Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti zs celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četcrt kta 1 gld. l:>kr» V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtn« na ta dan praznil, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani 16. kimovca 1870. List 37. Naf ri&ji oblast, ris je učeni str o in nezmotljivost Kristusovega namestnika na zemlji. Ktera hiša s svojimi prebivavci na zemlji je v naj veči nevarnosti'? Gotovo tista, ktera nima gospodarja, ki bi zanjo skerbel, in ktera je slabo podperta ter stoji na spodmakljivih tleh. Tako pa ni pri hiši, kteri se pravi katoliška cerkev; zakaj to poslopje ima dobrega gospodarja z naj veči močjo in oblastjo na zemlji, kteri je ob enem steber in podslomba tega svetega poslopja. Vidni poglavar svete cerkve, namestnik Kristusov, rimski papež ima polnost vse oblasti čez vso sveto cerkev, ne samo čez priproste vernike, ampak tudi čez vse kardinale, patri-jarhe, škofe, mašnike. On je v resnici naslednik sv. Petra, ker znano je, da sv. Peter ni imel le samo take oblasti kakor so jo imeli drugi aposteljni, temuč imel je moč in oblast, ki mu je bila potrebna, da je bil glava vse sv. cerkve, pervak, učenik aposteljnov in pastir vsih pastirjev. Krivoverci bi radi sv. Petra ponižali na stopnjo druzih aposteljnov — zato, da bi potlej rimskemu papežu utajili višji oblast nad vso sveto cerkev. Pa to njih prizadevanje je čisto prazno in zastonj. Zakaj le sv. Petru samemu, pa nobenemu drugemu apo-steljnu, je rekel Kristus Jezus: „Na tebe bom zidal svojo cerkev; nobenemu drugemu aposteljnu ni obljubil in ni izročil Jezus ključev nebeškega kraljestva," temveč le sv. Petru je rekel: „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva" (Mat. 10, 18); le sv. Petru samemu je priporočil in ukazal Zveličar, da naj p o terju je svoje brate, in v ta namen je prosil nebeškega Očeta posebej zanj, da naj ne j en j a — se ne premakne njegova vera, temuč naj bode tako močna, tako neskaljiva, tako nezmotljiva, da bode z njo poterjeval svoje brate. „In ti, ko se boš nekdaj spreobernil, poterjuj svoje brate." (Luk. 22, 32.) Poslednjič je le samemu sv. Petru Gospod v oblast izročil ne le prostih vernikov, ki se imenujejo jagnjeta, ampak tudi škofe, ki jih kliče ovce. „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce." (Jan. 21, 11 id.) Misliti pa je, da ni nobenega katoličana tako nevednega , kteremu bi ne bilo znano, da vsa moč in oblast sv. Petra prehaja na naslednike njegove , rimske papeže skoz vse stoletja, dokler ne nastopi Peter II, in potem pride sodnik Kristus sodit živih in mertvih. Govorim pa zdaj le samo o duhovni moči in oblasti rimskega papeža, ki jo ima po vsem svetu, in iz te oblasti izvira njegova pravica v sv. cerkvi Kristusovi vstanavljati in vravnavati vse tisto, kar tiče ohranjenje, rast in zviševanje sv. vere, veči čast Božjo, in veči ko- rist in prid za zveličanje duš. Po tej duhovni oblasti, moči iu zmožnosti zamore Kristusov namestnik storiti vse tisto, kar bi storil Kristus sam za zveličanje človeštva in za bolji in blagši vravnavo sv. cerkve , ako bi vidno bil na zemlji. Po tej oblasti Jezusov nameatuik v sv. katoliški cerkvi gospoduje. zapoveduje, vlada, vravnava vse tako, kakor v Gospodu ve, da je potrebno in prav. Papež kakor naj višji učenik razloči in razlaga, kaj je res, kaj je laž in zmota; on določi, če je ta ali uni nauk pravi veri primeren ali pa nasproten; on sodi, če se to ali to djanje zlaga s postavami keršanske čednosti, ali ne. On dobro poterdi, slabo pa obsodi. In verniki so dolžni pokoršino ter morajo spolnovati vse njegove povelja in naredbe. Po tej od Kristusa prejeti oblasti in moči sv. Oče zamore nauk oznanovati, učiti sam^ ali pa po svojih škofih in duhovnih po vsem svetu. Ce mu kdo to brani se Bogu in Božji zapovedi in naredbi ustavlja. On sme in zamore reči škofom, mašnikom, serčnim misijonarjem : ,,Pojdite, jaz vas pošljem. Jaz imam duhovno oblast čez vso zemljo; dal mi jo je Jezus Kristus. Moja je Evropa, Amerika, Azija, moje so zamurske dežele — v duhovnem pomenu: zakaj resnica, ki jo imam oznanovati vsemu svetu, nima nobene meje. Po svoji duhovni oblasti Kristusov namestnik za more v kterem koli delu zemlje vstanoviti novih škofij, pošiljati novih pastirjev vanje: in nobena posvetna vlada nima pravice zaderžkov staviti tej naj višji duhovni oblasti rimskega papeža, kakor bi no imela pravice zoper-staviti se Jezusu Kristusu. Kteri koli bi hotli razširjanje resnice ustavljati, jim zamore papež odgovoriti s sv> Pavlom: „Božja beseda ni vklenjena" (2. Tim. 2, 9.) In kdor koli bi se razširjanju sv. vere zoperstavil, jo hotel odvračati, zatreti, ta bi bil bogoskrunski trinog, 8amosilnik, puntar zoper Boga in večno resnico. In deržava, ki razglasi vestno svobodo, pa bi zopervala razširjanju resnice, bi delala po hinavsko, prelomila bi Bvoje lastne zapovedi ter bi bila vredna, da sama pred sodnijo pride. Po taki duhovni oblasti so papeži vselej delali. Delili so duhovne dobrote po vsi zemlji, dajali so zapovedi, ki