SL SOS LJUBLJANA JUG03 LAV I J (C, C. —i U c«lo Uto L 15.—, t iaoaei 30 — OfUnki za t obrtne oglase L i. 1.50, oglas« toni savedev L X—* prvi straai L 1— Letnik Ul Ui »ifailtrn m II-ST. hm niitvi Trst (S), ulica S. iaj se poiilja;o izkljaito pa npraraStrn. R ok opi* ta — Last, zaloga m a ie bilo tako poškodovanih, de so* se morali stanovalci is njih preseliti. Prebivalstvo je preplašeno zbežalo na ulice in polja, odkoder se ctalgo ni hotelo povrniti. Tii osebe so bile ranjene, med njimi ena precej težko. V Genzanu se je zrušila ena hiša, v Rocca di Papa pa jih je bilo več poškodovanih. Incident na letališču RIM, 26. Včeraj zvečer je izvršil državni podtajnik v ministrstvu za aeronavtiko on- Bal-bo letalno vežbo na letališču v Centocelle. Pri pristanku je radi teme zadel na tla s tako silo, da sta se poškodovala voziček in propeler. On. Bal bo je ostal nepoškodovan. Zahvalna brzojavka Mmm ki so bili izpoitenl »a svoboda RIM, 26. Iz Civitavecchia je došla on. Mussoliniju naslednja brzojavka: _ «Podpisani, ki so se povrnili iz konfinacije v objem svojih družin radi blagohotnega in blagoslovljenega usmiljenega dejanja V. E., si štejejo v čast izraziti resnična, globoka čuvstva hvaležnosti v imenu otrok in svojcev, ponižno proseč, da bi V- E., sigurno jamstvo naše Italije, do katere čutimo ljube« zen nepokvarjenih sinov, ki so na zapoved V. E. pripravljeni to dokazati kjerkoli in kakorkoli, blagovolila sprejeti naša odkritosrčna voščila za Vašo plemenito družino in za V. E. Podpisani: Fiorentini Benedetto, Caruso Edilberto,, j Ansuinelli Bruno, Ribuffi Liborio, Lini Umberto, Bomba Cesare, Proiet-ti Arduino, Cinio Salvatore.» Nesrečno praznovanje božiča NEAPELJ, 26. Kljub tozadevnim prepovedim se je božič v predmestjih praznoval po stari navadi z razstreijevanjem petard in drugih eksplozivnih snovi. Zgodilo se je več hudih nesreč* Pri razstreljevanju papirnatih bomb in drugih podobnih reči je neki deček izgubil vid, trije že priletni možje so bili precej resno ranjeni; enemu je razme šarilo desno roko. EMPOLI, 26. V Camioli prebiva družina Tesi, ki je na božični večer povabila na večerjo prijateljico, neko Cinottijevo. Veselo božično razpoloženje je na mah pretrgala usodna nesreča. Sedemnajstletna Tesi jeva hčerk sije vzela s stene puško, o kateri je mislila, da ni nabita, namerila jo je v šali proti prijateljici Cinottijevi ter izprožila. Počilo je in Cinottijeva se je, smrtno nevarno zadeta, zgrudila na tla. Šolske vesti RIM, 26. «Imformatore della Stampa» prinaša naslednje šolske vesti: Iz dobro poučenega vira doznavamo, da bo v najkrajšem času objavljen kr. ukafc, s katerim bodo podeljene pokojnine drugorodnim učiteljem, ki so bili odpuščeni iz službe radi nezadostnega poznanja italijanskega jezika. Tekom tega tedna se bo v prostorih naučnega ministrstva zopet sestala komisija, kateri je poverjeno reševanje učiteljskih rek ur zov. V najkrajšem času bo objavljena nova zbirka (Testo unico) šolskih zakonov, takoj nato pa bo izdan tudi izvršilni pravilnik k enotni zbirki. Matt* častita on. MnasoHntfn RIM, 26. Načelnik vlade on-Mussolini je prejel naslednjo brzojavko iz New Yorka: "Dovolite, da Vam častitamo k temu važnemu koraku, ki bo pripomogel k vedno večji stabilizaciji italijanskega narodnega gospodarstva in italijanskih financ. Mi v New Yorku m naša londonska hiša smo bili prav veseli, da smo mogli v to svrho sodelovati z Vami. Ponovno Vam želimo vse najboljše. Morgan.» Kitajski