22
5	uvajalni seminar za novo sprejete	
	delavce	59
2	za voznike motornih viličarjev	19
1	za varjenje v zaščitni atm. CO.,	
	(kontejn.)	8
1	za upravljača in pomočnika	
	upravljača plinskega generatorja	2
1	za emajlirce z varstvom pri delu	
	(TOBI)	43
1	seminar za člane samoupravnih	
	organov	40
10	varstvena vzgoja članov kolektiva	271
1	seminar o vrednostni analizi	20
. 1	WORK-FACTOR hitri postopek	7
7	izpiti za pripravnike v EMO	7
43 akcij skupaj :	udeležencev 598
Iz prikazanega sledi, da je izobraževalni center organiziral in uspešno izvedel v preteklem letu kljub težavam 43 izobraževalnih akcij, čeprav se od 1. 4. 1971 dalje z navedeno dejavnostjo ukvarja v podjetju še samo ena oseba. Navedene akcije je uspešno absolvi-ralo 598 oseb.
Vprašujemo se, kako dolgo bo ena oseba zmogla tako obširno dejavnost v podjetju še nadalje uspešno izpolnjevati in izvajati, kar so do pred kratkim izvrševale štiri, osebe. Poleg tega pa še brez ustreznih materialnih pogojev (predavalnice, pisarna itd.) ter pičlo odmerjenih finančnih sredstvih.
Izven podjetja smo ravno tako poslali na razna posvetovanja, seminarje, tečaje in podobno, določeno število članov kolektiva in sicer:
oseb
iz gospodarsko analitskega sektorja	12
iz Sektorja prodaje	7
iz sektorja ekonomsko tehničnih raziskav	8
iz sektorja poslovnih odnosov	11
iz sektorja tehnične priprave	3
iz sektorja kvalitete	1
iz sektorja proizvodnje	1
iz obrata kotlov (atestiranje varilcev)	6
iz samoupravnih organov	2
za obvezno plinsko reševalno ekipo	10
Skupno se je udeležilo tečajev, seminarjev in posvetovanj izven podjetja 61 članov kolektiva v trajanju od 1 do 21 dni.
V teku leta 1971 smo štipendirali redne dijake in študente in sicer:
štipendistov
na fakultetah in visokih šolah	33
na višjih šolah	21
na srednjih šolah	31
na poklicnih šolah	35
za obrat VI Bistrica (TOBI)	
na visoki šoli	1
na srednji šoli	1
na poklicni šoli	5
skupaj :	127
Od navedenega števila jih je v teku leta zaključilo ali prekinilo šolanje oziroma pogodbo:
štipendistov
na fakultetah in visokih šolah	7
na višjih šolah	8
na srednjih šolah	10
na poklicnih šolah	16
skupaj:	41
Članov kolektiva, ki se izredno šolajo s pomočjo podjetja je:
štipendistov
na visokih šolah	5
na višjih šolah	30
na srednjih šolah	21
na poklicnih šolah	3
skupaj:	59
V	teku leta je od navedenega števila zaključilo šolanje oziroma prekinilo pogodbo naslednje število izrednih štipendistov:
štipendistov
na visoki šoli	1
na višji šoli	4
na srednji šoli	6
na poklicni šoli	1
skupaj:	12
V	letu 1971 je bilo izrednim štipendistom odobreno:
za študij na višjih in visokih šolah	211	dni	študijskega	dopusta
za šolanje na sred. in poklic, šolah	163	dni	študijskega	dopusta
skupaj :	374	dni	študijskega	dopusta
Pripravnikov smo imeli v preteklem letu skupno 26, od tega jih je pripravniški staž uspešno zaključilo 16.
Do 30. 9. 1971 smo imeli v podjetju ob sodelovanju Dopisne delavske univerze v Ljubljani oddelek osemletke za 7. in 8. razred, ki jo je obiskovalo 31 slušateljev ter uspešno zaključilo 16 učencev.
Zaradi vsesplošne nelikvidnosti in vse težjih pogojev gospodarjenja ter ne nazadnje stabilizacijske politike smo poskušali in se trudili izvajati izobraževalno dejavnost s čim manjšimi stroški, kljub pritiskom s strani posameznih sektorjev in posameznih vodilnih delavcev, ki so v posameznih primerih hoteli izsiljevati nepotrebne in ne najbolj nujne izobraževalne akcije oziroma romanja na posamezne seminarje in posvetovanja v letoviških krajih ob jadranski obali ali v zdraviliščih. Ravno tako smo že v začetku leta sprejemali na posamezne strokovne tečaje, ki smo jih organizirali v podjetju,, tudi kandidate iz drugih podjetij, ki so nas za to prosila in primerno plačala stroške za svoje udeležence.
Tako smo iz naslova izobraževanja fakturirali v preteklem letu okoli 20.000 din, s čimer smo pocenili izobraževanje za lastne potrebe v podjetju.
Ob koncu naj še enkrat omenim, da se od 1. 4. 1971 dalje z navedeno dejavnostjo v podjetju ukvarja še samo ena oseba, ki pa kljub prizadevanju čedalje težje opravlja vse naloge, ki se pred to dejavnost postavljajo in ki so iz leta v leto večje in zahtevnejše. Bojim se da bo ta dejavnost, tako potrebna našemu podjetju, kmalu popolnoma prenehala in zamrla, kar pa bo pomenilo za EMO veliko in nepopravljivo škodo za nadaljnji razvoj in delovanje, če za to področje ne bo več posluha.	— SlaVi —
REPUBLIŠKI POSVET
V zadnjih dogajanjih okrog organizacije ZM je bila že vrsta dogovorov, razgovorov, raznih predlogov. Na osnovi tega je bil sklican posvet v Ljubljani, na katerem smo se pogovarjali o nadalj-njeni delovanju ZM in o učinku Akcije 75 in tudi njenem akcijskem programu. Na posvetu je sodeloval sekretar ZMJ Stane Boštjančič, predsednik ZMS Živko Pregel, Alfred Vovk, sekretar ZMS in drugi.