so vezale vse vernike, pa so tudi od njih po potrebe odvezovali, reševali obljube itd., kakor je služilo vernikom v zveličanje in korist sv. cerkvi. Razširjali pa so vero po vsi zemlji. Po ravno tej oblasti papeži sklicujejo, kadar je treba, v cerkveni zbor vse škofe vesoljnega sveta — od vsih krajev, kakor je zemlja dolga in široka, — imajo na zborih predsedstvo sami ali. po svojih poslancih, zborne sklepe poterdijo ali pa ne,, kakor vidijo v Gospodu , da je prav in res. Kadar je zbran vesoljni zbor, je zbrana cerkev, toda sklepi nikoli niso imeli in nimajo veljave verskih resnic, tajistih uki niso nezmotljivi, ako od papeža nisc poterjeni. Zakaj tako? Zato, ker papežu je v sv. Petru dal Gospod nepreklicljivo moč „poterjevati brate;" nanj jc postavil cerkev, kije „steber in podslomba resnice;" njemu samemu veljajo besede: „Jaz sem prosil zate, da ne ]enja tvoja vera." Ob kratkem: papežu je podelil Kristus naj višje učeništvo in dar nezmotljivosti. Škofje skupaj zbrani so nezmotljivi le samo, Če je papež z njimi, ki je glava vsih; brez glave bi bilo telo mertvo. To je kat. svet vselej veroval, vselej se po tem ravnal: 1*. jul. 1870 pri sedanjem vesoljnem zboru pa tudi med verske resnice povzdignil. Ali jc potrebna takanarcdba v sv. cerkvi ? Gotovo; zakaj ko bi tega ne bilo, že davno bi tudi sv. cerkve ne bilo na zemlji. S tim , da je Kristus cerkev tako močno vterdil in z nezmotljivostjo jo obdaroval, se njegov nauk čist ohrani, ohrani se cerkev nepremagljiva. Kavno zato so pa tudi sovražniki tako silo to-2 o t n i zavolj tega nauka papeževe nezmotljivosti, ker zdaj na novo in še bolj jasno lahko vidijo, da njih počenjanje zoper katol. cerkev je zastonj. In ker je cerkev to resnico, ki je sicer vselej veljala, zdaj naj poslednji čas slovesno povzdignila v versko resnico, kako udeluje pekel, kako se vije kača, kako rogovilijo satanovi služabniki! No, pravijo, to pa je napuh! zdaj hoče papež kakor Bog biti, ki je človek in slabostim in zmotam podveržen kakor vsak drugi. In brez števila enacih ugovorov, psovanj in bogoskrun-skih kletev izbruhujejo: In zakaj to? Zato, ker so ali hudovoljni, hudobni, da nočejo reči prav razumeti, an pa nevedni, da se jim tema pred očmi dela. V čem tedaj je nezmotljivost papeževa? Nezmotljivost papeževa ni v tem, da bi ne mogel papež pasti v greh in nepopolnamost. Vsak papež ostane človek, v življenji ni med svetnike prištet, ima svojega spovednika in se spoveduje kakor naj bolj priprost vernik, kar je zadostno znamnje, da zamore tudi slabosti imeti. Nezmotljivost papeževa tudi ni to, da bi se ne mogel zmotiti v posvetnih rečeh, v natorstvu, v umetnostih, učenostih, v politiki itd. Kristus ni rekel: Prosil sem zate, da ne jenja tvoja umetnost, tvoje zemljepisje, tvoje zvezdoznanstvo, tvoje naravoslovstvo; temuč: „da ne jenja tvoja vera." Tudi sam zase v svojih osebnih zadevah papež lahko v kako zmoto pride , Kristus mu za njegove lastne zadeve ni dodelil daru nezmotljivosti, <*mpak za vesoljno sveto cerkev, pri kteri je papež Kristusov namestnik. Ni mu Kristus rekel: Prosil sein zate, da ne jenja tvoja lastna čednost, da ne jenja tvoje zveličanje itd.; v tem mu Gospod ni dal zanesljivosti in nezmotljivosti, temveč sam zase lahko v slabost, v greh pade in priti zamore tudi v nevarnost svojega lastnega zveličanja. Sicer bi ne imel več svobodne volje iu potem tudi ne lastnega zasluženja — in brez tega, brez svobodnega lastnega prizadevanja se zveličati ne more. V čem tedaj je Kristusov namestnik nezmotljiv? Samo v tem , kar tiče ,,potcrjevanje v veri", kar je potrebno za ohranjenje njegove cerkve, vere in vernosti na zemlji: nezmotljiv je, kadar uči kakor na) višji učenik vero ali čednost, ki veže sploh keršanstvo, ali z drugimi be3euami: kadar uči s prestola. Je mar težko spoznati, kdaj s prestola govori? Taki nauk je sploh slovesen, ali bi djal vradni, službeni. Sej eelo kraljevi služabniki vse slovesniše govore, kadar postave razglasu jej o , kakor drugekrati , in pristavljajo traven kazni, ki so sklenjene s prelomovanjem. Vesoljni zbori pristavljajo k sklepom, da je iz cerkve ločen, kdor nasprotno terJi. Kdo n. pr., ako ve zgodbe sv. pisma, ne bo razumel, da je tudi Mozes vse drugač k ljudstvu govoril, kadar mu je oznanoval desetere zapovedi v Božjem imenu na Sinaju, kakor pa takrat ko je navadno in v osebnih potrebah med ljudstvom bival? Od kod pa vemo in se smemo zanesti, da v tem primerljeju je papež nezmotljiv, kadar uči s prestola kakor učenik vesoljne cerkve? Od tod, ker je katoliška cerkev vselej to učila, v navadi imela in ker je to tudi sedanji Vatikanski cerkveni zbor poterdil. V bukvicah, ki se ravno tiskajo, bode to natanko in krepko skazano in razloženo. (Konec nasl.) Jf ane z Brence , nekdanji tnšlii fajm oster. (Dalje.) o) Vdan po sv. Telesu leta 1851 mi pa od ondod sporočuje z veseljem: ,,Včeraj sem imel srečo otrokom pervo s v. Obhajilo deliti. Po sv. maši pred blagoslovom sem najpred otroke kratko nagovoril: ,,Otročiči! srečna ura je prišla. — Kdo pride k vam? — Ali ste