196 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2007 B. Šuštar
Slom{kova zveza 1900–1926: 
delovanje katoli{ko usmerjenega 
u~iteljstva na Slovenskem v prvi 
~etrtini 20. stoletja
(Dr. Branko [u{tar o svoji doktorski disertaciji)
Slovensko u~iteljstvo je bilo konec 19. in v za~etku 20. stoletja razpeto med 
idejno, kulturno in politi~no delovanje na eni strani liberalizma in na drugi strani 
politi~nega katolicizma. V prepletanju, konkurenci, nasprotovanju in kdaj kar 
bojevitem nasprotju u~iteljstva obeh usmeritev je v tem delu v ospredju pogled 
na {tevil~no vedno manj{insko katoli{ko u~iteljsko organizacijo Slom{kovo 
zvezo in njeno delovanje med tedaj {e ve~inoma katoli{kimi Slovenci, tudi volivci 
najve~krat ve~inske SLS. Desetletja je bila pri obravnavah zgodovine u~iteljstva 
bolj v ospredju dejavnost sicer ve~inske liberalne u~iteljske organizacije (tudi z 
elementi socialdemokratske, komunisti~ne usmeritve), kdaj tudi v obravnavah 
ve~krat kar ideolo{ko razumljenih »pozitivnih tradicij slovenskega u~iteljstva«. 
Katoli{ka usmerjenost u~iteljstva v obdobju socialisti~nega {olstva ni bila dele`na 
posebne pozornosti ne kot histori~ni pojav, {e manj pa v pedago{ki realnosti. 
Kljub temu delovanje Slom{kove zveze ni bilo prezrto, saj so poglavitne ~rte 
njenega razvoja predstavljene `e v delih pedagoginje prof. dr. Milice Bergant o 
{olski reformi (1958) in zgodovinarja prof. dr. Mirka Stiplov{ka o sindikalnem 
gibanju na Slovenskem (1979), a ve~je pozornosti je katoli{ko usmerjeno 
u~iteljstvo dele`no predvsem od zadnjih let 20. stoletja.
V razvoju u~iteljstva kot poklicnega stanu je liberalna {olska zakonodaja 
od konca šestdesetih let 19. stoletja prinesla spremembe z vedno bolj necerkveno 
usmerjenimi u~itelji, odvisnimi ne ve~ od cerkvenih, temve~ od dr`avnih in 
de`elnih oblasti. U~iteljska povezovanja v dru{tva po posameznih okrajih so 
bila stanovska in strokovna vez u~iteljstva, ki se je le polagoma enakopravno 
uveljavljalo med slovenskim izobra`enstvom. Ko je poleg liberalne usmerjenosti 
konec 19. stoletja med u~iteljstvom prevladala tudi povezava z liberalno stranko, 
je prihajalo do lo~itve duhov. Razkol je spodbudila liberalna ve~ina u~iteljstva, 
ki je Zavezo slovenskih u~iteljskih dru{tev, od 1889 sicer stanovsko dru{tveno 
zvezo u~iteljstva, odkrito pripeljala v liberalni strankarski tabor; kolege, ki 
so se zavzemali za katoli{ko usmeritev, pa pravzaprav izgnala. V okrilju II. 
katoli{kega shoda se je septembra 1900 pod vplivom kroga {kofa Jegli~a – tega 
je sicer sprva liberalna stran z u~iteljstvom vred ob prihodu v Ljubljano 1898 
vzela za svojega – oblikovalo dru{tvo Slom{kova zveza. @e pred bo`i~em 1899 
je pri~el izhajati njihov pedago{ki list Slovenski u~itelj. Slom{kova zveza je bila 
dru{tvo slovenskih u~iteljev, katehetov in prijateljev {ole. ^lani dru{tva so `e z 

Slomškova zveza 1900–1926: delovanje katoliško usmerjenega u~iteljstva ... 197
imenom pomembnega slovenskega pedagoga in poznej{ega {kofa Antona Martina 
Slom{ka (1800–1862) pokazali tudi svojo programsko usmeritev za narodno 
in versko {olo. V njej se naj otroci katoli{kih star{ev pou~ujejo v katoli{kem 
duhu. Dru{tvo je zagovarjalo sodelovanje u~iteljstva in duhov{~ine na {olskem 
podro~ju. Za take cilje si je prizadevalo katoli{ko gibanje s katoli{konarodno, 
pozneje Slovensko ljudsko stranko, narodno napredna (liberalna stranka) pa 
je v njenih prizadevanjih videla politi~ni klerikalizem. Na~in pisanja tedanjega 
~asopisja je bil v obravnavanem obdobju ve~krat pod ravnijo rumenega tiska: 
glasilo Zaveze U~iteljski tovari{ in Slovenski u~itelj sta pogosto komentirala 
pisanje drugega, medsebojna nasprotovanja pa razkriva tudi ohranjena 
korespondenca u~iteljstva.
