170 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 RAZVOJ OBČINE RIBNICA KOT DRUŽBENOPOLITIČNE IN SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI OD OSVOBODITVE DO USTAVE LETA 1974 VLADIMIR ŽUMER Današnja občina Ribnica obsega ozemlje Ribniške doline med Veliko in Malo goro in sega proti zahodu preko Sodražice do Pod- klanca; zahodno od Velike gore obsega Loško- potoško planoto in na severu vsa Slemena. Pokrajina meji na severu na občino Ljubljana -Vič Rudnik, na severovzhodu na občino Grosuplje, na vzhodu in na jugu na občino Kočevje, južno od Loškega potoka okoli pet kilometrov na SR Hrvatsko in na zahodu na občino Cerknica. Meja poteka od Grmade, kjer je tromeja z grosupeljsko in viško obči- no, po grebenu Male gore do Črnega vrha, proti jugu do Grčaric, se nato vzpenja pod Jelenov žleb, potem se vije cikcakasto po lo- škcpotoških senožetih in hribih preko Bloščka proti vasi Brlog, blizu katere je tromeja s cer- kniško in viško občino. Nato gre meja po Kar- lovški kotlini in se dvigne na Slemena. V Pod- polJanah prestopi železniško progo in cesto Ljubljana — Kočevje in se nad Bukovcem vzpne do tromeje z viško in grosupeljsko ob- čino.* Ozemlje občine meri 255,94 km^ in ob- sega katastrske občine: Dane, Dolenja vas, Gora, Gorenja vas. Gorica vas, Grčarice, Gre- gor, Hrib, Jurjeviica, Podpoljane Prigorica,, Rakitnica, Retje, Ribnica, Sodražica, Sušje, Travnik, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice.^ Po podatkih zadnjega štetja prebi- valstva leta 1981 živi na tem območju 12.113 občanov v šestih krajevnih skupnostih: Dole- nja vas. Loški potok, Ribnica, Slemena, Sodra- žica in Velike Poljane.^ Osnovne fimkcije in položaj občine Ribnica v našem družbenopolitičnem sistemu oprede- ljuje ustava SFRJ leta 1974 kot »samouprav- no in temeljno družbenopolitično skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje predvsem ustvarjajo in razvi- jajo materialne in druge pogoje za življe- nje in delo in samoupravno zadovoljujejo ma- terialne, socialne in druge potrebe; usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; organizirajo opravljanje zadev, ki so skupne- ga in splošnega pomena za delovne ljudi in občane in s tem namenom vzpostavljajo or- gane samoupravljanja in organe oblasti; za- gotavljajo neposredno izvajanje zakonov in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavljajo uresničevanje enako, pravnosti narodov in narodnosti; varujejo za- konitost in varnost ljudi in premoženja; ure- jajo uporabo zemljišč in dobrin,, ki so v splošni rabi; organizirajo ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in družbeno nadzorstvo; urejajo odnose na stanovanjskem in komunalnem po- dročju, itd. Predstavitev sedanjega teritorialnega obse- ga in funkcije občine Ribnica v uvodu je po- trebna predvsem zaradi lažjega razumevanja zelo pogostih upravnoteritorialnih sprememb, ki so šele leta 1962 pripeljale do današnje te- ritorialne podobe občine. Na drugi strani pa So tudi lokalni organi ljudske oblasti V zvezi s hitrim razvojem naše družbenopolitične ure- ditve nenehno spreminjali svoje pristojnosti in vlogo v družbenem in gospodarskem živ- ljenju občanov. V razvoju občine Ribnica po osvoboditvi, podobno kot pri razvoju ostalih slovenskih občin, ločimo več obdobij, ki jih formalno lo- čujejo splošni zakoni o ljudskih odborih leta 1946, 1949 in 1952, splošni zakon o ureditvi občin in okrajev leta 1955, še posebej pa usta- ve leta 1946, 1963 in 1974 ter deloma zakoni o upravnoteritorialni razdelitvi Slovenije. V pr- vem obdobju od leta 1945 do 1952, ko še ne moremo govoriti o občini kot komuni, so kot najnižji organi državne oblasti delovali kra- jevni ljudsiki odbori (KLO). To je predvsem obdobje utrjevanja pridobitev narodnoosvobo- dilne borbe in socialistične revolucije, pa tudi obdobje demokratičnega centralizma oziroma administrativnega socializma. Po letu 1949 se pričenja proces deetatizacije in decentraliza- cije ter uvajanje delavskega samoupravlja- nja. V drugem obdobju od leta 1952 do 1955 se začenja pravzaprav šele razvoj občine v sme- ri oblikovanja komune. Najmanjša politično- teritorialna enota postane občina. V tretjem obdobju od leta 1955 do 1963 lahko govorimo o obdobju uvajanja komunalnega sistema, ko postaja občina vse bolj političnoteritorialna organizacija samoupravljanja delovnih ljudi ii-. temeljna družbenoekonomska skupnost pre- bivalcev na njenem območju. Četrto obdobje od leta 1963 do leta 1974 označuje občino kot temeljno družbenopolitično skupnost, ki se ie dokončno teritorialno oblikovala in na podlagi ustave in ustavnih sprememb v tem obdobju utrjevala svoje funkcije. V začetku tega ob- dobja so zaživele krajevne skupnosti, proti koncu pa se vse bolj uveljavlja samouprav- ljanje in neposredno odločanje delovnih lju- di in občanov v delovnih organizacijah, kra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 171 jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Ustava leta 1974 je dokončno opre- delila funkcije današnje občine, ki se je razvi- jala od leta 1952 dalje. OBDOBJE KRAJEVNIH LJUDSKIH ODBOROV 1945—1952 Ob osvoboditvi je Slovenija že imela svoj vrhovni organ ljudske oblasti, in sicer na ko- čevskem zboru odposlancev izvoljeni Sloven- ski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), ki se je na prvem zasedanju februarja 1944 v Čr- nomlju preimenoval v Slovenski narodno- osvobodilni svet (SNOS), Med