Stane Boštjančič nas je obvestil o pripravah in vsebinsko u-smeritvijo ZMJ, katera se pripravlja. Predstavniki iz republi ške konference pa v pripravah na te spremembe pri nas v Sloveniji in tudi o nalogah, ki jih naj v tem obdobju rešujemo po aktivih.
Drugi del posveta je bil namenjen razgovoru o izvajanju programa »Akcije 75«, katera naj bi prerasla v splošno akcijo za vse aktive iz delovnih organizacij. Bila so težka vprašanja, s katerimi se srečujemo mladinski aktivi še danes.
Veliko je bilo govora o finančnem stanju aktivov, zato je bil dogovor, da se bo vplivalo na to stanje na vsa merodajna mesta.
V razpravah, koliko so že napravili za vključevanje v ta ak-cjiski program aktive iz delovnih organizacij, smo iz področja Celja povedali, da je naša komisija organizirala na Dobrni dvo-dvnevni seminar za ožja vodstva aktivov iz delovnih organizacij in jim med ostalim v samem programu seminarja predložili tudi akcijski program, katerega so navzoči sprejeli in se sedaj po aktivih uresničuje. Na seminarju je sodelovalo 21 aktivov iz delovnih organizacij, ki jih zajema občinska konferenca ZM.
Na tem seminarju so bili tudi predstavniki iz našega aktiva. Seminar je uspel in v prihodnjem mesecu bo organiziran zopet seminar za iste udeležence in na njem bomo lahko razpravljali o uspehih na tem področju.
Tak način organiziranja naj bo tudi vzpodbuda, drugim pa v napotilo. Posvet bo zopet sklican enkrat mesečno, ker je zelo dobra oblika delovanja in informiranja. Udeleženci lahko direktor prihajamo s problemi pred republiško konferenco in jih skupaj razrešujemo.
EXH&fiheo
5
Dejavnost delavskega sveta
Delavski svet je imel 11. redno sejo dne 20. 1. in 11. izredno sejo dne 11. 2. 1972. Na teh sejah je delavski svet obravnaval družbeni plan za leto 1972, inventurne razlike in družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v občini Celje.
O družbenem planu smo zelo obširno poročali v zadnji številki, danes pa objavljamo sklepe, ki jih je delavski svet v zvezi s tem sprejel.
Na podlagi razprave, v kateri so sodelovali poleg članov delavskega sveta in glavnega direktorja tudi direktorji sektorjev ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je ugotovljeno, da vodstvo podjetja in direktorji posameznih sektorjev sprejemajo polno odgovornost za izvršitev družbenega plana za leto 1972 kot je predložen in sprejet na tej seji, s tem da:
—	plan celotnega dohodka in delitve dohodka, kjer ni upoštevana devalvacija iz meseca novembra, se danes sprejme, v kolikor pa bodo potrebne korekcije, se naj le-te obravnavajo ob priliki sprejetja bilančnega poročila. Istočasno se naj, v kolikor je potrebno pi’edloži akcijski program za kompenzacijo razlik, nastalih ob delavalvaciji;
—	plan sklada skupne porabe in stanovanjski sklad strokovna služba ter komisija za stanovanjske zadeve ponovno obdela in po potrebi predloži predlog sprememb pravilnika;
—	družbeni plan za leto 1972 se sprejema kot zakonska in moralna obveza vseh članov naše delovne skupnosti, ki mora biti uresničena z enotno dogovorjeno akcijo vodstva podjetja, vseh organov upravljanja in vseh drubženopolitičnih organizacij;
—	iz dogovorjene akcije za izvršitev družbenega plana za leto 1972 izhaja, da je vsak član delovne skupnosti moralno in materialno odgovoren, da na svojem delovnem mestu opravi svoje odrejeno delo in da brezpogojno izkoristi predpisani delovni čas za opravljanje konkretnega dela, katerega rezultat mora biti viden ob zaključku dela;
—	PO se zadolžuje, da zasleduje izvajanje gospodarskega plana in mesečno poroča DS. Prav tako se zadolžuje svete delovnih enot, da mesečno razpravljajo o izvrševanju družbenega plana. DS bo na svojih sejah razpravljal in sklepal o izvrševanju družbenega plana na osnovi stvarnih podatkov, ki jih pripravi PO in vodstvo podjetja ter takoj sprejel potrebne sklepe, ki morajo biti taki, da pravočasno odpravijo vzroke zastoja izvrševanja družbenega plana, da se na ta način ustvari predvideni dohodek in planirano povečanje OD vseh članov kolektiva. Istočasno se pooblašča PO, da za akcije, ki so potrebne za doseganje družbenega plana in za katere je potrebno soglasje DS, zahteva sklic izredne seje DS, da bo možno hitro sprejeti potrebne ukrepe;
—	glede na težavno situacijo, ki nastaja zlasti z zadnjo devalvacijo dinarja in pojavo nelikvidnosti mora biti pri vseh nosilcih stroškov uvedeno strogo in smotrno varčevanje pri vseh
vrstah stroškov, da se na ta način poveča dohodek, s tem pa tudi osebni dohodek in skladi; iz razprave o družbenem planu je razvidno, da je večina članov delovne skupnosti vsestransko pripravljena, da stori vse za uresničitev plana, da pa so bili v preteklosti od strani posameznikov pojavi, ki so škodovali uresničitvi gospodarskih ciljev v interesu celotnega kolektiva (predčasno zapuščanje delovnega mesta, pohajanje med delovnim časom, tendenciozno in nepravilno tolmačenje sklepov organov upravljanja, izsiljevanje, kritizerstvo, neizvrševanje sklepov organov u-pravljanja, nesmotrno razporejanje kadra, neizvrševanje delovni nalogov in podobno), zaradi česar ima vodstvo podjetja vsa pooblastila, da take pojave takoj odpravi v skladu s statutom podjetja, pravilnikom o delovnih razmerjih in drugih zakonitih predpisih. V kolikor vodstvo podjetja smatra, da je potrebno spremeniti točke pravilnika, ki se nanašajo na disciplino naj PO in DS takoj predloži predlog potrebnih sprememb.