Kakor je de`elna oblast na Kranjskem 1895–1908 (nem{ki veleposestniki 
in slovenski liberalci) podpirala prevladujo~e liberalno u~iteljstvo, zbrano 
v u~iteljski Zavezi, tako je imelo po 1908 in zmagi politi~nega katolicizma 
Slovenske ljudske stranke (SLS) posebno podporo de`elnih oblasti u~iteljstvo 
v Slom{kovi zvezi. Predvsem v osrednji slovenski de`eli, na Kranjskem, je 
Slom{kovi zvezi uspelo zdru`iti katoli{ko usmerjeno u~iteljstvo, na Gori{kem in 
posebno na [tajerskem pa je bila pri tem manj uspe{na. Spremenjene politi~ne 
razmere so na Kranjskem po letu 1908 omogo~ile razmah Slom{kove zveze, ki 
je oblikovala svoje podru`nice (9) in pove~evala {tevilo ~lanstva (1913: dobrih 
400 u~iteljic in u~iteljev, t.j. 35 odstotkov u~iteljstva in {e 129 duhovnikov kot 
katehetov). Predsednik Slom{kove zveze Fran Jakli~ (1868–1937) je kot prvi 
u~itelj postal na listi katoli{ke SLS na Kranjskem de`elnozborski (1901) in nato 
{e dr`avnozborski poslanec (1907) in to ostal do konca monarhije.
Vpra{anje zvi{anja resni~no skromnih u~iteljskih pla~ je ostajalo ves ~as v 
ospredju u~iteljskih prizadevanj. V ~asu svoje oblasti ni tega uredila niti liberalna 
stran, ki jo je ve~ina u~iteljstva dejavno podpirala, temve~ so to vpra{anje 
povezovali z bolj demokrati~no, a za liberalno stran politi~no {kodljivo volilno 
reformo. Kranjski de`elni zbor z ve~ino SLS je sicer vpeljal draginjske dodatke 
k u~iteljskim pla~am tudi za neporo~eno u~iteljstvo, ki jih dotlej ni prejemalo, 
a so bili decembra 1912 ti dodatki pristransko razdeljeni »najbolj vrednim«. @e 
sprejeti de`elni {olski zakon je 1914 uzakonil tudi ureditev u~iteljskih pla~, a je 
njegovo uresni~itev onemogo~ila vojna. Draginjske dodatke poro~enim (iz leta 
1905) in 365 neporo~enim u~iteljicam in u~iteljem (iz 1912) je poenotil vojni 
~as hude draginje, ko je de`elni zbor 1. 8. 1915 priznal te 25-odstotne dodatke 
enake za vse slu`bujo~e u~iteljstvo. Prej{nje razlike so bile dele`ne obse`nih 
~asopisnih zapisov z udarnimi naslovi, to re{itev pa so spremljale le majhne 
novice. Kljub temu so o~itki o politi~no pogojeni razdelitvi {e vrsto let ostali na 
straneh u~iteljskega tiska.
Osrednje delovanje dru{tva so bila zborovanja podru`nic s strokovnimi 
predavanji in hospitacijami, predavanja na zborovanjih osrednjega dru{tva ter 
glasilo Slovenski u~itelj, ki je objavljal tudi ta pedago{ka razmi{ljanja u~iteljstva. 
List je izhajal sprva kot glasilo kr{~ansko misle~ih u~iteljev in vzgojiteljev pod 
uredni{tvom F. Jakli~a. Med 1908 in 1918 je bil glasilo slovenskih kr{~anskih 
u~iteljskih in katehetskih dru{tev, s katehetskim (A. ^ade`) in u~iteljskim 

198 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2007 B. Šuštar
urednikom (J. Novak 1908–1912). Po prvi svetovni vojni sta Slom{kova zveza 
in Slovenski u~itelj postala le u~iteljsko dru{tvo in »glasilo jugoslovanskega 
kr{~anskega u~iteljstva« pod uredni{tvom F. Fabinca, od 1921 F. Lu`arja. 