NOB so se for- mirali in razvijali tudi nižji organi ljudske oblasti — okrožni, okrajni in krajevni naro- dnoosvobodilni odbori (NOO), ki so bili izvo- ljeni na podlagi odloka o razpisu volitev v krajevne, okrajne in okrožne NOO, sprejetem na črnomaljskem zboru. Ta odlok in poznejši odlok Predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih z dne 21. maja 19445 sta pravna po- dlaga za delovanje in razvoj ljudskih odborov, ki so bili spomladi in poleti 1944 izvoljeni na osvobojenem ozemlju. Kjer pa NOO niso bili izvoljeni, so p>oleg političnih funkcij obdržali oblastvene funkcije odbori OF. Tako NOO kot odbori OF so v okviru možnosti skrbeli za po- moč narodnoosvobodilni vojski, pobirali dav- ke, upravljali siplošmo ljudsko premoženje, skrbeli za razvoj partizanskega gospodarstva, šolstva, zdravstva ter socialnega skrbstva. Razvoj ljudske oblasti na ribniškem območju med NOB bi zaslužil posebno obravnavo. Po osvoboditvi so tudi na ribniškem ob- močju kot najnižji organi ljudske oblasti no- ve države prevzeli oblastvene funkcije med NOB izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO) in vaški odbori OF, ki jih je povezoval Okrajni NOO Ribnica. Organizacija ir teritorialno obmo^čje delovanja NOO in od- borov OF se je od maja do začetka septembra 1945 večkrat menjala. Avgusta je bil ukinjen ribniški okraj oziroma združen s kočevskim v Okrajni NOO Kočevje.' Prve svobodne voli- tve na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice so bile 29. julija 1945. V Ribni- ci je odbornike KNOO volilo 827 volilcev od 828 volilnih upravičencev ali 99,9 Vo.' Izvoljen je bil 11-članski KNOO na čelu s predsedni- kom Stanetom licem. Posamezni odborniki so prevzeli referate za obnovo, kmetijstvo, zdrav- stvo, socialno skrbstvo, stanovanjske zadeve, trgovino in preskrbo, notranje zadeve, za fi- nance in izvolili gospodarski svet.^ Po manjših krajih so izvolili v KNOO od 5 do 9 odborni- kov. Predsedniki in tajniki KNOO so oprav- ljali tudi izvršilno funkcijo odborov. Zapisnik zasedanja novo izvoljenega krajevnega ljudskega odbora Ribnica 7. 12. 1947 Po volitvah je bila 8. septembra 1945 uza- konjena prva upravnoteritorialna razdelitev. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slove- nije^ je delil Slovenijo na okrožja, okraje in kraje ter v bistvu uzakonil že obstoječe stanje. Na območju današnje občine Ribnica'» je bilo v okviru novomeškega okrožja in kočevskega okraja formiranih 21 krajev kot najnižjih upravnoteritorialnih enot z že izvoljenimi krajevnimi narodnoosvobodilnimi odbori: Breg, Bukovica, Dolenja vas, Dolenji Lazi, Gora, Gorica vas. Hrib, Jurjevica, Nem- ška vas, Raikitnica, Ribnica, Sodražica, Srednja vas, Sušje, Sveti Gregor (v okviru ljubljanskega okrožja in grosupeljskega ok- raja), Š^gova vas. Travnik, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice. Izgradnja in utrditev nove ljudske oblasti je bila ena prvih nalog KNOO, ki so vse sile po- svetili obnovi in izgradnji porušenega pode- želja. Pri tem moramo omeniti še tri pome- bne dogodke, ki so bistveno vplivali na raz- voj in delo lokalnih upravnih organov. Voli- tve 11. novembra 1945 v Ustavodajno skup- ščino in razglasitev republike so pomenue veliko zmago Ljudske fronte kot vseljudske politične organizacije. Januarja 1946 je Usta- vodajna skupščina sprejela prvo zvezno usta- vo, ki je pomenila uzakonitev vseh teženj in 172 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pridobitev NOB in socialistične revolucije. Z njo je bil postavljen temelj družbene in dr- žavne ureditve naše države. Ustava je sankci- onirala obstoj narodnoosvobodilnih odborov pod novim imenom ljudski odbori in jih uve- ljavila kot temeljne organe nove države. Tre- tji moment, ki je bistveno vplival na razvoj ljudskih odborov, pa je prvi splošni zakon o ljudskih odborih,!' sprejet še isto leto. Ljudslci odbori so definirani kot organi državne ob- lasti, po katerih ljudstvo izvaja oblast v upra- vnoteritorialnih enotah. Krajevni ljudski od- bori (KLO) so po načelu demokratičnega cen- tralizma opravljali točno določene naloge lo- kalnega in splošnega značaja s področja kra- jevnega gospodarskega načrta, kmetijstva, ko- munalnega življenja, trgovine in obrti, financ, delovnih odnosov, ljudskega izobraževanja, socialnega skrbstva in ljudskega zdravstva. Po vertikalni liniji so bili izrazito podrejeni višjim državnim organom (okrajem, okrož- jem). Obsežne naloge, ki so jih narekovali pred- vsem državni interesi, veliko manj pa lokalni, so ob šibkem upravnem aparatu (zlasti pri manjših KLO) povzročale pogoste organiza- cijske težave. Zato je bila že 14. septembra 1946 izvedena nova upravnoteritorialna raz- delitev oziroma združitev manjših krajev.'^ Od prejšnjih 21 krajev jih zakon na obravna- vanem območju našteva le še 15, in sicer: Bu- kovica, Dolenja vas. Dolenji Lazi, Gora, Gori- ca vas, Jurjevica, Loški potok, Rakitnica, Rib- nica, Sodražica, Sušje, Sv. Gregor (okraj Grosuplje), Velike Poljane, Zamostec in Zima- rice. Kraji Hrib, Travnik, Srednja vas in Se^ gova vas so se združili v kraj Loški potok. Breg se je združil s krajem Dolenji Lazi, Nem- ška vas in Vinice s krajem Zamostec, vas Hro- vača je bila priključena h KLO Ribnica, prej pa je pripadala KLO Gorica vas. Celotni okraj Kočevje je od prejšnjih 65 združeval le še 34 krajev. S komasacijo KLO, ki je vzbudila pri prebivalstvu izjemno burne razprave na zbo- rih volilcev in sestankih množičnih organiza- cij, so postali kraji geografsko, gospodarsko in kulturno zaokrožene upravnoteritorialne eno- te. Število krajev se z zakonom o upravni raz- delitvi LRS 23. februarja 1948 ni spremeni- lo.'