Vodstvo podjetja mora to izvršiti v skladu z njegovo odgovornostjo za uresničitev plana;
— glede na sklep DS o akcijskem programu za ublažitev nelikvidnosti se zadolžujejo:
STP — za dosego planirane vezave pri materialu in surovinah (100 dni) tako, da po stanju 31.
10.	sprosti vezavo obratnih sredstev v višini 5 milijonov din (rok 28. 2. 1972),
S proizv. — za znižanje nedovršene proizvodnje in polizdelkov za milijon din (rok 28. 2. 1972),
S Prod. — za zmanjšanje zalog gotovih izdelkov za 13 milijonov din (rok 28. 2. 1972) in
GAS — za zmanjšanje terjatev za 15 milijonov din (rok 28. 2. 1972).
V zvezi z družbenim planom se zadolžuje vodstvo podjetja, da prouči najprimernejši čas za obravnavo družbenega plana za prihodnje leto in v zvezi s tem predpiše tudi standard ter o tem informira DS.
Zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in zaradi preme stitve v podjetje EMOKONTEJ-NER Celje se tov. BREZNIK Mirka razreši funkcije namestnika predsednika delavskega sveta in se na novo izvoli tov. Danilo KRALJ.
Potrdi se pogodba o dolgoročnem vlaganju sredstev za skupno poslovanje in poslovno-teh nično sodelovanje ter kooperacijo, sklenjeno med EMO Celje in INTEREXPORT Beograd dne 28.
12.	1971.
EMO soglaša s pristopom soustanovitelja INTEREXPORT Beograd in sta tako ustanovitelja podjetja EMOKONTEJNER: EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Celje po aktu o ustanovitvi podjetja, sprejetega na seji DS EMO Celje dne 29.
4.	1971 in INTEREXPORT, podjetje za mednarodno in notranjo trgovino, turizem, promet in proizvodnjo, Beograd, Kolarčeva 8— 10, po sklepu delavskega sveta INTEREXPORT Beograd z dne 28. 12. 1971 v zvezi s sklepom DS
samostojne organizacije združenega dela INTEREXPORT Beograd, mednarodna trgovina, sprejetega na seji dne 21. 12. 1971.
Za obveznosti podjetja EMOKONTEJNER v ustanavljanju u stanovitelja jamčita omejeno do višine vloženih sredstev, kar se vpiše v register podjetij in obr-
Poznavalci jugoslovanskega tržišča trdijo, da sedanja relativno dobra založenost ne bo dolgo trajala. To trditev poskušajo podpreti s tem, da pravijo, da trgovina vse bolj zmanjšuje naročila, del blaga, katerega pa trgovina sedaj kupuje ostaja v skladiščih. Prav tako niso redki pojavi, da se poskušajo proizvodi usmeriti v področja, kjer se sla bo prodajajo.
Kratki stiki v odnosih med trgovino in proizvajalci se pojavljajo predvsem zato, ker so bile ob zamrznitvi cene v trgovini znatno nižje kot v proizvodnji. Na ta način bi nakup dražjih ali pa novih proizvodov pri proizvajalcih ob maksimiranih cenah ter ob zamrznjeni marži predstavljal za trgovce čisto izgubo, ker bi pri prodaji nekaterih proizvodov ne mogli pokriti niti stroškov poslovanja. Končna posledica vsega tega pa je, da proizvajalci dobivajo vedno manj naročil za domači trg.
Zaloge gotovih izdelkov so začele naraščati že septembra lani, v trgovini še hitreje in bolj izrazito kot v industriji. Vendar naraščanju zalog v industriji ni treba dajati paničnega značaja ker je pač posledica zamrznitve cen. Gotovo je, da stroški proizvodnje naraščajo, ker z zamrznitvijo cen niso zamrznili tudi stroški reprodukcije, ker pa prodajne cene ne, more j o biti višje blago odhaja v skladišča, namesto na trg.
Zamrznitev cen je bila v trgovini na nižjem nivoju cen, ker je znatni del industrije uspel pred samo zamrznitvijo dobiti novo odobrene cene. Trgovina je tako zašla v težave in se je znašla pred problemom kako s prometom novo nabavljenih proizvodov ustvariti manjši dobiček, posledica tega pa je, da kupljeno blago odhaja v skladišče. Predvsem se kopičijo zaloge posode,
Razreši se dasedanji direktor podjetja EMOKONTEJNER Celje v ustanavljanju Rado Bre-mec, dipl. oec. in imenuje Jonko Jože, dipl. inž.
Rado Bremec, dipl. oec. se izbriše kot podpisnik za podjetje EMOKONTEJNER Celje v ustanavljanju.
konfekcije, dišav ter konzerv sadja in zelenjave.
Izrazit primer je bilo zadrževanje prodaje skladiščenega svežega sadja in zelenjave za zimo, za katerega se zaradi stroškov skladiščenja v hladilnicah v trenutku prodaje formirajo popolnoma drugačne cene v primerjavi z nabavnimi.
V pogojih splošne nelikvidnosti gospodarstva je takšno stanje, pogojeno z naraščanjem zalog z ene strani pozitivno, ker bo prisililo podjetja v splošnem pomanjkanju sredstev, da čimprej razprodajo zaloge, z druge strani, pa je ugotovitev, da se prodaja teh vrst blaga še naprej ne sprošča.
