169. ifev. /*hsfči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust. PoSfnlna plačana v gotovini. V Uubliani, w potek 29. iuliia 1921. pcssffieina štev. M t. Leto V. Glasilo JugcsEev. socUalno - demokratična stranki«. Telctomka it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na tlom z a celo ic-io K 288, za pol leta K 144, za felrl leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnino proste. CJpraviiišivo e v L ubljan?, Frančiškanska ulica št. 6 1, Ueiiei ska tih zgodovinskih virih. Hudomušni zgodovinarji radi obrekujejo visoke osebe (menda iz nevoščljivosti). Pravijo, da krone in bridkega meča ni nosil kralj, ampak njegova slabeiša polo-yica,- v tern slučaju močnejša vzvišena vladarica Katarina. Naj bo že kakor hoče. a to ie gotovo, da je vročega 18. julija po .obilnem obedu, brez prepotrebne oporoke izdihnil ralj. Ludovik s Priimki — debeli, nravicui. pobožni,., (Nekateri zgodovinarji trdijo, da mu je preobila mast zalila krepostno srce). Vso Nemčijo je od temelja pa tja xi°. Vldl Triglava (gora v neki uem- 1 Provinci ji) pretresla ta nesrečna mi z,von?vl so žalostno zvonili, kakor da bi hoteli prebuditi umrlo Veličanstvo. Maše so se služile, da ne bi pravični Bog poslal duše umrlega Veličanstva v peklo... Vso kraljevo rodbino je objela grozna žalost. S kraljeve palače je zavihrala zastava dolga pet in široka dva metra. Kraljica Katarina je iokala žalosti, ker se radi kraljeve smrti ni vršil večerni ples... Tudi milostiva hčerka je žalostno zdehala po svetlih sobanah, ker je ravnokar pokopala najljubšega ji — muca. Najbolj žalostna pa je bila kraljeva sestra Ana, ker ji je pri sv. maši zaausmci strgal neki »poba« svileno obleko. v« črno- Divac: Jaz ne vidim, da bi bilo objektivne potrebe in objektivnih razlogov za tako naredbo. ki lahko posluži za temelj največjih zlorab proti tisku in pjofi državljanskim svobodam sploh. (Klici pri socijali-stih: Tako je!) Zakaj če varnost te dežele ne bo počivala na ljubezni njenega naroda, bodo vsi taki ukrepi preslabi, da bi jo zaščitili in obvarovali. (Medklici pri socijalistiti: Tako je!) Dr. Laza Markovič: Družba počiva torei na ljubezni! Lepe reči! Etbin Kristan: Vsekakor bolj varno. kakor na reakciji in strahovanju. Dr. Momčilo Ivanič: Na slabih vladah in reakcionarnih ustavah ne počiva, ,s . Divac: Če torej ne bi bilo nobenega drugega slabega ukrepa v tej ustavi, razutj tega. bi to zadostovalo meni in mojim prijateljem, da bi se izrekli proti tej ustavi. V prvotni redakciji je Lo bil zadnji članek. Toda sedaj ie ta oddelek dopolnjen še s članki 139.. 140. In 141. Članek 139. govori o reviziji koncesij. Dr. Laza Markovič: Alt tud! to ni dobro? Divac: Morda je lo eden tistih člankov, na katere je poročevalec dr. Laza Markovič mislil, ko je dejal. da so v ustavi članki, za katere tudi mi lahko glasujemo. Dr. Laza Markovič; Tega nisem dejal jaz: to .ie dejal nekdo drugi. Vi bi morali sprejeti ustavo zaradi tistih člankov, ki smo jih mi sprejeli na vašo zahtevo in o katerih sedaj molčite. Morate biti lojalni. Divac: Gospodje, ta določba je nekaj vredna. Dr. Sr d jan Budisavljevič: Torej vendar nekaj. Divac: Vendar nekaj. Toda to »nekaj« jc zelo oddaljeno od tega, da bi popravilo ves značalte ustave. Po tem. kakor sem dejal, ni v tem oddelku ne enega članka, za katerega bi se jaz in moji prijatelji mogli izreči. Iu če se sedaj pogleda ta oddelek, ki je krona vse ustave, ta oddelek, ki je ekvivalenten z ustavo, zakaj prehodne naredbe. gospodje so druga ustava ... Dr. Momčilo Ivanič.: To je uver-tira k ustavi. Divac: To je tisti del. po katerem nai se dela v državi m upravlja ne vem koliko časa. Tega še nisem naglasil, gospodje. Najslabša stran tega oddelka, ki ie druga ustava, — to je treba posebej