^ Zadnje spremembe teritorialne razdelitve do leta 1952 so bile konec leta 1949 z ukinitvijo kraja Velike Poljane, ki se je priključil novo ustanovljenemu kraju Ortnek v grosupeljskem okraju'^ ter ukinitvijo krajev Bukovica (pri- ključen Ribnici) in Rakitnica (priključen Do- lenji vasi).'' Po priključitvi vasi Hrovače h KLO Ribnica septembra 1946 se je število odbornikov KLO povečalo na 13 članov, za predsednika pa je bila izvoljen Franc Picek.'* Novost v organi- zaciji odbora pomeni izvolitev sedemčlanske- ga izvršilnega odbora, ki je odločal o najvaž- rejših tekočih zadevah politike v Ribnici. Po- samezni odborniki so bili zadolženi za gospo- darstvo, sociaMo skrbstvo, notranje zadeve, trgovino in preskrbo, obnovo in ljudsko imo- vino, zdravstvo, gospodarska podjetja KLO in stanovanjske zadeve. V zvezi z ustanavlja- njem krajevnih gospodarskih podjetij v Ribni- nici konec leta 1946 (gostinsko podjetje, me- sarija, trgovina, krajevne žage, opekarna, hra- nilnica, čevljarska delavnica, ekonomija, kino, delavska uslužbenska restavracija, itd.) je bil 9. februarja 1947 izvoljen operativni upravni odbor za gospodarska podjetja KLO Ribni- ca.'^ Druge volitve v krajevne ljudske odbore so bile 23. novembra 1947. Novi odbor KLO Rib- nica se je povečal na 21 odbornikov, izvršilni odbor pa na 9 članov na čelu s predsednikom Jožefom Ambrožičem.'^ Člani izvršilnega od- bora so bili obenem tudi referenti za gospo- Podatki o številu odbornikov KLO, številu članov izvršilnih odborov in številu prebivalstva sredi leta 1948:" KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 173! darstvo, komunalne zadeve, obnovo, prosveto, socialno skrbstvo, stanvanjske zadeve in go- spodarska podjetja KLO. Poleg tega je odbor imenoval več stalnih in občasnih komisij in odborov za reševanje konkretnih nalog v okvi- ru pristojnosti. Število odbornikov pri osta- lih KLO se je gibalo od 7 do 21, število čla- nov izvršilnih odborov, kolikor so pri manjših KLO sploh bili izvoljeni, pa od 6 do 9. Leta 1949 je bil sprejet drugi splošni za- kon o ljudskih odborih,2« ki je razdelil pristoj- nosti iposameznih ljudskih odborov na splošno in lokalno področje. V okviru splošnega pod- ročja so bili ljudski odbori izvajalci predpisov višjih državnih organov, v okviru lokalnega pa so imeli svoje samoupravne pravice. Od leta 1946 do 1949 so se v naši državi izvršile velike družbenoekonomske spremembe, ki so pripeljale do nadaljnjega razvoja ljudske ob- lasti in nadaljnje graditve ljudske demokra- cije. Opravljena je bila nacionalizacija indu- strije, prometa in trgovine. Socialistični sek- tor gospodarstva je prevladal v vseh panogah razen v kmetijstvu. Sprejet je bil petletni plan industrializacije in elektrifikacije drža- ve in vse sile so bile usmerjene na izpolnitev prve petletke. Druga nacionalizacija leta 1948 je vključila v socialistični sektor vse manjše gospodarske objekte in tako so bili ustvarje- ni temelji za razvoj lokalnega gospodarstva, ki je predstavljalo materialno osnovo ljudskih odborov, tudi krajevnih. Povsod, kjer so bili dani pogoji, so krajevni ljudski odbori usta- navljali krajevna gospodarska podjetja, to pa je zahtevalo večjo samostojnost in krepUo sa- moupravno vlogo krajevnih odborov. Novi za- kon je poudarjal, da vodijo ljudski odbori go- spodarski, socialni in kulturni razvoj svojega območja. V prvem mandatnem obdobju je bi- lo delo KLO usmerjeno predvsem na obnovo porušene domovine, izgradnjo ljudske oblasti, izvedbo agrarne reforme in nacionalizacije, organizacijo obveznih oddaj in odkupov, ra- cionirano preskrbo prebivalstva, skrb za zdravstveno in socialno varstvo, krajevno šol- stvo, itd. V obdobju izpolnjevanja petletnega plana od leta 1947 do 1951, zlasti po drugi na- cionalizaciji, pa se je bistveno povečala lokal- na samoiniciativa KLO na področju gospodar- stva. Pri tem sta na področju lokalnega go- spodarstva dosegla največ uspehov KLO Rib- nica in Sodražica, ostali KLO pa so še nadalje posvečali vso skrb obnovi podeželja, zadružni- štvu, lokalni obrti in trgovini, organizaciji ob- veznih oddaj, preskrbi prebivalstva, izvajanju petletnega plana na področju gozdarstva in kmetijstva, itd. 11. decembra 1949 so bile izvedene tretje volitve krajevnih ljudskih odborov.^i V ple- num KLO Ribnica je bilo izvoljenih 27 odbor- nikov, v izvršilni odbor pa 11 članov s pred- sednikom Jožetom Ambrožičem. Člani izvr- šilnega odbora so izvolili poverjenike za kme- tijstvo, komunalne zadeve, finance in trgovi- no, prosveto, socialno skrbstvo in stanovanj- ske zadeve. Imenovali so več svetov državlja- nov in komisij ter nov upravno operativni od- bor KLO podjetij. Pri ostalih KLO se je šte- vilo odbornikov gibalo od 13 do 21, vsi pa so za razliko od leta 1947 izvolili tudi izvršilne od- bore. Leta 1951 je bil vsem odbornikom KLO podaljšan mandat za eno leto do decembr- skih volitev leta 1952. ZACETKI KOMUNALNEGA SISTEMA 1952—1955 Še večjo spremembo kot zakon o ljudskih ¦ odborih leta 1949 je pomenil za razvoj ljud- skih odborov zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih leta 1950,^^ ki je uveljavil nove odnose na pod- ročju gospodarstva (delavsko samoupravlja- nje). Z zakonom