Iz gornjega vzroka se ustvarja "novo, nepotrebno zamrzovanje plačilnih sredstev v zalogah, ter s tem še bolj bremeni nelikvidnost v podjetjih. Ob enem pa je takšno taktiziranje z zalogami zelo kratkovidno, kar se bo odrazilo na likvidnost celotnega gospodarstva, ki je zdavnaj že prejšnjih razlogov dovolj zadolženo.
Na žalost, čeprav imamo želje, da se bodo sredstva, zamrznjena v zalogah kmalu osvobodila ter uporabila za novo proizvodnjo in nov promet je opaziti, da bo trgovina in industrija poskušala do marca obdržati čim večje zaloge ter tako več zaslužila niso iz trte izvite.
Dobri poznavalci trga menijo, da bi po nagli odmrznitvi cen morali računati z eksplozijo cen na tržišču. Zato zahtevajo, da bi sklepi zvezne vlade morali postopoma liberalizirati obstoječe stanje, ali pa da bi se zamrznitev podaljšala do konca leta. V nasprotnem primeru pa bi bili učinki stabilizacije v trenutku u-ničeni. To pa gotovo ni želja nobenega izmed nas, saj smo končno vsi potrošniki.
(Po članku v Privrednem pregledu)
Trgovina in cene
6
£anajpheo
Iz deta aktiva Z JI S
ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER ZA LETO 1971
Zaključna prireditev sindikalnih športnih iger je bila 20. februarja 1972 za organizatorje in tekmovalce VII. sindikalnih športnih iger v Celju.
V zaključnem programu so sodelovali pevski zbor DPD »Svoboda«, orkestri in humoristi. Po končanem kulturnem sporedu je sledila podelitev nagrad za ekipe in posameznike, ki so dosegli najboljše športne uspehe v teh igrah.
"Organizatorjem tekmovanj po delovnih organizacijah pa je občinski sindikalni svet podaril skromna darila za njihov trud.
Na tej prireditvi je »Novi tednik« razglasil najbolj aktivne športnike v Celju.
Med ekipami članov je bila že tretje leto zaporedoma najboljša
Člani
Smučanje	5. mesto
Namizni tenis	7. mesto
Šah	4. mesto
Nogomet	2. mesto
Streljanje	1. mesto
Odbojka	5. mesto
Kegljanje	14. mesto
Rokomet	2. mesto
Kolesarstvo	7. mesto
Pri presoji gornjih rezultatov si razumljivo želimo še večjih uspehov v naši sindikalni športni dejavnosti na vseh teh in drugih področjih v letu 1972.
Pri vsem tem pa se moramo spomniti tistih naših članov, ki zelo požrtvovalno delajo pri organizaciji množičnega športa in tekmovanj, zlasti še zato, ker pri nas nimamo profesionalnega referenta za šport in .rekreacijo, kot ga imajo večina večjih podjetij-
Pri organizaciji tekmovanj in športni sindikalni dejavnosti nasploh gre največja zasluga požrtvovalnemu delu Maksa Lebiča, predsednika komisije za rekreacijo in Riharda Rateja. Ta dva naša člana najdemo vedno pripravljena na vse, samo da se naša športna dejavnost v danih okoliščinah razvija kar najbolj mogoče uspešno.
Oba zaslužita naše vsesplošno priznanje za njihovo nesebično prizadevanje obenem pa tudi našo največjo pomoč pri organizaciji športne dejavnosti v letošnjem letu.
Vsi nedvomno želimo, da bi v letošnjem letu dosegli še mnogo boljše uspehe zlasti na področju množičnega udejstvovanja članov sindikata pri športu in drugih rekreativnih dejavnostih.
Naj omenimo še, da je bilo dne 5. 2. 1972 tekmovanje za notranje prvenstvo EMO v smučanju, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni podružnici. Po množični udeležbi lahko rečemo, da je to tekmovanje kar dobro uspelo.
Tekmovanje v smučanju na Golteh je veljalo tudi za TRIM športno značko in vsak tekmovalec lahko svoje športne dosežke ' potrdi pri vodji tekmovanja tovarišu Maksu Lebiču.
Tekmovanja se je udeležilo deset starejših članov, sedemindvaj set mlajših in le ena članica.
ekipa sindikalne podružnice EMO, ekipa starejših članov pa je dosegla v tekmovanju tretje mesto, dočim je bila v prejšnjem letu na prvem mestu. Tudi ta ekipa bi dosegla lahko boljši uspeh, če bi bilo malo več resnosti pri tekmovanju, saj so ob zadnjem nastopu imeli težave ker niso mogli sestaviti ekipo za tekmovanje v odbojki.
Slabši rezultati so bili doseženi v konkurenci članic, ki so v končni uvrstitvi dosegle dvanajsto mesto, kljub temu, da je naših članic sindikata nad 1.500. Verjetno bodo tudi članice v letošnjem letu pokazale več zanimanja za sindikalne športne igre in dosegle boljše uspehe.
Uvrstitev naših članov po posa meznih disciplinah je naslednja:
Starejši člani	Članice
2. mesto	15. mesto
5. mesto	1. mesto
2. mesto	6. mesto
4. mesto	—
Rihard Ratej
Rezultati tekmovanja so naslednji (čas navajamo v oklepaju):
Članice: Jožica Bergonc (1:9,1).
Starejši člani: Marjan Kokalj (1:9,1), Maks Lebič (1:10,4), Zoran Tratnik (1:12,4), Božo Krajnc (1:15,2), Mirko Polutnik (1:20,1), Dani Maver (1:35,6), Franc Gaber (1:51,2), Ivan Šrot (2:10,1), Jože Štrajhar (2:55,3), Miro Jančigaj (2:2,1).