podčrtati — je ta, da se ne ve. kako dolgo bo to trajalo. In to je morda najbolj fatalno. Dr. Laza Markovič: Ve se. ve. Divac: Ce se pogleda ta oddelek in ostali del ustave .se lahko reče. da obsega ta ustava resne napake in pomanjkljivosti. Minister Marko Trifkovič: Ampak dobra je. Divac: In da so prehodne naredbe nekaj, česar ne bi mogla prenašati niti najbolj reakcionarna dežela. Poročevalec.dr. Markovič: To so same fraze. Vj. ste citirali samo dva članka, in to netočno. Divac: 138. članek ni fraza, in če bi zašli v podrobnejšo analizo ostalih člankov, bi se lahko isto potrdilo, gospod Markovič. Dr. Laza Markovič: Vse to govorite na pamet. Nedeljko Divac: Toda vsi. ki so tukaj branili to ustavo, zlasti gospod minister za konstituanto in oba poročevalca. so smatrali za potrebno zabarikadirati se za izgovor: »Ta ustava je delo kompromisa.« Dr. Laza Markovič: Da. Tudi vi ste sodelovali pri tem. priznajte. Minister za konstftuanto Trifkovič: Tudi marsikaj vašega je v tej ustavi. Nedeljko Divac: Da, gospodje, ta ustava jc delo kompromisa. Toda delo kompromisa med vladnimi skupinami. zlasti med radikalno in demokratično stranko, ki sta eminentni predstavnici buržoazno kapitalističnega razreda. Minister Trifkovič: In večine naroda. Nedeljko Divac: ... to pomeni, da sta konservativni, in med drugo grupo. ki je eminentno reakcionarna, ker je verska; to ie namreč muslimanska skupina. (Ploskanje na levici.) In to je nemara sploh najbolj fatalna stran te ustave. Samo to dejstvo. da bo to ustavo oodpfsata. da ga bo sprejela ena najbolj reakcionarnih skupin, kaže, kako je iteba sumnjati. kako ni mogoče verjel demokratičnemu duhu te ustave. Minister Trifkovič: To je slab argument. In ta argument dokazuje, da ni močnejši argument. Nedeljko Divac: Minister za kon-stituanto mi posega v besedo, češ da so to slabi argumenti. Recimo, da niso baš najmočnejši. Toda vsi močnejši argumenti so bili Izrečeni Že prej. izrečeni na mestu, kjer je bilo treba, pa vendar gosood minister za konstituanto ni bil tako občutljiv za tiste močne argumente, kolikor je za te slabe. Minister Trifkovič: Vse sem pobil. . Dr. Ivanič: Pobili ste jih? Ce ne bi bilo žalostno, bi bilo smešno. Nedeljko Divac: Toda. gospodje, pri vsem tem me vendar tolaži ena reč. Poleg te pisane ustave obstoja druga, važnejša in močnejša ustava; to je življenje naroda; to so družabne razmere; to je razmerje sil, ki vodijo borbo v naši družbi. In mene. gospodje, tolaži misel, da bo vse« kar je slabega in reakcionarnega v tej ustavi, demontiral in uničil sam proces našega družabnega življenja. (Burno odobravanje na levici.) Prišel je dan pogreba, dan. Časopisje je pjfalo: Mračen »Prevzvišena vladarica Vsencm-škega sveta, Katarina I. Ortenbur-ška. milostiva soproga umrlega Veličanstva kralja Ludovika Dejjelega, Pobožnega in Pravičnega, je morala ostati v svfiti kraljevski palači in najeti tisoč jokajočih dam, da bi njihova globoka in vidljiva žalost poveličevala kraljevi pogreb. Komaj so pokopali kralja, je že v Ahenu zamrgolelo nemških knezov-krvosesov. Trobci so trobili v rogove. Zvonovi so zvonili. In kmalu so se v stolni cerkvi zbrali knezi in vojvode. Zgodovina X. pravi, da so bili trebuhi zbranih tako obširni, kakor njihovega pokojnega kralja, Ve-sočanstva Ludovika — Debelega. »Dostojanstva se merijo do debelosti, plemenitost po denarju.« (Zgodovinar Albert Suhi). Ta dva sklepa sta sc na znameniti dan potrdila v ahenski stolnici. “ Zvečer se ie vršil ples. katerega ie oskrbela debela gospa županja. (Bil jc dobrodelen ples v spomin Ludovika Debelega, Pravičnega in Pobožnega). Kraljico Katarina je že minila slabost in Dri plesu je njen obraz žarel veselia. »Moj kralj je že y nebesih.