je splošno ljudsko premože- nje prenehalo biti državna lastnina, postalo je družbena lastnina, s katero gospodarijo na področju gospodarstva delovni kolektivi sami. S tem je ponehavalo administrativno uprav- ljanje gospodarstva po ljudskih odborih, ki so obdržali le še nadzorstvo zakonitosti nad de- lom gospodarskih organizacij. Ta zakon je to- rej sprožil razvoj delavskega samoupravlja- nja, ki se je pozneje razvilo tudi na področju družbenih služb. Začel se je proces deetatiza- cije države, na področju gospodarstva pa so se začeli uveljavljati ekonomski zakoni trž- nega gospodarstva. Od leta 1950 dalje se je začela kazati potreba po novi ureditvi ljudskih odborov, ki jo je prinesel tretji splošni zakon o ljudskih odbo- rih 9. aprila 1952^3 ^gj. republiški zakon o ob- činskih ljudskih odborih 8. julija 1952.2* Za- kona predstavljata novo stopnjo v razvoju najmanjših poUtičnoteritorialnih enot — ob- čin. Občinski ljudski odbor (ObLO) ni postal le najnižji organ državne oblasti v občini, amr pak temeljni organ oblasti delovnega ljudstva. Ureja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na govspodarski, komunalni, kulturni in so- cialni razvoj občine in s tem razvija svojo sa- moupravo in samoupravo gospodarskih in drugih organizacij v občini. Višji organi ob- lasti (okraji, republika) so imeli nasproti nižjim le še z zakonom določene pravice, ki so bile omejene v glavnem na oceno zakonitosti ter proračun občine. Občina postane pravna ose- ba. 174 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Decentralizacija upravnih nalog oziroma po- večanje pristojnosti občin je zahtevala tudi spremembe v teritorialni razdelitvi. Večji ob- seg nalog je zahteval tudi večji teritorij. Kra- je, ki so v prvem obdobju obsegali eno ali več naselij, so zamenjale po obsegu precej večje občine, ko so že 'postajale geografsko, gospo- darsko, prometno in kulturno zaokrožene eno- te, ki so se dokončno izoblikovale leta 1963. Z zakonom o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine 19. aprila 1952^5 je bilo ozem- lje današnje občine Ribnica razdeljeno na 5 občin, ki so vse spadale v okraj Kočevje. Okraj Grosuplje, kamor sta do tedaj spadala kraja Ortnek in Sv. Gregor, je bil ukinjen. , Osnovni statistični podatki o občinah leta 1952:26 Volitve odbornikov v nove ljudske odbore (ObLO) so bile decembra 1952. Glede na veli- kost občine in število prebivalcev so šteli od- bori 11 do 35 odbornikov. V ObLO Ribnica, ki se je prvič sestal 17. decembra 1952,^8 jg bilo izvoljenih 28 odbornikov, za predsednika pa so izvolili Jožeta Selška. ObLO je bil še vedno enodomen za razliko od okrajnih in mestnih ljugskih odborov, ki so v tem obdobju že dvodomni (okrajni zbor in zbor proizvajalcev). Ukinjeni so bili izvršilni odbori, namesto njih pa se oblikujejo 7 do 12-članski sveti ljudr skega odbora. Organizacija ObLO Ribnica 1952—19552«: ObLO Ribnica (28 odbornikov) Sveti za: gospodarstvo in komunalne zadeve, ljudsko zdravstvo in socialno politiko, prosveto in kulturo. Stalne komisije: mandatno-imunitetna, za proračun in družbeni plan, za prošnje in pritožbe, za prekrške, za realizacijo urbanističnega plana. Občasne komisije za: pred vojaško vzgojo, zatiranje koloradskega hrošča, ocenjevanje statističnih podatkov, čiščenje in škropljenje sadnega drevja. zatiranje majskega hrošča, točkovanje stanovanj, formiranje komune. Občasni odbori Občinska uprava^": tajnik, referenti za posamezna področja. Pristojnosti ObLO so bile v tem obdobju precej večje od bivših KLO. Ljudski odbor je sprejemal relativno samostojen proračun, do- ločal lokalne davščine, ustanavljal gospodar- ska podjetja in zavode, urejal komunalne za- deve, skrbel za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, itd. Udeležba državljanov pri delu ObLO je bila zagotovljena z zbori volilcev, kot je bilo to v praksi že prej. Bistveno novost v tem obdobju pomenijo 4 do 5-članski vaški, odbori, ki so jih ustanavljali po vaseh oziro- ma naseljih. Leta 1953 je na območju ObLO Ribnica delovalo 9 vaških odborov, ki jih je ustanovil ObLO na predlog zborov volilcev.^' Konec leta 1954 so izvolili kar 18 vaških odbo- rov v naslednjih vaseh: Breg, Breze, Bukovi- ca, Dane, Dolenji Lazi, Gorenja vas. Gorica vas, Hrovača, Jurjevica, Kot, Nemška vas, Otavice, Ribnica, Sajevec, Slatnik, Sušje, Za- dolje in Zlebič.^^ Vaški odbori niso bili organi oblasti, temveč pomožni organ ObLO. Oprav- ljali so naloge, ki so imele pomen samo za pre- bivalce vasi ali naselja (popravilo vaških po- ti) in predlagali posamezne ukrepe ljudskemu odboru. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 175 RAZVOJ OBCINE KOT KOMUNE 1955—1963 Ustavni zakon leta 195333 je razširil načelo samoupravljanja s tem, da je zagotovil delov- nim ljudem samoupravo ne le v gospodarstvu, temveč tudi v družbenih službah in v poUtič- noteritorialnih enotah. Načela ustavnega za- kona, ki so dala osnovo tako imenovanemu ko- munalnemu sistemu, so bila podrobneje for- mulirana leta 1955 v splošnem zakonu o ure- ditvi občin in okrajev«* ter v predpisih, ki so določali pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v naslednjih letih.3» Občina postane temeljna političnoteritorialna organi- zacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbenogospodarska skupnost pre- bivalcev na svojem območju. Ima tudi lastne vire dohodkov, s katerimi pokriva občinske potrebe. Občina je začela povezovati