Mlajši člani: Andrej Pečovnik (1:5,2), Zmago Ivančič (1:5,3), Dušan Dvoršak (1:5,8), Tine Loč-nika (1:6,4), Čater (1:7,4), Vlado Rojc (1:7,6), Dušan Voga (1:9,6), Mirko Knez (1:11,5), Anton Golob (1:11,7), Edvard Šrot (1:11,7), Marjan Veber (1:12,0), Avgust Kovačič (1:12,7), Franc Zimšek (1:14,1), Ferdo Jeršič (1:18,4), Herman Kovačič (1:23,9), Franc Božič (1:28,7), Dušan Mirnik (1:28,9), Zoran Božič (1:28,6), Martin Krašek (1:31,6), Toni Marko (1:44,8), Slavko Berglez (1:50,4), Pesner (1:54,4), Silvo Primožič (2:35,5), Maks Pirnat (3:14,3), Ivan Gostečnik (3:29,2) in Slavko Kunstek (6:31,9).
Dogovor, ki smo si ga zadali v akcijskem programu, to je vključevanje mladih v samoupravne organe že poteka. Naši člani, ki so zadolženi za to široko akcijo poskušajo z raznimi razgovori evidentirati tiste kandidate, ki naj bi prišli v poštev za izvolitev v naše samoupravne organe. Čeprav akcija še ne teče usklajeno z ostalimi dejavniki v podjetju, smo mi začeli tako, da bo lažje, ko bodo tudi ostale priprave bližje. Med akcijami, ki nas obvezujejo, je organiziranje seminarja, ki naj bi obsegal razgovor o razvojnem programu podjetja ter srednjeročnem programu gospodarstva občine Celje in vloge naše tovarne v njem. Seminar bo organiziran v mesecu marcu, na dan proste sobote, nanj so vabljeni vsi člani Zveze mladine, saj mislim, da so te teme sedanjih gospodarskih dogajanj zelo zanimive za vse mlade. Točen program pa bodo vsi dobili z vabili.
V mesecu marcu bo tudi občinska problemska konferenca Zve-
Akcijski program zajema tudi podaktiv v obratu »TOBI« Bistrica, ki šteje 65 članov ZM. V zadnjem času smo precej opustili ta aktiv in zanemarili njihovo delovanje, seveda pa za takšno stanje nismo krivi samo mi iz vodstva ZM v tovarni, kajti ni dovolj samo predsednik in nekaj zainteresiranih članov, ampak so drugi vzroki, kot so finančno stanje podaktiva, interes vseh družbenih faktorjev za obstoj aktiva, delovanje organizacije ZK v smeri mladinske organiziranosti in nazadnje še zanimanje članov mladine samih za obstoj in delovanje svoje organizacije.
Da bi izboljšali delo in informirali zopet aktiv, ki je bil par mesecev brez pravega vodstva in brez programa, smo se nazprej razgovarjali s tistimi člani, kateri so pokazali voljo, da delajo in četudi v manjši skupini dokažejo, da se da delati in organizirati tisto kar danes ZM dela in pripravlja.
Skupno s predsedniki organizacij in samoupravnih organov orbata, smo pregledali akcijski program za njihov aktiv in po razgovorih zaključili, da se bo-
Ko je delavski svet sprejel družbeni plan za leto 1972, je naložil veliko odgovornost vodstvu podjetja za izpolnjevanje istega. No, tudi vodstvo si prizadeva, da bi bilo vse v redu in prav.
Iz poročila vodstva podjetja so razvidni nekateri vzroki, ki vplivajo na plan pri nekaterih obratih. Plan ni bil v celoti dosežen (za januar) zaradi naslednjih razlogov: nepravočasna dobava reprodukcijskega materiala, režijskega materiala in rezervnih delov. Nadalje se ugotavlja delni
ze mladine, na kateri bodo opravljene nadomestne volitve za 5 članov predsedstva, ki jih je treba kooptirati v občinsko vodstvo Zveze mladine. Predlagana lista ima 17 kandidatov, med katerimi so tudi kandidati iz našega aktiva, zato bomo morali eno izmed svojih sej posvetiti temu vprašanju.
Sedaj v tem času potekajo tudi priprave za udeležbo na likov nem delu razstave »Naša beseda 72«, v kateri bodo razstavljali prvič tudi naši mladinci in jim že vnaprej želimo obilo uspehov. Omenili smo že športno olimpia-do kovinskih podjetij, ki je bila lani v Kočevju, letos pa bo po vseh izgledih po neuradnih vesteh v Mariboru pod pokroviteljstvom tovarne TAM, na katero se že tudi mi pripravljamo.
Akcije, ki so se že začele, verjetno je, da bo tudi toplo sonce pripomoglo, da se bo naše članstvo ogrelo za skupni akcijski nastop.
Kotnik Fric
mo vsi skupaj z vsemi silami spoprijeli, da prične potekati ta program, ki je po svoji vsebini prirejen za aktiv »TOBI«, obsega pa vrsto akcij iz programa »Akcije 65« v katerega smo letos vključeni skoraj vsi aktivi ZM iz delovnih organizacij.
Po teh pripravah, ki smo jih imeli, smo organizirali, delovno konferenco in na njej izvolili vodstvo novega aktiva, potrdili akcijski program in nazadnje v razpravah še izmenjali razna mnenja. Za predsednika aktiva ej bil izvoljen Miglič Dominik, ki je že dolgo aktivni član ZM na terenu Bezene in pa delno tudi o obratu kjer je zaposlen. Upajmo, da bo sedaj aktiv deloval v redu, za kar mu želimo tudi mi veliko uspehov. Sodelovati in pomagati bodo morali vsi, ki se čutijo odgovorne za aktiv ZM v obratu. Naše predsedstvo pa bo v tej začetni fazi skrbelo za ta podaktiv, mu pomagalo in tudi po možnostih in dogovorih organiziralo akcije, katere bodo za nas kot za hjihov aktiv skupne. Taka usmerjenost pa naj le pomaga k boljši aktivnosti našega in njihovega aktiva ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih.
Kotnik Fric
izpad strojev in ponekod tudi pomanjkanje delovne sile.