« je odgovarjala pohožno soža-lujočim dvornim damam... Ob deseti so sedli k težko obloženim mizam in napivali prevzvišeni kraljici. Naenkrat je vstala gospa županja in ie v kratkih, jedernatih besedah (kakor je navadno pri ženskah) orisala krepostno kraljevo življenje. Na koivcu pa je mogočno zavpila: »Ako naš predobri kralj ni bil svetnik, naj mi na mestu usahne jezik! Slava! Slava!...« In vse dame so noglasno zaorile »Slava! Slava Ltidoviku Svetemu!...« Dvor je proglasil Veličanstvo Ludovika svetnikom, ako ga je tudi Rini. tega ne vem ... I. Mrap. Minister Trifkovič: Vse se raz-i vija. tudi naše ustavno vprašanje se razvija. Ned.el.iko Divac: Gospodje, jaz ne mislim, da ne bo slaba ustava princ-* sla škode narodu in deželi. Slaba ustava mora imeti slabe posledice. (Ploskanje na levici. Medklici socija-* listov in zemljoradnikov: Tako jel) In zaradi tega obžalujem, da ta usta-* va ni boljša. Vendar pa me tolaži ta« da verujem, da bo demokratični In-* stinkt našega naroda še dovolj zdravi in močan, da izpremeni to ustavo, da jo izpremeni s svojim življenjem, iti da ga izpremeni v najkrajšem času« (Glasovi na levici: Tako je.) Zato, gospodje, tudi če s.e odglasuje ta ustava —■ in mislim, da se bo odgla-i so.vala najpozneje jutri, ker sc jc vladi posrečilo za ceno porodnih bo-» leči n... Glasovi na je vici r Jako dobro! Dr. Ivanič: Poroditi pokveko. Nedeljko Divac: ... sestaviti ve* čino. ki ji je potrebna, da se sprejme ta ustava. Toda, gospodje, reči mo-* ram da ustavno vprašanje ne bo re-< šeno. dokler ne bo rešen socijalol problem. Ustavno vprašanje ne bot rešeno ne v dalinjl ne v bližnji bo-* dočnosti. dokler ne bo naše veliko nacionalno vprašanje, agrarno vpra-* šanje pravilno rešeno. (Pritrjevanj« pri zeiiiljoradnikih.) Rešeno ne bo, gospodje, dokler ne bo rešeno vpra-* šanje delavskega zaščitnega zakona-« daistva in delavskega zavarovanja« Rešeno ne bo. gospodje,, dokler no bo popravljena neodpustna krivica« ki jo ie tudi ta skupščina storila celi polovici naše družbe, ženi. Rešena ne bo. dokler se ne priznajo ženi enake državljanske, politične In so* ciialne pravice kakor možu. Navse-* zadnje, gospodje, ne bo rešeno vse do tedaj, ko bo obstoječi sistem dru-* žabnega reda definitivno likvidiran« doklej ne bo odstranjen kapitalistični sistem produkcije in konsuma. Re-* šeno ne bo. dokler bo le en delavec Izkoriščan dokler bo še kdo. ki Iz-* korišča. Ustavno bo vprašanje le te-« daj rešeno, kadar zavlada v družbi popolna ne lc politična, ampak tudi gospodarska enakopravnost. In v; tem zmislu. jaz iu moji prijatelji kot zastopniki delavskega razreda ne I« da bomo glasovali proti tej usiavf, ampak bomo tudi nadalje vodili naj« encrgičneiŠi nepomirljivi boj proti sedanjemu družabnemu sistemu, k! počiva na krivičnosti. (Burno odo-* bravanje pri socijallstih in zemljo-* radnikih.) Še enkrat fej! Klerikalni hujskači okrog »Nove-* ga Časa« nastopajo v zadnjem času že kot doktorji »socijalizma« Iti marksizma! Nič čudnega! Ti znajo vse! Razumejo biti najpobožnejši svetniki, najpoštenejši politiki, naj-* nesramnejši hujskači, najbolj učeni doktorji klerikalizma, buržoazne ide-* ologije. --- socijalizma in navsezad-* nje komunizma. So tudi »prijatelji« proletarijata. ali pa njegovi najhujši sovražniki. Kakor pač potreba nane-s se. Oni so torej vse, kar hočeš: ka.