pripravljeni?" — Na to je bila ponovitev kerstne obljube. Potem sem rekel: „Ker upam, da bote vse to storili, vas dalje ne bom mudil. Torej pokleknite in za-pojte: Jezus moj! Pri men' obstoj ; Te čem pod streho vzeti itd. Gospod! želim — In hrepenim itd. Ko so to peli, je vse pokleknilo po cerkvi in solze si brisalo. — Po sv. Obhajili pa sem tako govoril: „Otročiči! Spol-njene so vaše želje, doveršeno je vaše veselje. — Kdo je pri vas? Zakaj je k vam prišel? Kaj mu bote povedali? kaj ga prosili? — Če druzega ne veste, recite: Oh vodi mene, Jezus ti — Da pridno se učim; — Oh prosim te, pomagaj mi — Da sveto tud' živim. Za-pojte dans še doma znano pesmico: Srečnejega pod solncem ni. — Molite dans še posebno za starše, dobrotnike, terdovratne grešnike; molite tudi za-me." — Potem sem odrašene nagovoril: „Tudi vi odrašeni ste bili enkrat tako srečni. -- Ali ste spolnovali obljube? Ljubite še Jezusa? Ali ste še nedolžni, kakor takrat? Ali ne mara marsikdo mora zdihovati: Nedolžnost let po-prejšnih me objemi. — Blagost zgubljena prid nazaj itd. ? Pa ne obupaj. Tudi pot pokore pelje k Bogu. Bog noče smerti grešnika. — Le spreoberni se v resnici, in srečen bo tudi za te ta dan. — Očetje! matere! botri! botre ! Posvečene dobote otroke v drugič iz cerkve. Storite svojo dolžnost. Vam je Bog jih izročil, od vas jih bo tirjal; torej glejte. — Slišali ste, kaj so obljubili; pomagajte jim obljubo spolnovati. Blagor vam, ako bote svoje dolžnosti prav spolnili. Sklenite torej in prosite, — potem bo ta dan srečen tudi za vas. — Solze so tekle. Bog blagoslovi vse! — Vesel, prav vesel sem bil, in zato ti to pišem. Ko bi bil po navadi na leči pridi-goval, bi ne bilo toliko zdalo.... Tone! Bohinske romarje v mojem imenu prav lepo pozdravi. Z Bogom!" p) V pismu 13. julija 1851 mi sporočuje iz Planine tako le: „Da spolnim svojo obljubo, ti sedaj pisem, kako sem po Vipavi popotoval. Po kosilu 8. t. m. sem se peljal k gosp. Klemenu, kaplanu logaškemu. Z njim grem peš čez Hrušico po stari rimski cesti; cesta je dobra, pa sterma in dolgočasna, ker se nad tri ure mora hoditi po goratih gojzdih. Od dežja spremlje-vana sva prišla zvečeri v Podkraj k Srajevemu gospodu in tam prenočila. S Podkraja prideva v Col, lepo ekspozituro. Od tod greva pri silni vročini v dolino vipavsko. V tergu vipavskem sva sla naj poprej k duhovnu in šolskemu ueeniku gospod Kožuhu, in koliko veselje! — po dolgem iskanji ga najdeva v šoli pri petji otrok, Ravno so peli ,,Studenček" iz Vedeža. Potem so zapeli „Zvonikarjevo," — ,,Zadovoljni Kranjec," — in še neke druge. Otroci so gledali tako prijazno; pa tudi ljubeznjivo obnašanje gosp. duhovna in gosp. učitelja mi je prav dopadlo. O poldan sva kosila pri g. dekanu Grabrijan-u, ljubeznjivem, častitljivem, vsega spoštovanja vrednem duhovnu. Farovž je prav zal; še vse lepši pa je, da v farovžu sama ljubezen kraljuje. Zvečer sva prišla v Razderto, in 9. t. m. ondi pri gosp. Ru-dolt-u prenočila. Od tod sva odrinila v Postojno, sva se ondi dalje pomudila, in novo šolsko bandero ogledala. Na eni strani je sv. Alojzi, na drugi pa Jezus med otrčci. Ondi otroci tudi poj6 prav lepo — Sedaj sem pa spet doma. Dans je pri nas patronstvo (žegnanje); — k spovedi pa ni nikogar, dasiravno sem v dveh pridigah zapored, in sicer tudi že večkrat ljudi k pogost-niši prejemi svetih zakramentov opominjal. Kyrie elei-son!! Moli!" r) Spet mi je pisal iz P1 an i n e 23. kim. 1851 sledeče: „Tone! Veliko veselja si o svoji nazočnosti tukaj napravil otročičem in njih staršem. Bog ti poverni! Ilvala lepa tudi za „Pastirsko", kteri si otročiče navadil; velikokrat smo jo že zapeli. Zahvalim tudi, da me na dobre bukve opomniš. — Brat Jernej mi med drugim tudi to-le piše: „Gosp. Germ, sin učitelja v Bohinji, iz-versten pevec, je skozi 12 dni vsak večer moje otroke — nedeljske in vsakdanje šolarje in šolarice — peti učil. Naučili so se: Dajte hribi in doline, — Zapojmo, častimo, — Moj duh iz tele*a itd. Vsak večer jih je čedalje več prihajalo; in zadnji večer, ko se je g. Germ pri otrocih poslovil, jih skorej domu ni bilo spraviti. Škoda, da jih jez v tem podučevati priložnosti nimarr — Tone! glej, kako spisi v„Danici" in „Novieah" pod-budujejo, kako skriti ogenj vnemajo in k močnemu plamenu podžigajo. Bog daj svojo pomoč! — Od 28. pr. m., kar si pri meni bil, sem bolj poterpežliiv, v voljo Božjo vdan in vesel. Tudi moje okoljšine si mi prijetniši naredil, ker si druge ljudi razveselil. Vidili so enacega duha: ,,Pustite otročiče k meni..!" — Na Gori smo potem tudi enkrat z otroci bili. Pri sv. maši so peli, po maši smo pa še litanije zapeli, in za prijatle in dobrotnike in druge molili. Le škoda, da so moji prihodki pičli, da otrokom enakih veselic večkrat napraviti ne morem. Naj ti bom v molitev priporočen !" s) V pismu 16. listopada 1801 mi pa iz Planine silno hudo reč naznanuje: „Fri nas je strašna povoden j. Od četertek večera tudi moje stanovanje v vodi stoji. V veži in spodnjih sobah je toliko vode, da se s čolnlčem v vežo pride. Le s čolniči in povodnimi odri