Vodstvo podjetja je tudi ugotovilo, da STP ni pripravil pravočasno poročila, zakaj ni bila proizvodnja pravočasno preskrbljena z reprodukcijskim materialom.
Glede na to ugotovitev sta bila direktor STP in šef nabavne službe opozorjena, da v prihodnje to poročilo ne sme prihajati z zakasnitvijo na vodstvo podjetja in samoupravne organe, saj obstoja sklep, da morajo biti pojasnjeni pravočasno vzroki neažurnosti.
STORIMO VSE ZA DOSEGANJE OPERATIVNIH PLANOV
Podaktiv »TOBI«
7
GLOBUS
ZANUSSI BO ČISTI FINANČNI HOLDING
Največji evropski ■proizvajalec elektr. gosp. aparatov Ind. Zanus-si Sp A Pordenone bo spremenjen v čisto finančno družbo. Zaradi stavk in slabega stanja na trgu bo nazadoval promet skupine v 1971. letu za okoli 15% na
1,2	mlrd. DM. V skupini je 24 tovarn, ki z 31.000 zaposlenimi proizvajajo 5 milij. raznih električnih aparatov v vrednosti 1,2 mlrd. DM. Investicije v letu 1971 so znašale 12,5 mlrd. lir.
DoLB, 21. 12. 1971, 2 Handelsbatt, 242 (17. in 18. 12. 1971).
UVOZ LITOŽELEZNIH RADIATORJEV
Svet za gradbeništvo zvezne GZ predvideva za leto 1972 približno enako porabo radiatorjev kot letos, tj. 900.000 m2 in zahteva uvoz 200.000 m2 — Proizvajalci »Radiator« — Zrenjanin in Lje-vaonica — Slavonska Požega planirata letos proizvodnjo 860.000 mr litih radiatorjev, vendar jih bodo 110.000 m'1 izvozili.
Privr. pregl., 8. 12. 1971, 2.
PLIN GORIVO BODOČNOSTI V SRBIJI
Po dosedanjih cenitvah ima SR Srbija 40 mlrd. m3 rezerv zemeljskega plina, do konca leta 1980-pa predvidevajo, da bodo odkrili skupno 80 mlrd. m3 rezerv plina. Lanska proizvodnja je znašala 550 milij. m3 zemeljskega plina in 37.000 ton propan-butana iz premoga. Potrebe so mnogo večje in bodo znašale leta 1975 že lj77 mlrd. m3 plina. Lani dograjeni objekt za proizvodnjo tekočih plinov iz premoga v »Kosovem« iz Obilica ima kapaciteto 500 m3 plina po 3.800 kcal/N m3.
Privr. pregl., 21. 1. 1971, 7.
ZVIŠANA PONUDBA OPREME ZA ETAŽNO OGREVANJE
Proizvodnja litih in jeklenih kotlov in naprav za centralno kurjavo v glavnem zadovoljuje, primanjkuje pa litih in jeklenih radiatorjev iz livnice v Zrenjani-nu. Bolj izrazita je deficitarnost radiatorskih ventilov, ki jih pretežno uvažamo. Proizvajalci opozarjajo na anomalijo, da se investitorji cesto obračajo neposredno tujim projektantom, ki predpisujejo inozemsko opremo. Asor-timan bo še povečala Mariborska livarna, ki ima v programu proizvodnjo elementov za centralno kurjavo iz lahkih kovin. Primanjkuje tudi kadi iz EMO in OLT, ker jih mnogo izvažajo. Zato je OLT nedavno razširil svoje kapacitete in jih zaradi izvoza namerava še bolj povečati.
Privr. pregl., 20. 1. 1972, 4.
Člani strokovnega teama (na sliki) so pripravili novo analitično oceno in jo izročili posebni komisiji. Upajmo, da bo nova A. O. enkrat le prišla na svetlo, čeprav nekoliko pozno
NISO ZADOVOLJNI
— O —
Združenje montažerjev Jugoslavije zahteva za 1972. leto uvoz
200.000	m2 litih radiatorjev. Združenje MET IND (F ah. kotlova i radiatorja Zrenjanin in Livnica Slav. Požega) daje iz prve tovarne po 500.000 m- radiatorjev letno, kmalu pa bo pričela izdelovati 850.000 m2 radiatorjev in
40.000	m3 kotlov, v Slov. Požegi pa proizvajajo 260.000 m- radia torjev. »Metind« trdi, da uvažamo lite radiatorje pretežno zaradi špekulacije. Lani smo jih u-vozili za 30 milij. dinarjev.
USPEHI BITOLJSKE TOVARNE HLADILNIKOV V INOZEMSTVU
»R. Končarjeva« tovarna hladilnikov v Bitoli bo preko IN-GRE izvozila in montirala 6 industrijskih hladilnic za 500.000 $ v inozemstvu. Obstoja načelna pogodba z.a izgradnjo in opremo nadaljnjih 12 novih klavnic in hladilnic v Iranu. Tovarna je lani realizirala 15,5 milij. dinarjev.
Privr. pregl., 12. 1. 1972, 3.
PROIZVODNJA IN IZVOZ »ALFE« — VRANJE
»Alfa« namerava letos izdelati
200.000	peči na olje. Drugo četrtino jih bodo izvozili v Češkoslovaško, Madžarsko, Poljsko, Bolgarijo, SZ, Belgijo in še v nekatere države.
Delo, 12. 1. 1972, 2.
»SLOBODA« JE ODPRLA 30 SERVISNIH CENTROV
»SLOBODA« iz čačka je za svoje gospodinjske aparate osnovala 30 matičnih servisov v večjih potrošniških centrih, v nadaljnjih 40 krajih pa ima pogodbene servise. Skupno imajo na voljo 100 vozil.
Privr. pregl., 6. 1. 1972, 2.