-* kor so bili nekdaj najčrnožoltejši voj-* ni hujskači, pozneje Jugoslovani, sc-* daj separatistični avtonomisti, ali pas kakor so bili nekdaj najlmjši milita-* listi in vojni hujskači, petolizci ce-* sarjev. nadvojvod itd., so sedaj zo-? per militarizem in — za ubogo ljud-* stvo! Kakor so bili še pred nedav-* nim časom pomagali uganjati komu-* nistično propagando med delavstvom potom svoiega časopisja,. z edinim namenom, da uničijo našo stranko itf vse delavske organizacije, so pozneje dali streljati na Zaloški cesti. Ta-* krat se jim ie zdelo, da je delavstva dovolj razdvojeno in zbegano, da ja naša stranka uničena in »prijazno« li-* ce napram komunistom so nadome-> stili s svinčnikami. Satansko so tri-. Stev. 169. umiirali. In sedaj, ko je zavaldala v Rusiji strašna kupca in lakota, se ravno tako satansko vesele, ker upajo na propast boljševizma v Rusiji in soeijalistične ideje sploh in vidijo v svoji bujni fantaziji, da je napočil tildi za Rusijo in vse socljaiiste čas krvavega belega terorja in krvave »rihte«, kakršnega so uganjali klerikalci na Madžarskem, in čas. ko bodo klerikalci lažje ribarili v kalnem nied delavsko maso. To ogabnost smo včeraj v našem listu konstati-rali. In včjraišnji »Novi Čas«, kakor je pač mojster v vsem in tudi v zavijanju. svojih lastnih notic, hoče sedaj to zanikati na prav farizejski način. Pravi, da to ni res. da bi se 011 veselil telesnega umiranja gla-dujočih v Rusiji. Kakšnega pa naj se je veselil? Duševnega menda ne, ker je bil še nedolgo tudi sam duševni mecen komunistične propagande! In če se je veselil idejnega umiranja »komunizma«, se ga je mogel veseliti le kot posledice telesnega umiranja in gladu, ki je zavladal v Rusiji f V polemiki z »Napreiem« nas hoče »H»vi Ča&« učiti tudi marksizma in trd*, da nismo marksisti, ker nismo »komunisti« in ne odobravamo avanturistične taktike boliSevi-kov. Doktorji marksizma okTog ^»Novega Casa« naj nam dokažejo marksizem bolj&evikov in marksističnost •taktjke boljše vlkovl O »izdajstvu« Marksovega socijaltetičnega svetovnega nafrofa se pa z »NovočasarH« menda ne bomo prekljali. Tudi o na- , šem programu ne, iz katerega sl Je »noral felerik&lizem ukrasti že magika!. da ni že zravnal pogini! kot razkrinkana čma reakcija! Kako našk stranka životari še po milosti vlade, gospodje, to pa priča 30.000 glasov naših volilcev, ne pa obrekljivi časti-kradljivci v »Novem Času«. ki si ne znajo iz zadrese-apomagati drugače, kakor s tem. da nas oblajajo z Jadransko banko. Kristanom ia z drugimi takimi bedastimi »knifi«. Res je, da smo mi pobiiali komuniste (seveda le s stvarnimi razlogi in ne kakor klerikalna vlada š prelivanjem krvi\ 'da bi obvarovali delavstvo pred razkolom, pred pro-pastio delavske sloge in delavskih organizaciji Nesramna laž pa je trditev. ki naj jo »Novi Čas« dokaže, da smo mi denuncirali komuniste, da smo bili plačani zato v obliki komunističnih domov in ustanov. Kdaj in kje? Če mislite pri tem na »Delavski dom« v Belgradu, zavestno lažete, ker veste in smo vam to v našem listu tudi že dokazali, da ta Dom ni bil nikdar last komunistov, marveč je že od leta IW5. šem vedno bil Tast $rt>ske socialno demokratične stranke. sedanje »Sbdalističke* radnlčke Partije* torei od leta. ko v tej eri o komunistih ni', bilo niti sfetiia 1 Da bo se močit komunisti in njih stranka posluževati tega doma. ie vzrok, ker $9 do Vukovarskega kongresadelali komunisti in centrnuvaški socijalisti skupai; a je jasno, da e tem »Delavski dom« še nikakor ni postal last komunistovi Tako nepoštenje, kakor ga v svojem včerajšnjem odgovor« zopet prakticirate, da bi z lažjo, zavijanjem ia obrekovanjem škodovali s&cijalfzmu. in njegovi stranki, zmore zopet edino le klerikalna ogabnost. zato ji velfej Se en fej! Brzojavi. PRIPKA^VE ZA ŽAKON »O REDU *■ IN RADU«/ -: LDU Belgrad.,27. jul. (ZNU). Da- nes so ge> sestali zastopniki vladne večine k razoravljaniu o novem .za- i konii za zaščito države: Doseglo se: ie popolno soglasje V točki, da se' izdela ta zakon čim prej. Zakonski načrt se le nekoliko izpremenil in se je Izročil članom zakonodajnega odseka. VLADNA, AKCIJA PROTI KOMUNISTOM. KONVB*CIJA PROTI KOMUNISTOM. LDU. Beterad, 28. (ZNU.) Miaistrskl