gospodar- ske organizacije, zavode in družbene organi- zacije, ki so postale samostojne, v nov družbe- ni organizem — komuno. Vsaka občina ima svoj statut.3* S temi spremembami se je težišče oblastnega odločanja preneslo z okrajev na občine. Ponovno se je pokazala potreba po obliko- vanju večjih občin kot upravnoteritorialnih enot, ki bi geografsko in gospodarsko zaokro- žene bile sposobne opravljati vse funkcije. Z zakonom o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji 30. junija 1955«' sta bili ukinjeni ob- čini Dolenja vas in Loški potok. Prva se je združila z občino Ribnica, druga pa z občino Draga-Loški potok. Nespremenjeni sta ostali občini Lašče in Sodražica. Priprave za zdru- žitev občine Dolenja vas z Ribnico so pote- kale ob precejšnjih naporih družbenih orga- nizacij in Okrajnega ljudskega odbora Ko- čevje. Občini sta se združili 1. septembra 1955, novi, razširjeni ObLO Ribnica (40 odbornikov) pa se je prvič sestal že 6. avgusta 1955 pod predsedstvom Jožeta Selška.^s Komisija za iz- delavo občinskega statuta, ki je bil sprejet 26. januarja 1956, je predvidela naslednjo organi- zacijsko podobo ObLO Ribnica: 40 odborni- kov, predsednik, podpredsednik, 11 svetov (7 do 11 članov), 5 ostalih odbomiških komisij in 24 krajevnih odborov (5—7 odbornikov). V praksi se je organizacija ljudskega odbora in občinske uprave od 1955 do 1957 večkrat spre- minjala. ObLO je bil še vedno enodomen. Le- ta 1955 so delovali pri ObLO le 4 sveti, no- vembra leta 1956 pa so izvolili kar 13 svetov,'» ki so postajali vse bolj politično izvršilni or- gani in so za razliko od prvih svetov le še iz- jemoma opravljali strokovne upravne zadeve. Te So opravljali občinski upravni organi, ki so se po letu 1955 znatno kadrovsko okrepili, organizacijsko pa stalno spreminjali. Konec leta 1955 je bilo sistemiziranih 19 upravnih delavcev, organiziranih v urad tajnika (9), referat za gospodarstvo (6), referat za zdrav- stvo, socialno skrbstvo, delovna razmerja in šolstvo (1) ter sodnik za prekrške.*" Sveti ObLO so dajali upravnim organom smernice za njihovo delo, jih nadzorovali in izdajali iz- vršilne predpise. Krajevni odbori so bili predvideni v vsaki večji vasi kot pomoč pri reševanju krajevne problematike v občinskem odboru. Pravza- prav so nasledili vaške odbore kot organi kra- jevne samouprave in delovali zlasti na komu- nalnem področju (popravilo vaških poti, vo- dovod, elektrifikacija, itd.), na drugi strani pa so bili nekakšna podaljšana roka ObLO. število ustanovljenih krajevnih odborov (23) novembra leta 1955 je bilo enako številu prej- šnjih vaških odborov v obeh občinah.*' Drugo vez med občinskim centrom in prebivalci v naseljih so predstavljali krajevni uradi kot organi občinske uprave, tako da bi bile do- ločene občinske upravne službe bližje prebi- valstvu. Zato je bil v Dolenji vasi ustanovljen krajevni urad, kjer je bil že dotlej sedež uki- njene občine. Kasneje sta bila ustanovljena še krajevna urada v Sodražici (leta I960) in v Loškem potoku (leta 1962). Uradi so vodili Zapisnik skupne seje obeh zborov Občinskega ljudske- ga odbora Ribnica 10. 2. 1963 po priključitvi območja Loškega potoka 1761 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 matične zadeve in sprejemali vloge državlja- nov za ObLO.*2 Za razvoj občine Ribnica od leta 1957 do 1963, ko je bila sprejeta nova ustava, je zna- čilno, da so se ob zelo pogostih upravnoterito- rialnih spremembah (združevanje občin in ve- čanje območja občine Ribnica) v začetku leta 1962 izoblikovale današnje meje občine ter da so se v stalnem procesu decentralizacije ob- lasti večale zakonske pristojnosti občine. Po- sledica tega so bile pogoste organizacijske spremembe občinskega ljudskega odbora ter občinske uprave. 15. julija 1957 je bil uki- njen okraj Kočevje, občina Draga-Loški po- tok pa je bila v celoti priključena občini So- dražica.^a po tej spremembi so vse občine spa- dale do leta 1965 pod okraj Ljubljana. Z novelo splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev leta 1957^^ je bil tudi v občinskih ljudskih odborih uveden zbor proizvajalcev poleg občinskega zbora. Na splošnih volitvah v tem letu je bilo izvoljenih v ObLO Ribnica skupaj 42 odbornikov, 24 v občinski zbor in 18 v zbor proizvajalcev.** Za predsednika je bil izvoljen Stane lic. Na drugem zasedanju 23. novembra 1957 je občina sprejela svoj drugi statut,*« in izvolila 14 svetov in prav toliko komisij. Obenem se je zmanjšalo števUo kra- jevnih odborov, tako da jih statut navaja le še 19. Zaradi prenosa pristojnosti z okraja na občine so se reorganizirali tudi občinski upravni organi. Najvažnejši je bil prenos pri- stojnosti inšpekcijskih služb (finančna, trž- na, veterinarska, kmetijska, gradbena in in- špepcija dela), ki pa so v Ribnici v celoti za- živele šele leta 1962 v povezavi z občino Ko- čevje.*' Teritorialni obseg občine Ribnica se je moč- no povečal 15. januarja 1960 ob priključitvi večjega dela ukinjene občine Sodražica ter m.anjšega dela občine Lašče. Priključene so bile naslednje katastrske občine: Gora, Pod- poljane, Sv. Gregor, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice.*^ S tem je bila razen na jugozahodu dokončno oblikovana občinska meja. Število prebivalcev se je povečalo za 3674, tako da je občina Ribnica ob popisu pre- bivalstva leta 1961 štela 9960 prebivalcev.