Zna~ilnost lista je bila na platnicah in naslovnici tudi Slom{kova podoba 
in njegovo geslo: Veri, vzgoji, pouku. V listu so sodelovali tudi kateheti in z 
razgledanostjo prina{ali sodobna pedago{ka razmi{ljanja predvsem iz nem{kega 
kulturnega kroga. Pogled na obravnavo le enega od vzgojnih elementov, to je 
kazni in nagrad, ka`e, da se objavljena splo{na stali{~a katoli{kih pedagogov do 
vzgojnih problemov niso bistveno razlikovala od pisanja na liberalni strani. Proti 
kle~anju kot obliki kaznovanja v {oli, {e posebno pri verouku, so bili najodlo~neje 
prav kateheti. Kakor je bilo veliko spodbud u~iteljstvu k potrpe`ljivosti in 
ljubeznivosti, so se jim kdaj zapisali tudi druga~ni primeri sicer `e dolgo 
prepovedane telesne kazni, ki so jo na~elno odklanjali in je veljala za u~iteljev 
neuspeh. List je seveda pisal v duhu katoli{kih vzgojnih na~el, a objavljal tudi 
osebna mnenja. Zato stali{~a v ~lankih te`ko posplo{ujemo v skupna mnenja 
slom{karjev, gotovo pa sodijo v krog katoli{ke pedagogike. Slovenski u~itelj je 
izhajal redno, najve~krat kot mese~nik, v letih gospodarskih stisk in politi~nega 
pritiska pa le nekajkrat na leto. Tudi oprema lista je kazala na razli~en polo`aj 
organizacije in {tevilo naro~nikov. Leta 1908 so imeli okoli 800 naro~nikov, 1919 
skoraj 1300 (med njimi 290 u~iteljic in 124 u~iteljev, 469 {olskih vodstev). List 
je v 45 letnikih iz{el na dobrih 14.000 straneh.
Nekateri ~lani Slom{kove zveze so bili pri zunaj{olskem delu vneti za 
dru{tveno, drugi za gospodarsko delo, nekateri pa niso bili tako dejavni. ^lani 
dru{tva so tako delovali med mladino pri protialkoholnem gibanju, ki so ga 
pravzaprav vodili, se zavzemali za pouk manj nadarjenih otrok in za psiholo{ke 
elemente vzgoje ter za delovno {olo z dejavnim sodelovanjem u~encev pri pouku. 
O tem so zavzeto predavali na zborovanjih podru`nic in osrednjega dru{tva ter 
pisali v dru{tveno glasilo. Zborovanja je Slom{kova zveza pripravljala v Ljubljani, 
pogosto povezana z drugimi katoli{kimi prireditvami: tako s katoli{kimi shodi, 
ki so sooblikovali tudi dru{tvene za~etke. Za izobra`evanje ~lanstva so od 1921 
pripravljali tudi poletne socialnopedago{ke te~aje v Celju, nato na Brezjah, kjer 
so se tudi sicer pogosto shajali. Dvajsetletnico dru{tva so slavili v Mariboru. 
Dru{tveni ob~ni zbori so bili sprva v letih liberalne politi~ne prevlade redkej{i 
(1901, 1903, 1907), nato pa so jih sklicevali vsako leto, razen med vojno. Prva in 
zelo dejavna Podru`nica Slom{kove zveze v Idriji (1901–1924) je po prvi svetovni 
vojni ostala na obmo~ju, ki ga je zasedla Italija, na [tajerskem pa se Slom{kovi 
zvezi tudi tedaj ni uspelo prav {iroko uveljaviti. Podru`nice Slom{kove zveze 
so tako ostale pomembne predvsem v osrednji Sloveniji. Konec leta 1919 je 
{tela Slom{kova zveza na Slovenskem skoraj 500 u~iteljev in u~iteljic (liberalna 
Zaveza pa 2200, pri ~emer so bili posamezni u~itelji v~lanjeni pri obeh, nekateri 
pa nikjer), leta 1926 pa je bilo v Slom{kovi zvezi v 12 podru`nicah v~lanjenih 431 
u~iteljev in u~iteljic. Vloga u~iteljic v Slom{kovi zvezi ni bila majhna, saj so `e 
ob ustanovitvi pomenile ve~ino njenega ~lanstva, ker so bili njihovi mo{ki kolegi 
dovzetnej{i za tedanja ostra nasprotovanja liberalne strani, de`elnih oblasti in 
u~iteljskih kolegov. Tako so bile u~iteljice navzo~e v vodstvu Slom{kove zveze 

Slomškova zveza 1900–1926: delovanje katoliško usmerjenega u~iteljstva ... 199
od njenih za~etkov. Nekatere u~iteljice so se javno uveljavljale tudi kot izjemne 
govornice, ve~ je bilo zavzetih pedagoginj, ki so redno sodelovale s predavanji 
na dru{tvenih zborovanjih in objavljale v »Slovenskem u~itelju«, dejavne pa 
so bile tudi pri drugem zunaj{olskem delu. Kakor je liberalna Zaveza iskala 
stike s tako usmerjenimi u~iteljskimi dru{tvi v monarhiji, posebej med Slovani, 
se je Slom{kova zveza povezovala s sorodnimi katoli{kimi organizacijami. V 
novi dr`avi so s povezovanjem s katoli{kimi u~itelji na Hrva{kem takoj po 
prvi svetovni vojni ra~unali kar na skupno Unijo kr{~anskega u~iteljstva v 
Jugoslaviji, pozneje {e na {ir{o povezavo slovanskega katoli{kega u~iteljstva. 