predsedaSc Nikola Paiič j* predlagal vli-dara Češkoslovaške, Romunije la Italije, lia-J se- skkee skupna konvencija za pobij ar-J>ie komun tstittio propagande. K tej kon-jv«ncJJt fot posueje- pristopile tadj drufie izjave,, ki bi Izraaile željo* borili se proil i VoiiaunisHčoi »e varnosti. IZVOZ MOKE — SE DVA MESECA! LDU. Budimpešta, 28., (MKU.) MTnbtt-rid svet }e ffklenil ,v svoji današnji sefl'odredbo, t>q kateri se do 30. septembra -1 >tdi«}e fleomdjen Irvpz moke. Po tel od-? uredbi se more Uvažati do Imenovanega časa moka V inozemstvo proti pristojbin! <660 kron ea stot brez vsakeia Izvoznega dovoljenji. KROJAŠKA ORGANIZACIJA V BEL-ORADU ZATVORJENA. LDU. Bolgrad, 28. Po aaredhi ministrstva z* notfanje stvari j« bdgrajska 'policija ponovno zatvorila krojaški sindikat, W Je W1 v rokah komunistov In Vi ie b!I gner-do. komunistične propagande. Ra-j ze3i tega Jc odrejeno, da se zatvorl tudi; rudarski sindikat, POGAJANJA MED ANGLIJO IN FRAN-s CIJO OLEftE 8LEZ1JE. j; LDU. Pariz, j 28. (Havas.) Porajanja /ned I rancifo to AngUjo v gornješleskem vprašanj« »e-nadaljujejo. Angleškj poobia-K-tnec je priporočala naj se sprejme pred- 1 "log. ki sta ga stavila sir Herald Stuart in potkovatjc Vlsconti, ki zahtevata, da se ne- i epoma ozemlja takoj izroče Nemcem, oz. Poljakom, da se ina ta način omogoči okititi čete v ostalih- zasedenih pasoVih ta se olajša vzdrževale reda. Agence Havas pripominja, d*a je francoski zastopnik angleškim diplomatom predo£n nenmestnost ■ -tega načrta v ■političnem in vojaškem •oziru. i LDU. Paria, 27. (DKU.) Agence Havas priobčuje podrobnosti brzojavnega? poro £0a raedzavmiišklm vižjih kouajsatfev' od IPi ItiUja 1921 o položaju v Gornji Šieziji ®o umiku i Kriških in nemških upornikov, kateso j« bilo prečitano v daaainji dopoldanski seji poslaniške konference. Medza-vezniški višji komisarji so došll do nastop- j rtih zaMJučkoV: 1. Položaj v Oornjt Slezi-1 ji je resen in zahteva, da nemudoma obrnejo zavezniške vlade nanj svojo pozornost. Z. Pcrtožaj preti sta« negotov, ds-kler se vprašanje iie reši s pravično odločitvijo, ki }o zahtevata obe stranfki. 3. Co-■te, s teteriml razpolagajo tnedzaveznlSke komisije, so nezadostne, ne le da preprečijo nove upore, lemrcč tudi, da uspeSao vzdržujejo red io mir. Vfižji JsteiUarji Pti-stavljajo, da je ojačenje čet tem i*»trel»-oej« In najaejet čimfcoSj zfli4a2ajejd v,d&-sfle odločitev. — Vsebina te listine ie potrdila paročiia, ki prAajaJo fcanoosk! vladi z druge- poklicane stran*, .ia tvori podlago 2a nazifooje francoske yA-) UraArm psfoCilo Vt AU« se d&si, da so grške ix-19 aapodHe v bog asvra&ao odddke na fronti Vzhedno od črta Said - Oiiazi !n Esfcl Sdiir. Grške čete Mprfc(tajck> preit vzhodu io s« oplenil©1 6 topov, vdffla« ran?-žino streliva In nmogp .ujetnScov. Sorraiž-nik se umika proti iztoku. /,.*• • . ‘ LDU. I^artz, 28. (Brezžično) Po vesteh Iz Aten, je turški upor popolnamfe zlomljen. Njtli hsgifbe denij® na fip.000 mrtvih, ranjenih in ujetih, ' , 0RK! tEPCN! OD TURKOV. LDU Carigrad. 27. jul. (OunKU.) Zadaja poročUa potiijujejo grški poraz vodika Said Cha^i. Politiine vesti. + la iEpmzailvgo tretjo okupacijske «ooe ir Dalmaciji prlčoo ItatijmU dne IT. avgusta tj.. ( +; Papež Je odklonil proiujo polj^ili duhovnov, da bi sprejel posebno varstvo nad gornješiezijsktm klerom. Poijska vlada se je zato odločila, da zahteva od Va-tikana,- naj odpdcliče papeškega nuncija ti Varšave^ — Eh, kadar se čnil med sabo črno gledajo, jim no gre radi volildh stvari! + Priprav« k vseobčl razorožitvi. Angleški kabinet' je sprejel načrt za zgradbo iB velikih vojnih iad« in za Izvršitev voj- no pomorskega programa. V teka prihodnjih let bodo povprečno vsako leto zgradili tri do štiri največje vojne ladje. + Ob prilik