*« Povečanje števila prebivalcev je bil pri od- bornikih poglavitni argument za priključitev, ker je občina s tem dobila boljše pogoje za obstoj in razvoj, v nasprotnem primeru pa bi se morala priključiti kočevski občini. Obmo- čje Loškega potoka, ki je büo prej del občine Sodražica, je pripadlo občini Loška dolina, vendar ne za dolgo. Občina Loška dolina je bila ukinjena s 1. januarjem 1962.5» Občini Ribnica so bile priključene katastrske obči- ne Hrib, Ret j e in Travnik. V Loški dolini je tedaj živelo 1856 prebivalcev, v celotni občini Ribnica pa skupaj 11.816.'' Leta 1962 je občina Ribnica v teritorialnem smislu dokončno oblikovana. Nagel razvoj družbenoekonomskih odnosov po osvoboditvi je narekoval stalne spremembe, ki so bUe do- stikrat izvedene na hitro, največkrat na ini- ciativo višjih upravnih organov (okrajev), manj pogosto pa na željo prebivalstva. Obi- čajno je bilo prebivalstvo proti ukinitvi ob- čine, vendar so prevladali gospodarski in dru- gi interesi, ki so govorili v prid združitvam. Omeniti je treba, da je pogosto ukinjanje ozi- roma spreminjanje lokalnih teritorialnih enot povzročalo zastoje in deloma zmedo v poslo- vanju ljudskih odborov in njihovih upravnih organov, na drugi strani pa je pozitivno, da so bili s tem premagani ozki lokalni interesi po- sameznikov. Zanimivo je, da so nadaljnji po- skusi po združitvi občin Ribnica in Kočevje konec leta 1962 in v začetku leta 1963 propadli, saj so se prebivalci na zborih volilcev 90 "/o izrekli proti združitvi, ObLO Ribnica pa so- glasno glasoval proti.'^ Zaradi priključitve novih naselij občin So- dražica in Lašče se je leta 1960 število odbor- nikov ObLO povečalo na 61 (občinski zbor 36, zbor proizvajalcev 25).^^ Za predsednika je bil izvoljen Stane lic (do 30. maja 1960), nato Stane Goršič, od 26. marca 1962 pa Franc lic. ObLO je gbenem izvolil 14 svetov (6- do 11-članski) ter kar 33 komisij. Po priključitvi Loškega potoka je ObLO štel 73 odbornikov (občinski zbor 42, zbor proizvajalcev 31), po- večalo pa se je tudi število članov svetov in komisij."* Organizacija ObLO Ribnica leta I960: ObLO Ribnica (61 odbornikov) občinski zbor (36) zbor proizvajalcev (25) Sveti za: splošno upravo in notranje zadeve, delo, šolstvo, prosveto in kulturo, zdravstvo, socialno varstvo, varstvo družine, telesno vzgojo, industrijo in obrt, kmetijstvo in gozdarstvo, blagovni promet, komunalne zadeve, stanovanjske zadeve, družbeni plan in finance. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 177 3 skupne komisije ObLO 3 komisije občinskega zbora 4 komisije zbora proizvajalcev 23 stalnih komisij. Ob vsaki večji spremembi so se reorganizi- rali in razširili tudi upravni organi občinske- ga ljudskega odbora, ki so se delili na tajni- štvo, oddelke, odseke, referate, uprave in krajevne urade. Sredi leta 1961 je bilo v upravnih organih sistematiziranih 53 delov- nih mest, dejansko zasedenih pa nekoliko manj.^' Organizacija upravnih organov ObLO Rib- nica leta 1961: Urad tajnika Temeljni upravni organi: 1. Oddelek za splošne in notranje zadeve; a) odsek za notranje zadeve, b) odsek za družbene zadeve, c) glavna in sprejemna pisarna, d) pomožna tehnična služba in ekonomat. 2. Oddelek za finance: a) odsek za dohodke, b) odsek za proračun, c) referat za imovinskopravne zadeve. 3. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve: a) odsek za kmetijstvo in gozdarstvo, b) odsek za komunalne zadeve in bla- govni promet, c) referat za plan in statistiko. 4. Odsek za narodno obrambo. Posebni upravni organi: 1. Krajevni urad Sodražica. 2. Krajevni urad Dolenja vas. 3. Krajevni urad Loški potok. Drugi organi: 1. Sodnik za prekrške. RAZVOJ OBCiNE 1963—1974 Zvezna in republiška ustava leta 1963 opre- deljujeta občino kot temeljno družbenopoli- tično skupnost.^" Pravice in dolžnosti občine so določene z ustavo, zakoni in občinskim statutom, izvajajo pa jih občani na zborih vo- lilcev in drugih oblikah neposrednega odlo- čanja, nadalje občinska skupščina in njeni or- gani ter krajevne skupnosti. Bistvena novost je, da je občina poleg delovne organizacije razglašena kot temeljna oblika družbenega sa- moupravljanja v političnem sistemu države. Pregledna karta današnje občine Ribnica 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 Ukinjeni so bili ljudski odbori, najvišji organ v občini pa postane skupščina. Volitve odbornikov v Skupščino občine Ribnica (SO) so bile 26. maja 1963, skupščina pa se je sestala prvič 3. junija in imela na- slednjo organizacijsko obliko:" Skupščina občine Ribnica (52 odbornikov) občinski zbor (26), zbor delovnih skupnosti (26), — gospodarski zbor (19), — prosvetno-kulturni zbor (3), — socialnozdravstveni zbor (2), organizacijskopolitični zbor (2), 12 svetov, 3 odborniške komisije občinske skupščine, 4 odborniške komisije občinskega zbora, 4 odborniške komisije zbora delovnih skup- nosti, 15 stalnih komisij, občasne komisije. V tem obdobju je SO Ribnica sprejela dva občinska statuta, prvega leta 1964, drugega le- ta 1970.5* Skupščina je delovala v enakem šte- vilčnem sestavu vse do leta 1974, funkcijo predsednika pa sta opravljala Franc lic (1963 do 1967) ter Bogo Abrahamsberg (1967—1974). Število svetov kot političnoizvršilnui orga- nov skupščine se je zmanjševalo, prav tako tudi število stalnih komisij. Sredi leta 1969 je imela skupščina naslednje svete in komisije:'« Sveti za: družbeni plan in finance, splošne in notranje zadeve, gospodarstvo, komunalne zadeve in urbanizem, šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, zdravstvo, socialno varstvo in delo, narodno obrambo; komisije za: volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, družbeni nadzor, prošnje in pritožbe, predpise, skrb borcev NOV, odlikovanja, gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV, mandatno imunitetni komisiji obeh zbo- rov SO. Zelo pestra je bila tudi organizacija uprav- nih organov, ki se je stalno spreminjala, zla- sti po letu 1965, ko so se po ukinitvi okraja Ljubljana pristojnosti in naloge občine še po- večale.