Posebno tesne stike so imeli s katoli{kim u~iteljstvom na ^e{kem.
Po koncu vojne je bila med u~iteljstvom velika pripravljenost, da prese`ejo 
politi~ne lo~itve pri skupnem delovanju, ne glede na politi~ne usmeritve liberalnih 
u~iteljev v Zavezi jugoslovanskih u~iteljskih dru{tev in katoli{kih v Slom{kovi 
zvezi. U~iteljstvo je konec leta 1918, `e v novi dr`avi, pod de`elno vlado dr. J. 
Brejca, ko je bil prosvetni poverjenik dr. Karel Verstov{ek (SLS), doseglo tudi 
tolikokrat zahtevane uradni{ke pla~e. Pozneje je u~iteljstvo dobilo {e polo`aj 
dr`avnih uradnikov (1923), a na {kodo dotlej upo{tevane slu`bene stalnosti 
na u~iteljskih mestih. Tradicionalno vodstvo liberalne u~iteljske Zaveze (Luka 
Jelenc), strankarsko povezano s Pribi}evi}evimi demokrati (JDS – SDS), je ob 
oblikovanju vsejugoslovanske unije u~iteljstva to zdru`itev spretno obrnilo sebi 
v prid. Slom{kovo zvezo so kot regionalno (de`elno) dru{tvo, ki je bilo {e politi~no 
usmerjeno (»klerikalno«), izpustili iz vsedr`avne povezave. Kot predstavnica 
vsega slovenskega u~iteljstva se je liberalna Zaveza, deklarirana kot stanovska 
organizacija, julija 1920 vklju~ila v novo Udru`enje jugoslovanskega u~iteljstva 
(UJU) in delovala naprej kot ljubljansko poverjeni{tvo te u~iteljske organizacije. 
Kako se je razlikovala deklarirana stanovska usmeritev Zaveze/UJU od 
realnosti, razkriva tudi korespondenca ~lanov z vodstvom organizacije, ki je z 
vsemi mo~mi ohranjalo odlo~no liberalno smer. Za vsakega u~itelja pa~ ni bilo 
prostora v politi~no profi liranih okrajnih u~iteljskih dru{tvih UJU. A u~iteljstvo 
le ni bilo tako spolitizirano kot vodstvo njihove organizacije. Kljub »mariborski 
resoluciji« u~iteljskega okrajnega dru{tva, ki je `e 1920 jasno zagovarjalo 
nestrankarsko usmeritev u~iteljskih dru{tev, je uspel poskus depolitizacije 
{ele deklaraciji koro{kega u~iteljskega dru{tva na skup{~ini UJU v Celju julija 
1926. Na depolitizacijo organizacije osnovno{olskega u~iteljstva sta vplivala 
tako vodstvo {olske uprave v Ljubljani (dr. Dragotin Lon~ar, v ~asu prosvetnega 
ministra Stjepana Radi}a) kot predvsem bole~e izku{nje politi~ne protekcije 
in kazenskih preme{~anj po »slu`beni potrebi«. Te oblike kulturnega boja kot 
na~ina politi~nih nasprotovanj v {olstvu je ob~utilo slovensko u~iteljstvo obeh 
prevladujo~ih idejnih usmeritev ob pogosti menjavi vladnih koalicij.