petdesetletnice svojsga obstoja je danska socialna demokracija priredila sijajno praznovanje, katerega so ste udeležili tudi socialistični delegati iz različnih dežel. Višek je tvoril silen mani-festacijski obhod v Kodan.iu, ki se ga j e udeležilo nad 100.000 ljudi. + Zoper zopeino uvajanje militarizma v Avstriji se je '22. t .m. vršil na Dunaju shod članov organizacije brambovcev Dunaja, katerega se je udeležilo okrog 1500 oseb. Navzočih ie bilo mnogo komunistov iti socialnih demokratov. Na zborovanju se je nastopilo zoper nameravano preureditev službenih predpisov brambe. Zborovalci so nato v sprevodu odkorakali po mestu in prepevali vojaške in delavske pesmi. Pred poslopjem ministrstva za vojsko so bilo velike demonstracije. + Za deseti koagros medpariamen-iarue ki se -vrši v Stockholmu dve 6,7., 8. in 9. avgusta; je prijavilo doslej 10 držav svojo udeležbo, Na kongres« se bodo razpravljala tale vprašanja: Medparla-^ mentanaa; unija in zveza narodov, med-' parlamentarna Muijfi fn - *nednarodna de-\ lavska pisanica, omejitev oboroževanja,' mednarodno .gospodarstvo ra finančni pro-i blemi, vzpostavitev sveta, organizacija preiskwalnega postopanja v zvezi naro-; dov. +’ V ludlli so začeli delavpl v slad-j kornlh plantažah splošno stavko. Indijsia vlafda zvrača odgovornost-na indijski m-voludjskl odbor, :! ’ Dnevne vesti. Otvoritev delavskih zbornic. Iz BeJ^rada poročajo: Na podlagi odloka . ^ministrskega sveta m uredbe o deiavgkih, zbornicah se otvorijo delavske zbornice v Sarajevem, Llub-JLiaaii SpJitu-. Zagrebu in Noveni Sa-dffc Te zbornioe se bodo bavile izključno samo z gmotnimi in socijal-nimi vprašanji delavcev. Kovlnarlem na Jesentcahl V zadir’ajn ; dopisa katej ega ste poslali centrali zahtevate, da si podpisani poiščem žadpšče-jija. ker Je ob priliki, orlovske veselice na Javonilkn Izjavi}-'predsednik ■ JŠZ ,'g. P. Torker, da šem *št seveda potrebno.- lCdor hoče razgaatl ovce, udari pa pastili«. V naSem slučaju ipa tranu aiitak®. Kffvaiarji >so Organizirani itti itacfstlltrkanl delavci — vojaki. Nfa vaa-kokratni skiu^Kšol sl izvolijo svoje ,pned-.stavjiike, c«ia, o. katerih m is Rio, ,da. so i ta mesta zmožni, iče -tak predstavnik, v boju pade,, se armsdai ne .razkropi, temvič' , avtomatično ^QStayi na njegovo mesto na-( slednika. V dobri orgsni^aeiji posamezne ■ osebe np. morejo in ne smejo Igrati nena-dDmestljlve vloge. Vi, sodrugl, veste, da je pri «as tako, zato hodite prepričani, ’1a ' boj proti moji, osebi organizaciji ne ho šk-odovai, Jaz za svojo osebo sem prcprl- I čin, da si, -dokler Hie bodo 'bktH! narspfrot-iiikl, -*e vedno naflajaim nal -pravi' poli. Ako-f pa"to poit zapustim, bodite prepričh-al, da fena1 naša orgaftaadša dovoli notra- ■ > nje site, da me postavi pred svoje sodtšac, .kjeri bom tožen, sojen la' 'obsoieiL 'S«dri]?!, 'pustile možu veselic! Ako se mu zdi nje- ■ gov /posel, tafco važen, spoštujte njerovo j vero, naj .le. še nfeprej nosi —♦ * žlico■ -vro- . do v morje; Maia ladja sc radi' tega- ne bo’ potopila. Ako želite sodrugl kaega zudo-ščenia. pot^m vprašajte člana, če js W1 kdo tam, kaj so iskaJl na orlovski ve-, seiici?VRdeča I»arva orlovske, srajce, n! ( simbol |zlate svobode — je le past temne reakcije. — P. Svetek, centralni tajnik' kovinarjev. ' ■G. Vojanovlč so Je oglasil, "V včerajšnji v^ukoslaviji«. Ne ugajajo rms aforizmi o narodnosti in mednarodnosti v našem sobotnem listu, tefrei br/ nekaj čez eno kolono obrazložitve svojeea slallšča (stališča Barodneg* iodalstva) do teh vprašani! .Mednarodnost je se-reda iantem ia de&ia socialnodemokraške (ah, i »da ' alfee ^ . .c) de&agofije. Kaj je še dokaza! g. Vujanovič? Dokazal je v čez eni koloni; da so — globlje misleči — ljudje, ki nikakor niso sposobni odgovarjati sja »toliko