«" Ukinjen je bil krajevni urad v Do- lenji vasi. Na področju inšpekcijskih služb, sodišča, javnega pravobranilstva in javnega tožilstva se je uprava povezovala v medob- činske službe. Ustava leta 1963 je pomenila tudi bistveno novost za razvoj krajevne samupravne — kra- jevne skupnosti. Ta je bila tedaj opredeljena kot samoupravna skupnost občanov vasi, na- selij ali delov mest. Statut občine Ribnica le- ta 1970 je natančneje opredelil krajevno skupnost kot »samoupravno skupnost, ki jo lahko ustanovijo občani na območju enega dela, enega ali več naselij, ki so teritorialno, urbanistično in ekonomsko določena enota. V krajevni skupnosti organizirajo občani v ok- viru možnosti in potreb: komunalne, stano- vanjske, socialne, kulturne, prosvetne, vzgoj- ne, varstvene in druge dejavnosti. Krajevna skupnost obravnava dejavnost delovnih or- ganizacij, ki so na njenem območju in oprav- ljajo dejavnost javnega pomena ter skrbi za zadovoljevanje dnevnih življenskih potreb občanov.««' Lahko rečemo, da začetki krajev- nih skupnosti segajo v leto 1952, ko so bili ustanovljeni vaški odbori, ki so se po letu 1955 nadaljevali v krajevnih odborih. Teh je bilo leta 1960 že prek 30, nato pa se je število do leta 1963 zmanjšalo za tretjino.«^ Krajevna skupnost postane pravna oseba, ki razpolaga s splošnim ljudskim premoženjem. To dvoje jo bistveno loči od krajevnih odborov. Krajevne skupnosti niso zaživele čez noč, ampak so se razvijale in dobile današnjo po- dobo šele leta 1975. Konec leta 1964 je SO Rib- nica sprejela prvi odlok o ustanovitvi 15 kra- jevnih skupnosti, ki so jih formirali občani na zborih volilcev.«^ Naslednje leto je skupščina že potrdila prve statute in ponovno z odlo- kom dala soglasje k ustanovitvi 16 krajev- nih skupnosti: Bukovica, Dolenja vas. Dolenji Lazi, Gora, Gorica vas, Grčarice, Jurjevica, Loški potok, Prigorica, Rakitnica, Ribnica, Slemena, Sodražica, Sušje, Velike Poljane in Zadolje.«* Sele sedaj so na vseh območjih pre- nehali z delom krajevni odbori. Leta 1965 je bila ustanovljena še krajevna skupnost Nem- ška vas, Zadolje pa so se pridružile Bukovici. Leta 1967 je bila ustanovljena krajevna skup- nost še v Otavicah, tako da je število naraslo na 17. Krajevne skupnosti so v glavnem reše- vale komunalne probleme krajev ter so bile organizacijsko slabo razvite, zlasti pa premaj- hne glede na število prebivalcev. To je bü glavni razlog, ki je pripeljal do združitve kra^ jevnih skupnosti leta 1975, ko je bilo usta- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 179; novi j enih 6 krajevnih skupnosti: Dolenja vas, Ribnica, Slemena, Sodražica, Velike Poljane in Loški potok.'ä Zvezna in republiška ustava leta 1974'* sta ponovno vnesli v celoten skupščinski sistem bistvene novosti in pomenita osnovo za delo današnje občine. Odpravljen je bil odborniški sistem in uveden delegatski sistem, ki je zajel izredno širok krog delovnih ljudi in občanov pri samoupravnem in političnem odločanju v občini. Delegatski sistem, njegov razvoj in delovanje po letu 1974 pa je že del naše vsak- danjosti, zato prikaz lahko zaključimo z le- tom 1974, ko se začenja novo obdobje v raz- voju občine. OPOMBE I. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Lju- bljana 1971, str. 550. — 2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območ- ja občine ter o območjih občine, Ur. 1. SRS, št. 28/80. — 3. Statistični letopis SR Slovenije 1981, Zavod SR Slovenije za sitatistiko, Ljubljana 1981, str. 614 in 635. — 4. Členi 116 do 119 ustave SFRJ 1974, Ur. 1. SFRJ, št. 9/74. 5. Ur. 1. SNOS, št. 2/44. — 6. Zapisnik seje okrajnega IO Kočevje in Ribnica 16. 8. 1945, Zgodovinski arhiv Ljublja- na (nadalje ZAL), OLO Kočevje, škatla 505. — 7. Slovenski poročevalec, 30. 7. 1945, št. 87. — 8. Zapisnik 1. redne seje KLO Ribnica 17. 1. 1946, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 9. Ur. 1. SNOS in Narodne vlade Slovenije, št. 33/45. — 10. Vse na- daljnje upravnoteritorialne spremembe se nana, šajo na ozemlje današnje občine Ribnica. — II. Ur. 1. FLRJ, št. 43/46. — 12. Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 62/46. — 13. Ur. 1. LRS, št. 9/48. — 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, Ur. 1. LRS, št, 33/49. — 15. Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, Ur. 1. LRS, št. 35/49. — 16. Zapisnik ob komasaciji KLO Ribnica in del KLO Goniča vas 25. 9. 1946, ZAL, OLO Kočevje- šk. 505. — 17. Zapisnik 24. redne seje KLO Ribni- ca 9. 2. 1947, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 18. Zapisnik zasedanja novo izvoljenega KLO Ribnica 6. 12. 1947; Zapisnik 2. redne seje KLO Ribnica 12. 12. 1947; ZAL, OLO Kočevje, šk. 505.— 13. Podatki so zajeti iz statističnega gradiva »So- cialni sestav odbornikov KLO 1948«, ZAL, OLO Kočevje, šk. 290; podatki o številu prebivalcev niso zajeti po popisu prebivalstva letai 1948, tem- več po evidencah tajnikov KLO. — 20. Ur. 1. FLRJ, št. 49/49. — 21. Zapisnik 1. zasedanja KLO Ribnica 16. 