tflosi) se pride od hiše do hiše in v hiše. Več kot 100 družin je že moralo stanovanja zapustiti. Kakor sem sedaj po kosilu z drugimi ljudmi gledal in preštel, jo 70 hiš že izpraznjenih; pri nekterih se le verli strehe še malo vidi; sila je velika. Nekteri so zbežali pod streho, drugi k sosedu, pa so že po trikrat zopet pregnani. Nekteri so si v gojzdi strehe napravili, in tam, kuhajo in prebivajo. Malnarjev ima vsak več hlapcev, dekel, in otrok ; vse tam zmerzuje ! Po hišah je v Planini vse natlačeno, tudi po hlevih, kletih (keldrih) in pod strehami. Skoda bo nekterim silno velika. Koliko bo voda potergala in pokončala, ker še zmirom raste! Kjer je dans osem dni še nič ni bilo, dans čez G sežnjev visoko stoji. — Kmalo bo v veži toliko vode, da jz veže ne bom mogel; potem bo pot le skozi okno. Če voda še više naraste., bom moral skozi okno zbasati. Takrat bote pa tudi obe cerkvi v vodi! Kam pa potlej V — Se huje kot pri nas je pa v Ložu, tam so tri vasi pod vodo; odtergane strehe po vodi plavajo. — V Cerknici ste dve vasi okoli iri okoli v vodi, — čolniči gredo po ulicah, — zapušene paše niste; živino so odgnali , ljudje pa še čakajo. — Voda še zmirom ra3te. Ce slabo vreme neha, bomo vender se blizo velike noči vodo imeli, ker bo le počasi upadala. Zdi se mi kot o vesoljnem potopu; eden joka, drugi baše, tretji gleda, četerti se smeja, peti se za vse nič ne zračni. — Na- tlačene revne stanovališa, — pomanjkanje in revšina, — silna voda in mraz — vse to bo gotovo hude bolezni za nasledek imelo. — O molite za nas, da šibo spoznamo in se poboljšamo! Z Bogom!" t) V pismu 12. grudna 1851 mi iz Planine razodeva svoje veliko veselje, ko sem z namenom , da bi se otroci ljubezni v djanji učili, nekaj od mojih šolarjev in šolaric zloženih goldinarčkov s pisemcem vred od otrok spisanim za uboge otroke poslal, ki jih jc v Planini tolika nesreča zadela. Zato pravi: ,,Bog jc zvest in bogat plačevavcc. Blagor usmiljenim! Lepo zahvalim tudi za podbudo. Mojc serce je veselo. Upam, da mi bo Bog pomagal, da bom še zvestejši svoje dolžnosti spolnovati zamogel. Bog poverni ! Veselje in upanje si v mojem sercu obudil. To pisanje, kako radovoljno pr: vas ljudje nesrečnim pomagajo, sem otrokom in drugim bral; vsem je dopadlo. Kaj tacega včasih več zda kot pridiga. Otročiči ti veselo novo leto vošijo, pa tudi tvojim otročičem. — Danes šc le sem zamogel tvoj sosta-vek od naše šole otrokom očitno prebrati in jih razveseliti. Povedal sem, da zavolj pridnih in dobrih so vsi pohvaljeni. Torej storite, da bote vsi hvale vredni. Vne-mal sem jih za vse dobro. Le pomagaj nam še , kar moreš. — Vode le po 5 palcev (col> na 24 ur pade. Nektere hiše so še seženj visoko v vodi. Nekaj čez seženj je voda že padla, in odlazuje od hiš; po travnikih in cestah nje je pa še kakih 5 do ti sežnjev. Povoden* bo še dolgo — blizo sušca. Danes, jutri ali po jutrišnjem pride g. ces. adjutant Kelncr k nam. Škodo so sedaj (kar se pa še ne more prav pošteti, ker voda še mar-siktere poslopja v oblasti ima) cenili na 1'.).<" K) gld. — Tone! ni davno, kar sem to-le bral: ,.Vse naredbe Božje so pravične, akoravno so nezapopadljive. Karkoli se ti pripeti ali primeri, se nič ne zgodi brez vednosti Božje, nič brez njegovega dopušenja ali brez določne volje Božje. Kar Bog dopusti ali naredi, dopusti ali naredf le v tvoj prid., Vdaj se torej vselej v voljo Božjo!"... Te besede so mi šle k sercu ; kaj takega potrebujem. Prosi Jezusa sedanji čas in božične praznike, nr.j bi tudi mene v dobrem vterdil. -- Pri spovedniku seir, bil pervi petek t. m. — V adventu pridigujem od za upanja v Boga (po Ilunoltu). Z Bogom! Tvoj Janez." u) V naslednjem pismu mi je iz Planine med drugim pisal: „Veselilo, močno me je veselilo, da so pri vas tako za Božjo čast vnete, in duhovnim pastirjem hvaležne duše! Da naj s selitvijo še počakam, mi dobro svetuješ. Blizo tebe bi bil prav rad ; zbiral si pa nič ne bom; — raji terpim. Le zdravega kraja in dobre vode si želim, kar mi je k zdravju potrebno. Pa tudi sedaj se je moje zdravje na bolje obernilo : že dolgo se nisem tako dobro in čversto počutil. — Po svetem letu so se moji otročiči teh le pesem navadili: 1. ,,Mladenča perve in poslednje želje" iz bukev ,,Življenja srečni pot," — 2. ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus" iz .»Keršanskega devištva," — 3. Žalostna mati Božja: - 4. Marija naše upanje iz „Slave Marije;" — o. od sv. Marjete. — Otroci imajo dobre gerla in dober sluh, iu gosp. Pec vradnik se ljubeznjivo z njimi trudi, in mi s tem veliko pomaga." — v) V pismu G. pros. 1852 mi je iz Planine pisa: z veseljem: „Sreča in blagoslov bodi s teboj in s tvojimi ljubimi dobrimi otročiči! Kako močno si nas razveselil! kako raarsikako solzo veselja iz oči otrok in staršev privabil! Kako lepo priložnost si mi pripravil, da sem z velikim vtisom do ginjenih sere otrok govoriti zamogel! Kako lep izgled z a otroke, starše in učenike! — Ravno danes sem učitelju g. J. M. pisal in mu prigovarjal, da naj le gotovo k družbi sv. Mohora pristopi. — Voda