SIGMA IZ SUBOTICE OSVOJILA IZDELAVO TERMOSTATOV
Na zadnjem zboru delovne skupine v vlačilnici je bilo največ govora o normah in plačah, pa tudi drugih pripomb na račun reda in discipline ni manjkalo. Skratka. Zbor delovne skupine je vzel vso stvar zelo resno v pretres.
Posamezniki so navajali, da je delo vlagačev zelo umazano, težko in nevarno in da bi bilo treba tako delo malo bolje nagraditi.
Njihov cenik je sestavni del norm in po besedah obratovodje Zotel Vinka je to vzrok, da ne more biti pri njih večji zaslužek, ker so osnovne obračunske postavke previsoke za obstoječe norme.
Predlagano je bilo celo naj se tisti sodelavci, ki ne želijo delati pri strojih premestijo drugam, k strojem pa naj se postavijo taki, ki imajo veselje do tega dela.
Po tem predlogu pa so ugotovili, da tisti, ki so bili premeščeni na druga delovna mesta
imajo sedaj boljše plače. Naveden je bil en primer.
Precej kritike je bilo tudi zaradi tega, ker nekateri predčasno zapuščajo delovna mesta. V sosednji oblikovalnici pa se med delovnim časom kuha celo vino in kava in so kot je nekdo povedal »cele ure na kupu«. »Rad bi vedel od kod oni vzamejo denar za osebni dohodek,« je dejal v zvezi s tem eden izmed udeležencev sestanka.
Vsi vlagači so soglasno predlagali naj bi imela vlačilnica svoj lasten obračun. Mnogi med njimi začnejo vsak dan z delom pol ure prej, ker je treba stroje namazati in jih pripraviti za proizvodnjo.
Kdor je poslušal njihove pripombe na sestanku, je moral priznati, da njihova odkrita beseda lahko mnogo pripomore k izboljšanju stanja in pravilnih odnosov do dela in to je tisto kar bi morale delati vse delovne skupine.
ej
OBISK V TOVARNI »PLAMEN« KROPA
Po integraciji z Energoinve-stom je Sigma osvojila proizvodnjo termostatov za bojlerje, zobnik termostatov, regulatorjev trajnožarečih peči, mikro-preki-njevalcev za pralne stroje in radiatorskih ventilov.
Privr. pregl., 17. 12. 1971, 12.
v. iSč^i !x^/ In ix\-/	¿>^py	isjs
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem gospodarsko analitskega sektorja-knjigovodstva stroškov za dragoceno in prekrasno darilo in vsestransko pozornost.
Vsem svojim sodelavcem in sodelavkam in vsem članom kolektiva želim mnogo uspehov pri delu, kakor tudi zdravja in dobre volje.
Ruža Šoln
Naši mladinci so v tem mesecu mladino v Kropi. Naša skupina je bila zelo prisrčno sprejeta in smo bili vsi presenečeni nad tako gostoljubnostjo. Ogledali smo si tovarno »Plamen«, proizvodnjo vijakov in matic, nato smo obiskali še delavnice priznanih kro-parskih kovačev, kjer ti mojstri vročega železa kujejo in obdelujejo železo v raznovrstne izdelke, katere občudujemo vsi širom po svetu, saj iz teh delavnic odhajajo izdelki na vse strani sveta.
Po končanem ogledu teh prostorov smo si ogledali še film o življenju in zgodovini Krope, kar pa je bilo nadvse zanimivo, saj smo imeli priliko videti tisto življenje stare generacije, ki je delala tudi po 14 in i6 ur dnevno. Možje in žene, otroci pa so prebivali kar tam, kjer je potekal delavnik njihovih staršev. Sedanje življenje Kroparjev je mnogo lepše in boljše, kar dokazujejo tudi nasmejani obrazi in pa lepi in urejeni domovi, ki se bohotijo po ozki dolini Krope. Obiskali smo tudi mladinski klub, ki je prav lepo urejen in tako v nadaljnjem razgovoru
spoznali življenje mladih Kroparjev. Mladi iz Krope so nam tudi obljubili, da nas bodo obiskali, nam pa bo to priložnost, da se jim s primerno enakim sprejemom oddolžimo za res lep sprejem.
Kotnik Fric
POSOJILA
V preteklem letu je bilo danih po sklepu tega ali onega organa upravljanja tako imenovano posojilo, če so bili osebni dohodki »ogroženi«. Vsakdo se je lahko prepričal, da je dejanje takega posojila sicer koristno za posameznike ali posamezne skupine, za večino članov kolektiva pa ne, saj to vendar ni nikak vzpodbuden način za večjo produktivnost dela.
O teh rečeh so razpravljali tudi na seji sveta delovne enote predelovalnice kovin in poudarili, da je nujno urediti norme ter delo ovrednotiti pravilno in pravično, ne pa iskati miloščine.
In še kako prav imajo!
8
EŠMCifiheo
KRIŽANKA
\		1	3	4	S	&	7
	n	8					
9	lo	H	H		n	<1	
43		A	H		46		
(T			<8	K	IS		
	n	10		1\	n	21	
11		n	IS		16	n	
17							
VODORAVNO: 1. znan rudarski kraj v Zasavju, 8. neodločen, obotavljiv, 9. osebni zaimek, 11. kemični znak za lahko kovino,
12.	kratica za vršilec dolžnosti,
13.	japonski telovadec, 15. tovarna v Ljubljani, 17. gozdni sadež,
19.	del imena kitajskega voditelja, 20. skrajšano moško ime, 22. kratica za ratna mornarica, 23. kratica za avto-moto, 25. staro-židovski kralj, 27. planinski vrh v Črni gori.
NAVPIČNO: 1. glavno mesto Črne gore, 2. samoglasnik in soglasnik, 3. eden in drugi, 4. enota za merjenje električne napetosti,
5.	kratica za ljudsko tehniko, 6. partizanski zaupnik, 7. cevka za analizo plinov, 10. stara oblika veznika, 14. ena in druga, 16. kra-
tica za industrijo motorjev, 18. moško ime, 21. središče vrtenja, 24. kravji glas, 26. arabski žrebec.