12. 1949; Zapisnik 1. seje IO KLO Ribnica 18. 12. 1949, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 22. Temeljni zakon o gospodarjenju z državni- mi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodar- skimi združeiji po delovnih kolektivih, Ur. 1. FLRJ, št. 43/50. — 23. Lt. 1: FLRJ, št: 22/52 — 24. l^r. 1. LSR, št 19/52. — 25. Ur. 1. LRS^ št. 11_ /52. — 26. Krajevni leksikon LR Slovenije, Lju- bljana 1954, str. 69—76. — 27. Število prebivalcev je povzeto :po rezultaitih ljudskega štetja 15. 3. 1948. — 28. Zapisnik 1. seje ObLO Ribnica 17: 12: 1952, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/36. — 29. Prav tam; Zapisnik 5. seje ObLO Ribnica 30. 8. 1953; Analiza dela ObLO Ribnica za leto 1954, ZAL Ob LO Ribnica, št. 8/3Ti/38. — 30. Podrobnejši podatki o organizaciji upravnih organov ObLO Ribnica med arhivskim gradivom za obdobje od 1952 do 1945 niso ohranjeni. — 31. Zapdisnik 5. seje ObLO Ribnica 30. 8. 1953, ZAL, ObLO Ri- bnica, šk. 8/37 — 32. Zapisnik redne seje ObLO Ribnica 19. 12. 1954, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/38. — 33. Ur: 1: LRS, št: 3/54; — 34. Ur. 1. FLRJ, št. 26/55 — 35. Zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Ur. 1. FLRJ, št. 34/55, 52/57, 27/59; Zakon o državni upravi. Ur. 1. FLRJ št. 13/56: — 36: Ob- čina Ribnica je sprejela svoj prvi statut 26. 1. 1956, osnutek pa 25. 8. 1955. — 37: Ur: li LRS, št: 24/55. — 38. Zapisnik redne seje ObLO Ri- bnica 24. 7. 1955; Zapisnik 1. seje ObLO Ribnica 6. 8. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 39. Sklepi ObLO Ribnica o izvolitvi svetov 14. 11. 1956, ZAL, ObLO Rilnica, šk. 4/9. — 40. Zapisnik 4. redne seje ObLO Ribnica 30. 12. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 41. Zapisnik 3. redne seje ObLO Ribnica 5. 11. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 42. Glej opombo 38. — 43. Zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 25/57 in 44/58. — 44. Ur. 1. FLRJ, št. 29/57: — 45. Zapisnik 2. skupne seje ObLO Ribnica 23. 11: 1957, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/41. — 46. Statut cbčine Ribnica 23. 11. 1957, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 15/41. — 47. Zapisnik skuipne seje ObLO Ribni- ca 24. 12. 1962, ZAL, ObLO Ribnica šk. 10/46. — 48. Zakon o spremembah zakona o ob- močjih okrajev in občin v LR Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 2/60; Zakon o območjih okrajev dn občin v LRS, Ur. 1. LRS, št. 37/60. — 49. Zapisnik 15. skupne seje ObLO Ribnica 16. 11. 1959, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/43; Statistični podatki po ob- činah SR Slovenije, Zavod SR Slovenije za stati- stiko, Ljubljana 1970, VI. zvezek, str. 21. — 50. Za- kon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS, V^. 1. LRS, št. 32/61. — 51. Glej opombo 49. — 52. Zapisnik skupne seje ObLO Ribnica 23. 1. 1963, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/47. — 53. Zapisnik skupne seje začasnega ObLO Ribnica 5. 2. 1960, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/44. — 54. Zapisnik skupne seje ObLO Ribnica 10. 2. 1962, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/46. — 55: Odlok o notranji organizaciji organov ObLO Ribnica 9. 11. 1961, ZAL, ObLO Ribnica; šk. 9/44. — 56. Ur. 1. SFRJ, št. 14/63; Ur:l: SRS, št: 10/63: — 57. Zapisnik 1. skupne seje Skupščine občine Ribnica 3. 6. 1963; Zapisnik 2. skupne seje SO Ribnica 5. 7. 1963, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/47. — 58. Statuta občine Ribnica z dne 14. 4. 1964 in 26. 11. 1970, Arhiv SO Ribnica. — 59. Zapisnik 2. seje obeh zborov SO Ribnica 28. 6. 1969, Arhiv SO Ribnica. 60. Ustavni zakon o odpravi okrajev 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 V SR Sloveniji, Ur. 1. SRS, št. 10/65: — 61: Statut občine Ribnica 26. 11. 1970, Arhiv SO Ribnica. — 62. Zapisnik 3. seje obeh zborov ObLO Ribnica 20. 7. 1960, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/44. — 63. Zapisnik 11. skupne seje SO Ribnica, 21. 12. 1964, Arhiv SO Ribnica. — 64. Zapisnik 7. skupne seje SO Ribnica 28. 12. 1965, Arhiv SO Ribnica. — 65. Zapisnik 2. seje zbora krajevnih skupnosti občine Ribnica 17. 3. 1975, Arhiv SO Ribnica. — 66. Ur. 1. SFRJ, št. 9/74; Ur. 1. SRS, št: 7/74: LITERATURA 1. Trideset let socialistične Jugoslavije, Beograd 1975. — 2. Slovenija 1945—1975, Zavod SR Slove- nije za statistiko, Ljubljana 1975. — 3. Družbeni razvoj SR Slovenije 1947—1972, Ljubljana 1974. — 4. Dr. Janez Smidovnik, Koncepcija jugoslo- vanske občine, Ljubljana 1970. — 5. Joško Humar, Občina in občan, Ljubljana, 1970. — 6. Ivan Kni- stan. Družbena ureditev SFR Jugoslavije, Lju- bljana 1972. — 7. Arhivsko gradivo v Sloveniiji po osvoboditvi, Arhivsko društvo Slovenije, Lju. bljana 1978. — 8. Matjanko Dolenc, Razvoj ljud- ske oblasti! v Ljubljani v prvem desetletju ipo os- voboditvi, Kronika, 1965, zvezek 2 in 3. — 9. Zbor- nik občine Domžale, Domžale 1979. — 10. Peter Cerovac, UpravnoteritorSalno oblikovanje SR Slovenije z uipravnoteritorialnimi enotami 1945 do 1964, Zavod SR Slovenije za statistiko, Prikazi in študije, Ljubljana 1964, letnik X, št. 7—8. — 11. Vladimir Zumer, Kratek pregled upjravnote- ritoilialnega razvoja na območju občine Domžale od 1945 do 1963, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 1978, (rokopis).