logičnih nasprotstev in napačnjh .izvajanji v tlsth: aforizmih. Prvič, ker 'so sami preveč ne-1 logične in nejasne glavice, da bf mogli razločevati med a in b in ne petkrat trditi v petiji vrsticah, da je a enkrat a, drugič pa ni a {Skoda, da nimamo prostora za ci-'tate!); drugič, ker jim sploh manjkajo naj-priniitivnejši pojmi o .sociali-j-tičnem a b c. , Seveda s par izgulienim! frazam! o narodnosti, pobranimi kje na kakem liberalnem ali podobno-narodniaškem shodu, js mogoče za svoje Čitateljstvo nadomestiti vso logiko in znanje, Sai je danes že vsak osel s tem zadovoijen, če združiš s tem! par frazami tudi nekaj udrihanja po »maleriaJi-stičnetn« socializmu. Zato še treba ni, r.a si ti ali tvoj čitatelj kdaj prebral obe ati.1 uad I v tem socializmu, kaj šele premislili Glavno je, da dobi ljcdstvo strah pred našo učenostjo in našo silno, na — pesku — zgrajeno stavbo narodnega »socializma^ O vi, skrunilci svetega imena! Po rakovi poti a fiosia Vujanovič Pravi: Socialna demokracija mora revidirati svoj program. — 0J«go-slavijinih« političnih diletantovi Dobrovoljci. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo pravila saveza dobro-voljcev kraljevin« SHS. V Ljubljani bo imel savez jdns S. sepLtnibra velik kos-gres. Drža\ne Štipendije za gozflarske Študije. Ministrstvo za gozde lil rmiike je razpisalo večje števijo štipendij po 600 dinarjev mesečno za gozdarske študije na do-.mačih univerzah v Belgrade m 2agre1bu. Natančni pogoji so razviflrd iz dotičmw.a razpisa v Uradnem listu. Uvedba polnili legitimacij. Pp naredbi ■ministrstva za irotmrtje stvari 3. B. -br. 21.825, Je sporazumno z 'mkristrstvom v.a promet določeno; da n>ora vsak potnik, kadar odide Jz irsfja «vsje®a etanovasla, Ime« od pristojne Itfealm* dtdastr izdano potno legitimacijo, ki Telia laa meječ in! Ih ki s® mora porodom vtaktga jp• tečaj • *a irojače v JSado^iič^. : ”, ,• i .Upokojitev uelteJIuv. Hrbšvetho ministrstvo Izdeluje veliko 11 a ned bo o nams-ščenju m vpokojenju 'učiteljev za.bodoče šolsko Ielo. Večina učiteljev, ki je do-služila predpisana .teta, bo vpokoiena. Kam pojdete dne 7. avgusta? Podrcž-nica kovinarjev priredi 1. avgusta vdffko poletno veselico v »oet«af -pri. Orwa6), Bosna in HerccSO* vina 966.329 (391.201), Vojvodina 6 miliV jonov 504.027 (1,178.577), Slovenija 2 milijona .313.962 {296.739), .Dalmacija 538 tl« soč 598 (230.714), skupno 18,505.366 (4 «!• ISona 526.195) dinarjev, torej 13,087.171' dinarjev več, (kakor v mesecu juniju pfO* ratanskega leta 1920—21. i r » IIII I I I III I T -1 p, _——— Po s^etu, — Kot pravi oskruuJevateUi znanstvi nega dela so se pokazali madžarski jrat>* USti tngoti. iPred vojno d« bi«UmpeštattsiJ jute-stna ikaiižntca bila znana :kot ona naj>^ nzoraflj, zlasti pa je .vsebovala zelo nmoJ® sedkih in dvagocenih socktlističulh in sock fibih del. Po padcu komunističnega reti' ma pa so horihyjanski podrepniki sežgali na tisoče tdi ijaijigi da odimmoTcjo temu »zlu*. iOhranili sn samo ndkatsre Marsov« .kejige, ki Bo )Jlh — značilno -za krščansko suciailuo morala! — uvrstili v pred.Ho pornografskih del! To jim še :iii dovoli, ternvei hočejD Se enkrat isevšdtrati "kfljHE' tiioo ;ta ile tisto malo osscidliattCHe i literature, kolikor !