je zoper vse pričakovanje naglo upadla : otl 4. t. m. sc zamore po stranskih cestah spet hoditi in * voziti i v 8 ali 10 dneh bo tudi ravnina že prosta. — Še nekaj Glej! (naj reče kdo kar hoče) hvala premore veliko. Odkar sem otrokom sostavek od šolske poskušnje v Planini bral, jih pridobljenega dobrega imena večkrat in z veseljem opomnil, in jih k ohranjenju tega dobrega imena živo pregovarjal, - veliko, veliko pomaga. Z grajo (grajati bi bilo sicer veliko) bi nikdar ne bil toliko opravil. Anton! podpiraj me se dalje. „Unitis viribus" (z zedinjeno močjč) sva midva, hvala Bogu! veliko storila, marsikoga razveselila, marsikoga k dobremu podbudila, marsikaj oživila. — Gospod bodi s teboj in s tvojimi!" — z) V pismu 11. sušca 1852 mi iz Planine sporo-čuje: „Danes so otroci v cerkvi sv. Roka pri sv. maši to-le peli: Jezus male k sebi kliče , — Žalostna mati Božja: O vi, ki v mojih silnih, — od sv. Alojzija, in Jezusa ljubim. — Gg. Kosmač in Preželj sta IX. pr. m. na večer k meni prišla; kak6 sta me razveselila, si lahko misliš! Drugi dan sem ju do Verhnike spremil. — Da duha molitve, pobožnosti pri sv. maši in prave ponižnosti dobiš, ti priporočim : Beri v „Zlatih jabelkah" od ,,zaupanja." Zlatih jabelk boš našel v resnici. — B.... učitelj mi je spet pisal in se mi prav hvaležnega skazal. Za trud v sadjereji je svetinjo dobil. — Le piši mi, in daj mi dobrih svetov; sej veš, da jih potrebujem." — ž) V pismu 31. sušca 1852 mi ravno od ondod nekoliko potoži svoje težave in potem pravi: „Pa sej je pot terpljenja kraljeva pot, naj krajši, naj gotovši pot v nebesa. Moli torej, le moli za me, da voljo Božjo spolnim. Moli za-me posebno pred Božjim grobom, da bi zamogei čedo Kristusovo pasti z zgledom, besedo in molitvijo itd. — s) Pismo 4. maja 1852 je poslednje njegovo iz Planine, v kterem mi je naznanil svojo ločitev tako-le: ,,Že ura je odbila — Slovesa britki čas — o res, britki čas; nisem mislil, da se bom tako težko ločil, in da imam toliko prijatlov ... — Da je gosp. S i v i c moj naslednik, s tem sem dobre otroke in skerbne jokajoče starše tolažil; upam, da je Janez, kakor je bil, z nama enih misel in enega serca. — Preteklo nedeljo sem slovo vzel; govoril sem, kar Jezus pri zadnji večerji , od ljubezni do Boga in do bližnjega in od molitve. K sklepu sem otrokom rekel: Otročiči! mladi bratci in sestrice moje! vi ste bili moje upanje in moje veselje; priserčno sem vas ljubil - pa zapustiti vas moram; ne bom vas več učil, ne več se z vami sprehajal, ne več z vami prepeval. Otročiči! z Bogom! molite in vbogajte radi, molite tudi za-me. Bog vas ob-vari!'4 — Mladenčem in deklicam sem povedal, da mi jc bilo prav milo, ker mi ni bilo dano, da bi bil z njimi opraviti imel. Za nedolžnost prav skerbeti sem jih prosil. — Tudi od dobrih staršev sem sc ljubeznjivo poslovil. Vsem sem se v molitev priporočil. — Tudi možaki so jokali. Ne bil bi verjel, da bo ura ločitve tak6 težka. Bog ohrani PUnince, ktere z britkim sercem zapustim. - Priložen je 1 gld.; prosim, opravi eno sv. maš », kakor kmalo moreš, v moj namen , za moje planinske dobrotnike. — Dne 29. pr. m. sem še na Gori maševal. Otročiči so peli : po sv. maši smo še litanije zapeli iu za vse prijatlc žice in mertve, pa tudi za ter-dovratne grešnike molili. Tako smo se poslovili pri ljubi materi Marii. Mnogim pričujočih so solze po licih tekle. — V petek bom že v Komcndu prenočeval. Tedaj sklenem. Obiši me kanilo pis:n»no v Komendu." č Iz Komenda mi j" 27. maja 1*52 pisal med drugim: ,,Sole ni nič, — težko bo šli. Bog plačaj tvojemu £«is;»'>d tajni »štru za dobri sv« t; prav hvaležno bom vbogal. Planince/ prijaznosti ne bom poiabil; več kočij za-me in več vozov za robo mi jc bilo na ponudbo. Ker sem se pa po pošti peljati hotel in zapisal , je g. poštar sam k meni prišel, mi poseben voz poslal in rekel, da naj — ker me sam spremiti utegne — do perve postaje kaj otrok sabo vzamem. Tedaj sta dva fantiča sedla k meni, in se do Logatca z menoj peliala. Tolike prijaznosti bi ne bil pričakoval. — Kraj v Komendu je lep, cerkev prav lepa, ljudje prijazni. Kaplanija je posebej z vertičem. Letošnje in lanske jablance in hruškice sem v torek iz Planine dobil in si jih tukaj nasadil. Tudi nekaj cvetlic in drugih sadežev sem iz Planine dobil. — Kadar grem s sv. Popotnico, po vaseh pojejo, kar me prav prav veseli. — Za zdaj z Bogom!" č) V drugem pismu iz Komenda 14. julija 1852 mi sporočuje: „12. t. m. sem malo šolo začel v svojem stanovanji. Sedaj imam 21 učencev in učenk; več jih ne more v stanovanje; še zmed teh nekteri morajo stati, dokler nisem s stolmi preskerbljen. Duri mi služijo za tablo; na duri pisem čerke, okoli duri se sučem. Za nedeljsko šolo me zlo nadlegvajo; pa še prostora ni. — lz Planine sem dobil dve škatli pomaranč in prav lepih cvetlic , pa tudi več pisem od otrčk in drugih. — K duhovnim vajam sem se oglasil. Od g. Šivica odgovora čakam. Boš ti prišel k vajam? — Z Bogom!" — st) V tretjem pismu iz Komenda 30. julija 1852 mi naj pred mojo prestavo in selitev omeni in pravil „Bog