REŠITEV
VODORAVNO: 1. Avstrija, 10. FZJ, 11. Amoret, 12. GO, 13. Omega, 14. Art, 16. ona, 17. sl, 18. Neron, 20. reki, 22. ica, 23. al, 25. MO, 26. S, 27. KT, 28. okopi, 31. tat, 33. I, 34. ir, 35. Aloja, 37. rt, 39. M, 40. Normandija.
NAVPIČNO: 1. Afganistan, 2. vzorec, 3. S-imon J-enko, 4. Ra-mona, 5. Amen, 6. logar, 7. Ira,
8.	J-ejčič E-mil, 9. Atoli, 13. O,
15.	traktor, 17. skopi, 19. O, 21. EMO, 24. LO, 29. Kurd, 30. Irma,
32.	alo, 33. IAA, 36. JM, 38. Ti.
Niso dosegli plana
V obratu kemičnih izdelkov niso dosegli plana proizvodnje v mesecu januarju. Glavni vzrok za to je bil pomanjkanje surovin. Namesto, da bi obratovalo vseh pet topilnih peči, sta bili v obratovanju samo dve, delavci pa, ki niso imeli zaposlitve v obratu so bili premeščeni na delo v emaj-lirnico.
Upajmo, da bo v februarju bolje.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta ANTONA PELKO, se zahvaljujem sodelavcem za izkazano pomoč in darovani venec.
Iskrena hvala.
Hči Elčka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
BOŽIČ ZVONIMIRJA
se prav lepo zahvaljujeva njegovim sodelavcem iz kolektiva EMO za razumevanje in pomoč.
Še posebej prav lepa hvala za vso skrb njegovemu sodelavcu Milanu Zupane-ku, kakor tudi ing. Pompe Rihardu za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu.
Prav iskrena hvala moškemu pevskemu zboru DPD »Svoboda«, godbi na pihala EMO in vsem prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Milojka in sin Andrej
J(ac/xow>fc& vedi
P*	V podjetju so se
/ 14	zaposlili:
Dboršak Dušan, Verk Jože, Dolenc Ivan, Zavšek Alojz, Kalšek Danijel, Lorbek Milan, Guzej Milan, Geč Igor, Putnik Slavica, Fel-din Ernest, Jezovšek Vinko, Srečko Zupanc, Vrečer Stanko, Štajner Martin, Mernik Franc, Macuh Franc, Dečman Drago, Golež Karl, Platovšek Ivan, Počivavšek Zvonko, Koželj Danijel, Sečki Viktor, Šimac Valentin, Oprešnik Dušan.
Iz podjetja so l ll odšli:
Pesjak Viktor, Lipovšek Ivan, Bikovšek Cvetko, Polajžer Štefan, Rak Nikolaj, Kačičnik Jože, Romih Vinko, Belina Ivan, Novak Boris, Tifengraber Milan, Glas Nataša, Brumec Rajko, Ocvirk Anton, Šket Branko, Centrih, Štefan, Kralj Marija, Grobelšek Milena, Juteršek Jože, Klinc Viljem, Pecarski Dragica, Kužner Ivana.
Samovoljno so zapustili podjetje Feldin Srečko, Zupanc Franc, Habjan Jože, Mešič Izudin, Smole Franc.
Invalidsko so bili upokojeni Ritenšek Rozalija in Mraz Ivan.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta
KVAS JOŽETA
se prav iskreno zahvaljujem naši sindikalni podružnici ter sodelavcem iz obrata orodjarna za darovane vence. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča mati in sin Franci z družino
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega in nepozabnega moža in očeta
ZUPAN JURIJA
se prav iskreno zahvaljujeva sindikalni podružnici EMO za pomoč in venec.
Prav lepa hvala tovarniški godbi za igrane žalo-stinke in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k preranemu grobu. Žalujoča žena in hčerka
ZAHVALA
Ob izgubi najine ljubljene edinke Magdiče, ki nama jo je kruta smrt v razcvetu njene pomladi življenja iztrgala iz najine sredine, se v neizmerni žalosti zahvaljujeva vsem, za sočustvovanje in številno udeležbo na njeni zadnji, mnogo prerani poti.
Posebno se zahvaljujeva sodelavcem knjigovodstva OD, oddelku obratnega knjigovodstva, celotnemu gospodarsko analitskemu sektorju, obratu odpreskov in sindikalni podružnici za darovano cvetje, s katerim ste prekrili njeno zadnje domovanje.
Hvala vsem za vsako misel in tolažbo v teh težkih žalostnih dneh. Celje, dne 27. L 1972
V globoki žalosti Štefka in Karl Perko
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem mojim dragim sodelavcem šoferjem za izkazano tovariško pozornost.
Še posebno se jim zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje.
Vsem mojim sodelavcem šoferjem in vsem članom kolektiva želim mnogo uspehov pri delu, šoferjem pa še posebej srečno vožnjo.	Ferdo Voga
£**uzjjl!ihec-
Casnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. .Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji A E RO Celje
Poročili so se
Banovšek Stanislava — KORP-NIK, Polajžer Radovan, Žabota Marija — POLAJŽER.
Umrli: Rataj Milica, Božič Zvone.
ZAHVALA
Ko šem po dolgih letih dela odšel v zasluženi pokoj, so mi moji sodelavci pri plinskem generatorju in službi vzdrževanja izkazali izredno veliko in tovariško pozornost za kar sem jim dolžan najiskrenejšo zahvalo.
Prav lepo se jim zahvaljujem tudi za lepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje.
Ob odhodu iz podjetja jim želim mnogo uspehov pri delu, enako tudi vsem ostalim članom kolektiva.
Franček Vidmar