}o je »ostalo, ■ uničiti. To psdivjaflO jrofiatie dsatoltSke bande je Juido že to tlod4eo, da 30 angleški imanstveiri icro«! s&leulii, * jie Sjodo več pošiljali knjig 78 madžarske knjižnice, In druga posledica J® tufll Se odttna: Umstvviii 'omejenfssti vs#< svetovne krščanske ■'sociaoije Ihuigira maJ* žargfaa .krSčanska sačiacija &ot zitstavono« 6ju y — »Rzeczpospolita« poroča, da se i« .kolera iz Rusije ;raz6iiHla tatli -wa poljsko »ozemlje. -Radi nezadostnih vuHttrmih mru pomečkov Je JmjJ prsni ;tej' a*rtdemr-,! ze 0 atefiE>**n. — Ansletti railBk*ialec južnega tečaja ShakJeton se odpelje 20. -avgusta -na novo 3>3tovaajfi. iNjggova ladja iie že opremljena v vsemi potrebnimi znastvenhni aparati ;U itadi z ;apanrati za raziskovranje ijnoDSkega dni idb 9000 metrov glab.očiia. iRbspadtolja ima ina »raaiolago vač hittro^anov ai hrano 2* i4vE:lčtj, 'V Iz strni*. ©rganlz@cli(gf Seja centralnega odbora kovinarjev. se bo vršila v torek dne % avgusta,, -4 Tajništvo. - ’ ‘ 0 j Pekovsko mezdno gibanje v T-Larlhorn In Celju je končno i W%lm' -uspehom. Pogajanja^ Mariboru -So bila '21., v Ce3ia 26. t. m. Uvedel se je po fofevl skižbetd dobi dofmst z« ■®el»«stt«. ( >■' .. Lttai^ v tKftrlovoo' . «e 'trahriiajo i inezdnem gibanju. Naj nihče tja nd pstu je. — Tajništvo kovinarjev, Vestnik Svobode. Odborov« seju ijtlblfeflske podružnice »Svoboda« se bo vršila, v soboto dne 30. t. m. ob 5. uri .popoldne v prostorih cratrafeeg^ tajnic š*va »§vt>bodefe na Aieksaiidrcwl cest?. Polttogt^vOna lidoleKba vs^h ’od^ l>ornfkt)v W‘^žnos!t! — Tatt#c. Fednilalcii VSvObodee V!6-(Hiuae prir redi v soboto 3®. 1. B, v društvenem lokalu CMrce št, g uredjivim^e o »flooholiz- s»®n. Turistom v vednost, SF® nazntmj^ d* ie :iua movo naireavijena pot od Krvav®* (Ciess dtf) p® «rHl»»nih čce Veliki Zv,cb d® .Dolge 'Njive, od tu dobro rnankirana č®* Greben ^(-2225 m) do Kulake in od zopet nadelana do Cajaave koče na ;KoW“ skem sedlu. — Markirana -je pot ;iz Ra1"" inika ,k sv. Ambnofžn, kjer posest«* *Na‘ ae«(, ki /le .»avravHsI rx»t, .z« .tobaK.3 turiste a-ad preaoča .na sam. PrimcrncJ« pa je prenočiti v Cojzovi kači b potem uai daljevati jot čez Greben in Krvavec k sv. Ambi'f>žu in doli v Kamnik ali v Kratil* Pot od Cojzove koče do Kamnika je P^ 'raumiaaa od S—10 mr koda. S to potjo i8 ‘dana turistom možnost, obhoditi celo ved* go grebenov do sedaj tako malo obiskane* ■ga In -vejita: tdfeo icrasnftga -predgorij KismrilSHfh planin. 'Vendar Je priporočati W ituro le vztra.imm, vajenim •turistom. Na* tančuejSl iftpls bo priohSten v 'Planluskerf ij Vestrtfeu. S. »K. »JtemieB na vrtu enstttae »®eltriiiahans;» v Sp. St« .mu; ia aibstiiieicl. Vfelirmo vse ‘čiane in le- lj §ki veliko vesesUno. Obšbaii spored. Zač«'* laveei da 5« udcJtiij® tega važnega prs* q tek (ob 3. uri. 'Vs1»puii«a 2 dinarja, Pi!iditJ davanja! 4TSl-' z večletno prafcso tfe tako| sprejme. Ponudbe s preptsi spričeval in položenih «irušnjuh, i nav«tfbo 'fHott ^prosto istanovanjo, gorivo in rtrasvetljava) nal Ra¥natel|stw> tovarne eeimmta Zidairiincst. Ivan Jax in sin IJultljfina, Dunajska ee.stn 15. tei tiisji eiegiintna ^zvtšHevle lo- ^'arne v Linču. - Ustar oviiena leta 1867. jVezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adfer“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren, Dilrkopp, styrl», Watfenrad. Začasno znižano cenei Tossrita BS6’¥a vsakovrsrtno - -! I7" ..........bla^o. Velepodjetje s sejležem v Ljubljani iSče Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski msI-i 4w SvCtlolfkS ^^i^srajJee^ Podrpžaica: Še?enbtifgova u!. 8. g Maribor Ot^poska ul. 88 Ped70iRi(S Novomcsto 81aval trg Kočevje it 30. ki je 2e odslužil aktivno vojaško kIužLpi in Je bil že preje v podobni službi. Imenovani mora biti Slovenec, ki parna ikrajevna razmere in ki bi vodil' tudi regusittUluo. Ponudbe z ntavedbo rojstnega leta iu drugih osebnih p0‘.lalk0V- je vlomili pod »Slugit,, Ljubljana, poSlni predal 98“. ■ '~~^=—aj Ur« budilke, n’« ha fce, srnice) SlESs §3’i©,, SFifeJTRl* ©j olaifl in por&šne prstan« kupile najbolje pri M. iecnik, tsFar m zlatar, C« n ©., 'STjB £«. 4< r®i*5Wvila dobra in »točna. Zlomfljeno zlato in srebro pla< ■Sujem po najviSjl ceni. lz.iaiatelj: Ivan Mliiian Thk Učttellsl^ Hslumia iLLiublMU .OdRovornt urednik:, jak, Vehuvcc.