le naše sreče in našega zveličanja iše; zato se moramo njegovim naredbam voljno in veselo podvreči. Vem, da si te resnice prepričan; pa vender ti bo težko in milo, ločiti se od ljubih jagnjet in vbogljivih ovčic, zapustiti še le začeto delo. Pa Bog tako hoče, le voljno poterti in veselo vbogaj. Le spomni se na Dolensko, na Bohinj , na Kranjsko goro — povsod boš našel, kako ljubeznjivo te Bog vlada. Sej veš, da je Bog za vse ljudi terpel in umeri; ljubi jih torej tudi ti, kamor te posije. — Moji učenci in učenke (23 jih je sedaj) že sede okoli dolge za to pripravljene mize. Lepo „silabi-ramo", „lavtiramo", pa tudi od ,,srečnega šolarja" vmes zapojemo, ker to pesmico že znajo. Sam bi ne bil verjel, da bo tako kmalo toliko se zgodilo. — Bližej bova potem, ko se preseliš. Ce utegneš, mi kaj malega Še iz Kranjske gore piši, in na vprašanje odgovori." (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Drugi dan tega mesca se je vsta- novilo bilo deželno šolsko svetovalstvo kranjsko. Od sv. Marka že ga pri deželni vladi čaka razprava med akotijstvom in gimnazijskim ravnateljstvom. To je namreč po zahtevi več profesorjev ustavilo navadno šolsko mašo, cerkvene obhode itd., in jih tudi po naznanjeni določbi preč. škofijstva ni dopustilo. Zdaj še le se je vstanovila tista vradnija, ktera ima pravico rešiti to razpravo. Bode li rešila jo tako, da z Bogom začne že šolsko leto mladina ter nadaljuje? Kolikor smo mogli izvediti ta čas, šolski nauki niso niso nič pridobili in učenci so bili neki še bolj zaspani in meršavi, odkar niso imeli šolske maše. V posteljah in drugač so potra-tili premnogi zlati jutranji čas, ki naj bi ga bili obračali v službo Božjo. Ako se profesorji branijo nadzorovati mladino pri cerkvenih opravilih, naj le pustijo, je neki škotijstvo velelo, bode že ono po katehetih pre-skerbelo potrebni red. Vendar ker so ravno letos na srednjih šolali pofesorjem jako vzvišali dohodke, imajo vzrokov dokaj, bolje skerbeti v vseh ozirih za mladine, in nadjati se smemo, da se več branili ne bodo. % Ajdovskega Gradca \ Bohinju, inektere ajdovske misli). O cerkvi. Poganska, prav res ajdovska je misel in zahteva nekterih liberalu-hov, vsled verske določitve papeževe apostoljske ne- zmotljivosti katoliško cerkev djati pod „placetum re-gium!" Namestnik Kristusov bi ne smel učiti in vladati kristjanov, naslednik sv. Petra ne v veri peterje-vati svojih bratov, vesoljni Pastir ne pasti Kristusovih ovac in jagnjet — brez vladnega dovoljenja! Je-li to liberalizem? Dan danes, kadar se vozimo po železnicah, pozdravljamo po telegrafih, pogovarjamo in prepiramo in podučujemo po sto in sto časnikih in dnevnikih, bi li mogel kdo sv. Očetu v Rimu ubraniti, pismeno ali ustmeno pogovarjati se s svojimi brati, z apostoljskimi škofi, ter z njihovimi čedami, s pravovernimi kristjani? Katoliški škof, ako ne sme ali ne more pisati papežu v Rim, sede na železnico, in v malo dneh je reč gotova; ako se sinč ali ne more pisati svojim ovčicam, vzame palico apostoljsko, pa gre sam k njim na planine, jih kliče po imenu ter jim deli soli modrosti božje in jih poji iz žive reke večnega zveličanja. T o j e katoliško. O soli. Poganska, prav res ajdovska je misel nekterih učenjakov, da se vera pa veda more ločiti ter da človek nekaj druzega verjame po vedi, nekaj druzega po veri, ali celo, da ste si vera in veda nasproti in da se zarad vede pustiti ima vera! Velike, neprecenljive so dobrote, ktere nam je naklonila veda ali učenost devetnajstega veka; vendar — kaj pomaga človeku, če tudi ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Sedanji svet mčni, da je že vse iznajdel, le večnega neumerjočega Boga ne; učenost sedanja se je v po-zemeljsko takč zarila, da je zgrešila vse nadzemeljsko, in človeku naklada toliko dela za^ čas, da mu za večnost nič časa več ne ostane! — Človek je prav lahko umen in učen pa veren in cerkvi zvesto vdan. Učenost tega sveta nikdar ne more nadomestiti unega sveta, to je, svete vere. Kaj je modrijan brez vere, v vseh posvetnih rečeh še tako podučen, proti kristjanu, ki je brez posvetne učenosti, pa terden v poglavitnih verskih resnicah? Med vero in vedo ni nobenega nas prot van j a. Obe imate tisti vir in Jta je Bog. Na-sprotvanje je le med lažjo in resnico. Če je veda resnica in vera tudi resnična, se morate vjemati dosledno ter kazati tisti konec. Ako je veda lažnjiva, to ni nobena veda in ako je vera lažnjiva, to ni nobena vera; prava vera in prava veda si nasprotvati ne morete. Poganska, prav res ajdovska je misel nekterih učiteljev, kteri menijo, da je sedanji čas dosti, da si mladina bistri um, naj si že blaži serce in lika voljo, ali ne. Veliki učitelji, t. j. profesorji na vseučiliščih, so to bistrilo dali srednjim učiteljem, to je profesorjem po gimnazijah in realkah, in po teh si ga pri-lastujejo tudi mali, t. j. učitelji v malih in ljudskih šolah. Ta telegraf so si napravili že tudi učenci med seboj, tako da vseučilišniki bistrijo v tem smislu dijake po srednjih šolah djanski, ustmeno in pismeno, in le ti raz-širjujejo