Na Slovenskem je po vojni ob avtonomisti~ni SLS ostajala liberalna 
politi~na opcija sicer v veliki manj{ini, a je lepo uspevala v povezavi s 
centralisti~nimi strankami v jugoslovanski dr`avi. Od konca 1920 je slovensko 
u~iteljstvo tako do`ivljalo liberalno prevlado. Izjema je bila v letu 1924 (27. 7. 
do za~etka novembra), ko je bila SLS vladna stranka v Davidovi}evi vladi in 
prosvetni minister dr. Anton Koro{ec. Vsako u~iteljsko spremembo v tem ~asu 

200 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2007 B. Šuštar
je glasna liberalna stran primerjala s terorjem proti liberalnemu u~iteljstvu 
med [u{ter{i~-Lampetovem obdobjem, t.j. med oblastjo SLS na Kranjskem 
1908–1918. Kljub velikim ~asopisnim naslovom in hudim besedam so leta 1924 
lahko pokazali le na posamezne primere politi~nih preme{~anj u~iteljstva. Pred 
letom 1908 je ~lan Slom{kove zveze te`e postal nadu~itelj, pozneje pa je bilo 
desetletje prav nasprotno. Vsaka politi~na oblast je bolj naklonjena idejnim, {e 
bolj pa politi~nim somi{ljenikom kot pa strokovnosti. V u~iteljskem ~asopisju 
so pisali marsikaj, obto`be so bile hude, a ka`e, da sta bila tako prvenstvo kot 
mno`i~nost preme{~anj u~iteljev kot dr`avnih uradnikov na liberalni strani. Ta 
je nato konec leta 1924 politi~no primerno popravila ukrepe SLS in njej bli`nje 
Slom{kove zveze. Leto 1925 je bilo za Slom{kovo zvezo kar leto premestitev in 
preganjanja. Tisk je poln seznamov preme{~enega u~iteljstva. Za uravnote`en 
pogled na medsebojna obto`evanja bi potrebovali analizo posameznih primerov: 
za zanimiv zgled je lahko slu`bena pot Ivana [truklja, od 1918 voditelja 
Slom{kove zveze, ali katerega od njegovih dru{tvenih kolegov.
Tako je na obeh politi~nih straneh u~iteljstva zmagovala zavest, da 
»povra~ilo« zdaj tej, zdaj drugi strani ob tedaj pogosti spremembi vladajo~e 
politi~ne smeri zares {koduje le u~iteljstvu. Pri uveljavitvi zamisli depolitizacije 
strokovne organizacije je bila odlo~ilna tudi podpora u~iteljstva na ve~inski 
liberalni strani, ki je omogo~ila vklju~evanje slom{karjev v stanovsko/sindikalno 
in nepoliti~no u~iteljsko zvezo UJU oz. v njena okrajna dru{tva. Kar je bilo 
kamen spotike leta 1920, so tedaj splo{no sprejemali: katoli{ko usmerjeni u~itelji 
so 13. 11. 1926 razpustili Slom{kovo zvezo in oblikovali Slom{kovo dru{tvo kot 
kulturno (idejno) dru{tvo s pedago{kim glasilom Slovenski u~itelj, ki je izhajal 
vse do leta 1944. Nekdanji ~lani Slom{kove zveze so se ob koncu leta 1926 in v 
za~etku 1927 v~lanili v okrajna u~iteljska dru{tva UJU, nasprotniki deklaracije 
pa so izstopali iz organizacije. Tako je depolitizacija UJU sicer za~asno lo~ila 
ekstremno liberalno (unitaristi~no) manj{ino slovenskega u~iteljstva, ki je 
oblikovala list in dru{tvo Edinstvo ter se zavzemala za »narodno in dr`avno 
edinstvo«. V bistvu pa so imele te ideje resno gospodarsko podlago v obvladovanju 
»u~iteljskih gospodarskih organizacij«: tako U~iteljska tiskarna v resnici ni bila 
last u~iteljske organizacije, temve~ le dela njenih ~lanov, ki so kot zadru`niki 
razpolagali z njenim premo`enjem in imeli od dobrega poslovanja tudi otipljivo 
korist. U~itelji edinja{i so se do konca 1929 s prizadevanjem vodstva UJU spet 
bolj vklju~ili v organizacijo. Ta je po ve~ kot ~etrt stoletja organiziranih idejnih 
nasprotovanj postala edina stanovska (sindikalna) organizacija slovenskega 
osnovno{olskega u~iteljstva, ~eprav so se idejne in politi~ne razlike med 
~lanstvom kdaj {e ~utile. Med srednje{olskimi profesorji tak{ne delitve ni bilo.