URN_NBN_SI_DOC-MZ3JY5SK

Pänek Jaroslav. Dr. Oton Iierko- pec : življenje in delo : bibliografija za leto 1926—1975 / Jaroslav Pänek. — Novo mesto: Studijska knjižnica Mirana Jarca, 1976. — 81 str. : [3] sl. ; 24 cm. — (Izdaje Studijske knjižnice Mirana Jarca ; 2) Knjiga je izšla ob dvojnemu Ber- kopčevem jubileju, ob sedemdeset­ letnici življenja In petdesetletnici del, založnica pa ji je pridala še svojo tridesetletnico, dasi je za ta dogodek izdala posebno publikaci­ jo, o kateri »Knjižnica« tudi poroča v tem letniku. Belokranjski rojak Oton Berko- pec, ki od leta 1928 živi in dela v Pragi, a se letos za stalno vrača med nas, je v slovenskem kultur­ nem svetu in še posebej med bibli­ ografi znan že dolga desetletja, šir­ ša javnost pa je nanj pozorna zla­ sti od februarja 1971, ko ga je Slo­ venska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega dopis­ nega člana. Vzrok je bilo kajpak njegovo obsežno in temljito znanst­ veno delo. Po študijah je Berkopec slavist in bibliotekar, po dejavnosti pa literarni zgodovinar, lektor slo­ venščine na univerzi, bibliotekar v Slovanski knjižnici, praški Narodni in univerzitetni knjižnici in na Češ­ koslovaški akademiji znanosti, bib­ liograf, pesnik, prevajalec, kulturni kronist in organizator. Na vsa ta področja sega tudi njegova publici­ stika. Pregledno prikazati tako raz­ vejanost je za bibliografijo nujna in hkrati zahtevna naloga. Lotil se je je praški bibliotekar dr. Jaroslav Pänek. Knjiga najprej prinaša izčrpen oris Berkopčevega življenja v slo­ venščini in nato v češčini, tako da je namenjena slovenskemu in češ­ kemu bralcu obenem. Sledi izbor bistvene literature o Berkopcu in nato podroben pregled jubilantove­ ga objavljenega dela. Bibliografija ima štiri časovno urejena poglavja: slavistika, knjižničarstvo, bib­ liografija; izvirno leposlovje; pre­ vodi v slovenščino in češčino; ured­ ništvo knjig in časopisov. Biblio­ grafijo sklepa osebno kazalo. Knji­ go poživljajo tri jubilantove foto­ grafije. Prikazano Berkopčevo delo obse­ ga 638 enot, od katerih sodi velika večina (513 enot) v prvo poglavje. Srečamo se najprej s preciznimi in zanesljivimi Berkopčevimi knjižni­ mi bibliografijami (osem jih je), ki so naše pogoste pomočnice pri is­ kanju informacij: »T. G. Masaryk a Jihoslovane« (1938), »Češka a slo­ venska literatura, divadlo, jazy- kozpyt a närodopis v Jugoslavii« (1940), »Jugoslävie« (1956), »France Prešeren v češki literaturi« (1964, izdalo Društvo bibliotekarjev Slo­ venije), »Litteratures yougoslaves en Tchecoslovaquie 1945—1964« (1965), »Rešetarova knihovna ragu- sian« (1967) in še dve drugi. Pri vsaki knjigi je navedena tudi lite­ ratura, ki je spremljala njen izid. Ob tem ugotavljamo, da slovenski (in jugoslovanski) tisk ni vselej do­ volj pozorno opozoril na Berkopče- ve knjige, niti ne na tiste, ki se tičejo tudi nas; še redkeje je te bibliografije strokovno ocenjeval. Knjižnica 21(1977)1-4 195