sem ter tje domišljevani napredek svoj potem med mladim in starim narodom. Po tem svojem bistrilu so na vseučiliščih že davno šolo bili ločili od cerkve, kajti niso gledali na to, da naj bi vseučilišniki bili in ostali tudi katoliški kristjanje. Taki vseučilišniki so po-znej postali profesorji na srednjih šolah, le šiloma s katoliškimi učenci zverševali cerkvene kat. opravila. Dalje modrovanje, da se jih znebijo učitelji, naj se jih oprostijo tudi učenci; ta dobrota naj se nikar ne krati učiteljem po deželi in ljudska šola naj se toraj tudi loči od cerkve. A to sega narodu v kri, in kri ni voda. Kako po velikih mestih (nemških ajdovskih grad-cih) učijo in delajo veliki gospodje, to je maloktenm mar; ali kar marsikteri počenjajo po deželi, na kmetih, to se sploh ve in živo čuti, in ravno pobožni slovenski narod ima v tem tenko čutilo, in bila je nesrečna, pre- nesrečna tista misel, da naj bi se ločila cerkev od šole tudi med katoličani. Značaj sedanjega časa je — bi djal — bi-strica pa hitrica, in ravno, ker se snuje in stvari vsaka reč, če tudi bistro, hitro in največ prehitro, nima vspeha, ne obstanka. Hitrica ni pridna, pravi že pregovor Poganska, prav res ajdovska bistrica je hotla hitro vse prekucniti in ločiti vero od vede in vedo od vere, cerkev od deržave, šolo od cerkve, družino od šole in cerkve, delavce od posestnikov itd.; in kaj je storila? To, da je vse križem, vse nezadovoljno, negotovo, razderto, in da vsakega skerbi, ki bi se imel lotiti kervavo potrebnega ponavljanja. Razderlo se je v kratkem veliko, ali kdaj se bode to spet postavilo in popravilo? Kako more ljudsko šolstvo napredovati, ako je poprej na pr. dekan z učiteljem in starši in z mnogoterimi šolskimi prijatelji, visokimi in nizkimi, leto sklenil redoma s slovesno sv. mašo, zahvalno pesmijo, in na to očitno po-skušnjo, kjer so izverstnim delili vesele in pomenljive darila, hvale vrednim hvalo, graje vrednim pa grajo itd.; ako pa sedaj tu sklene učitelj s svetnim nadzornikom brez duhovnega pastirja in brez daril, ter celo brez nadzornika; tu imajo duhovni posebej in slovesno v cerkvi, svetovni učitelji pa posebej, brez vsaktere svečanosti v šoli; tu delita darila oba , tam nobeden; tu se vde-ležuje župan brez župnika, tam župnik brez župana itd.; in ' kar je vzlasti žalostno, se ta kolobocija prikriti ne di in ne more , temuč čutijo in obsojajo jo več ali men j učenci in njihovi starši, čuti in obsoja jo narod sploh. Kako more taka razkolnija biti dobra? Ali ne dahne taki razdvoj res po poganskem? Sola potrebuje cerkve in občine, cerkev šole in deržave, deržava cerkve in šole itd.; z zedinjenimi močmi se veliko stori. Podpirati bi se mogle vse moči med seboj. Kdo pa bode spravil in sklenil in zedinil spet, kar je hitrica razdjala in razderla? Kdor more in ve in zna, naj pomaga, da se složno zidati začne zopet poslopje prave vere in vede narodom v prid in blagor! Potreba je velika. Kdor je med narodom, čuti in ve. Se ve, kar je človek raz-derl, velikrat človek spet popravi; ali — kar je satan razderl, more le Bog postaviti in pozidati, in zdi se mi, da v sedanjih zmešnjavah do pravega konca pomagati nam more le — Bog. V kratkem pridejo na svitlo bukvice, ktere bodo obsegale na vse strani čversto obravnavo o nezmotljivosti Kristusovega namestnika na zemlji. Spisal jih je gosp. dr. Čebašek, bogoslovski profesor in jih po dogovoru z mil. škofom izročil katoliški družbi za natis. Zares potreben je že stanoviten, dosti obširen in ne-overžljiv poduk o nauku, nad kterim se novi ajdje tako spotikujejo, kakor so se nekdanji o sv. Rešnjem Telesu in druzih keršanskih resnicah. V našem jeziku je to delce pervo, v druzih jezikih jih je med tem prišlo na svitlo že brez števila. To delo je tedaj času bolj primerno kakor vsako drugo in silo potrebno za duhovne in neduhovne; torej ga katoliška družba že naprej vsim prav serčno priporočuje. Te bukvice se bodo dale na svitlo posebej ter ne v navadnih zvezkih, ki jih daje katoliška družba; oblika bo taka kakor jo ima „Zlatomašnik." Udje je tedaj ne bodo dobivali zastonj , vendar pa bodo imeli ta priboljšek: da vsak ud kat. družbe, kteri bode une bukvice kupil, bode še ene poverili dobil; ta priboljšek tedaj zadeva le samo ude. Cena splošnja je po 3«J kr. za zvezek. Kdor želi bukvice razširjati, naj to naznani družbinemu odseku (gosposke ulice štev. L'14,. Zunanji udje, ki žele en iztis kupiti in enega zastonj dobiti, naj bi poslali precej omenjeni znesek •>» kr. po kaki priliki, in dobili bodo brez postne plače bukvice berž, ko na dan pridejo. Jz Long-a (Loga), frančiškanskega samostana v večerni Prusii, pišejo prečast. o. Salezij Volčič 7. kim. zastran svojega obiskovanja samostanov: Zdaj, hvala Bogu! je moja naloga doveršena; bila je pač pritežna v oziru na prusko okrajino. Patri so dobri, ker so bili pa poprej na ruskem Poljskem dolgo časa od Kima odsekani., marsikaj ne vedo , kar tirjajo cerkvene in redovne pravila v redovnih zadevah. 5. kim. in naslednje dni so bile volitve (kapitel). Izvoljeni so med drugimi preč. očetje: Onufrij Laskovski za provincijala; Just \Vašnjevski za kustosa; za definitorje: Pacifik Bidlovski, Konrad Pokojski, Urban Kaškievič, Rogerij Binkovski. Hlumski škof je apostoljski sindik. Ukrajina šteje 7 samostanov, ki so prav deleč narazen, s 100 saraostanci. Jutri z Božjo pomočjo odrinem iz Longa. Naravna pot bi bila skoz Varšavo, toda ruska vlada ne pusti nobenega katoliškega duhovna — ne se-kularnega ne regularnega — čez mejo, pač pa prote-stanške pastorje, judovske rabine in greško nezedinjene duhovne. Tolik ,,rešpekt" tedaj ima ta suha birokracija pred resnico?! Le čakite: prederla bo, če ji ti.di železne meje stavite, in zvonila vam bona ušesa, če jih še tako mašite. Kaj pa da: „Veritas odium parit." „Iiesnica v ušesa peče in v oči kolje." Vr.) Potovati mi bo tedaj z nekolikim ovinkom skoz Poznan sko, Vratislav, Krakovo , Dunaj. Upam, da na Dunaju in v Požunu se mi ne bo dolgo muditi, in tako bi utegnil proti koncu kimovca v Ljubljani biti. Kar tiče zdravje, sem sicer močno slab, vender pa ne ravno bolan. klinkoustromovi govori v stoljni ljubljanski cer hvi. (Dalje.) — Drugi večer je iz sv. pisma in iz uma prav posebno zaterjeval potrebo sv. vere ter „da brez vere ni mogoče Bo«u dopasti." Izpeljaval je potrebo verovati s tako neodjenljivo logiko, da je mogel vsak prepričan biti, kdor ni pameti v žepu imel, kakor blezo „tagblattarji", kteri so se nad komarjevimi nogami spotikali že precej pri pervem govoru, da bi sami v sebi in v druzih zadušili sad tako čverstih govorov, in pa kdor ni poslušal, temuč se obnašal v Božji hiši, kakor kozli in junci v hlevu. „B rez vere ni mogoče Bogu dopasti; zakaj kdor hoče k Bogu priti, mora verovati, da Bogi je, in tiste plačuje, kteri mu služijo." To je bil rek. Napovedal je , da hoče reč kar precej pri glavi prijeti (mit der Thiir ins llaus;, in „detiniral" — določil je stavek, da verovanje je vterjenje tega, kar upamo, in torej je vera le podlaga našega upanja. Vera ni reč prepričanja, ni reč pricujočnosti, temuč svitla luc je za tisto, kar je v gh-bočini našega serca vzrok našega upanja za prihodnje. Razloži! je vzroke vere. (Argumenta juris et argumenta facti.) Brez vere ne more nobena deržina, nobena družba, nobena deržava obstati — tudi Avstrija ne. Otrok mora verjeti, verovati, da ravno ta je njegov oče ali mati, sam od sebe tega lc more vediti, tedaj pokoršina, spo štovanje otrok do staršev hc opira na historično vero. In koga spoznamo v svojem cesarji? Ali ne od Boga dane oblasti, kteri se morajo vsi podložni podvreči? Izbrišite si iz serca vero v to, da mu je od Boga dana višji oblast in ne priznajte več njegovega prestola, ter se sami vladajte: zabredli bodete kar lntro v naj straš-nejši zmešnjavo ir. nepokoj. Verujemo pa, k» r Bog zapoveduje verovati, in ker je Bog edina nezin« tljiva resnica. Zato se pravi B< gu služiti verovati, kar nam njegovo neskončno veličanstvo verovati veleva. Modroslovsko dokazati se vera ne da, temuč sprejeti se mora, ker jo je Bog razodel, in v teiu je zasluženje, s tim vernik Bogu daje čast, ker na njegovo razodenje, na njegovo besedo veruje. Lahko je reč verjeti, ktero n. pr. učen profesor s številkami na tabli skaže; „bravo, mu kličejo učenci, nas profesor je učen mož! slava!" To pa se pravi gospodu profesorju dajati čast, — ne Bogu. Ako pa svoj um ponižno podveržem temu, kar mi večna modrost veleva verovati, to je vse kaj druzega: s tim Bogu dajem čast, zakaj s tim spoznavam in pričam, kako terdno se zanesem, da naj višje , nezmotljivo Bitje nam nikakor ne more kake laži zapovedovati verovati. In to je gotovo modrost, da se človek neskončno Modremu s svojim umom podverže; bedarija pa je, temu nasprotovati, kar je neskončno modri Bog razodel, samo iz tega vzroka, ker človek sam z umom ne zapopade. Tedaj verovati, vse resnice naše sv. vere verovati, to se pravi Boga častiti, Bogu služiti. Ko so nekdaj kri-voverci v Efezu ljudi motili v veri in rekli, da ni treba vsega ravno tako jemati, kakor je apostelj učil, jim je rekel sv. Pavel: Vi neumneži! ko bi tudi angel vam kaj druzega oznanoval, kakor sem vas jaz učil, bodi preklet! Zares strašne besede. Po teli besedah aposteljnovih so neumneži, bedaki tisti, ki ne verujejo, ki se dajo zoper vero preslepiti; t:sti pa, ki vse in terdno verujejo, so pametni, so modri, ker to sprejmejo, kar večna Modrost zapoveduje. Posvetnjaki so tedaj lažniki, ko zabavljajo, in pravijo: verni katoličanje s>> res dobri ljudje, pa bedaki! Pojasnoval je, da človeku, ki se nalaš veri ustavlja, je težko, skorej nemogoče govoriti. Le pojdi, gosp. zdravnik, v norišnico norca prepričevat, da njegov život ni iz stekla, utegneš od njega dobiti buuko namesto zagotovila, da ti verjame. Z duhovno bolnim se ne da nič opraviti. Taki so terdovratni nejeverci. Vera ni kaka roba , ki bi se ravnala po vsakratni šegi ali „modi<* ter bi se mogla enkrat tako in drugikrat drugač sukati. V veri ni nobene pike nepotrebne, vse se mora čisto natanko verovati in spolnovati. Nekemu dunajskemu časniku je bilo obljubljenih 10