tolovaji ugrabili trt italijanske misijonarje PARMA, 26. TukajSnji škof Conforti, ustanovitelj misijonarskega zavoda sv. Frančiška na Kitajskem, je prejel iz Kitaj^-ske brzojavno poročilo, da so tolovaji ugrabili misijonarje Muneretti, Tonetto in MuraEZO-ni ter zahtevajo zanje znatno odkupnino. Glasom brzojavke so bili že ukrenjeni koraki za o-svoboditev treh ujetnikov. Božič v Rimu in drogod RIM, 25. Sveti kolegij kardinalov se je včeraj podal v Vatikan, kjer je izrazil papežu božična in novoletna voščila. Papež se je za voščila zahvalil z govorom, v katerem je med drugim obžaloval, da mu nekateri verniki še vedno pripisujejo razne politične težnje. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo radi dejstva, da je v Italiji tako dobro poskrbljeno za verouk. RIM, 26- V božični noči je papež v svoji zasebni kapelici daroval sv. mašo-polnočnico. Včeraj, na božič, ni sv. oče sprejel nikogar. Iz vseh krajev sveta so prispela v Vatikan voščila vladarjev, Škofov in drugih višjih cerkvenih in laičnih dostojanstvenikov. Javni uradi v Rimu so bili seveda zaprti. Načelnik vlade pa se je kljub prazniku podal v palačo Chigi. LONDON, 26. Božični prazniki so potekli, kakor pišejo listi, zelo veselo. Tekom praznikov so delale trgovine izborne kupčije in po dosedanjih računih izgleda, da so v božičnem tednu potrošili Angleži nič manj kot 3,225 milijonov za darove,-sladkarije in druge stvari, ki so romale v želodce. PARIZ, 26. V Parizu so potekli božični prazniki precej veselo in to kljub deževnemu vremenu. Na osrednjem trgu so se v božičnem tednu razprodale ogromne količine živil: 175-00t* kilogramov perutnine, puranov in gosi, 200.000 kg izvrstnih rib, 15.000 kg volovskega mesa. 40 tisoč kg teletine, ne računajoč ostale tisoče kilogramov slaščic in drugega. Nevamostliidih poplav v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. Radi nagle spremembe temperature se je sneg začel povsod hitro tajati, tako da preti nevarnost novih velikih poplav- Skoro vse reke in potoki vznemirljivo naraščajo, zlasti pa groze s poplavami Drava, Sava in Drina. Drava je ponekod prestopila bregove; v zadnjih 36 urah je narasti a za 1.66 m. Sava narašča tekom poslednjih dvanajst ur stalno vsako uro za 12 cm. Ker prenaša s seboj ogromne količine lesa in raznih drugih predmetov, sklepajo, da je v svojem gorenjem toku prestopila bregove in povzročila večjo škodo. Na mačvanski strani je Sava porušila nasipe in poplavila vsa bližnja polja. Mačva je popolnoma pod vodo. Na sremski strani je voda zalila prostorno ravan, tako da se ljudje resno boje za zimsko setev, če bi se voda v doglednem času ne odtekla. Pri Sremski Mitrovici je porušenih več mostov; tudi začasni betonski most je valov je odneslo. Promet med sremsko in mačvansko stranjo je popolnoma prekinjen. Tudi Drina je v svojem spodnjem toku že na več mestih prestopila bregove, ker je radi toplega, južnega vremena močno narastla- Dunav vali s seboj ogromne množine ledu. Požar v hotelu BEOGRAD, 26. Iz Požarevca javljajo: Včeraj ob 1. po polnoči je v tukajšnjem hotelu «Srpska kruna», ki je eden največjih in najmodernejših, izbruhnil požar, ki bi bil lahko postal katastrofalen. V veliki hotelski dvorani je baš sinoči imela demokratska stranka svojo prvo zimsko veselico. Sredi največje zabave, ko je lastnik hotela g-Kolomjac vodil kolo, je n? doma nastala v dvorani tema; najbrž radi kratkega stika pri električni napeljavi. Istočasno so se razlegli po hotelu klici: «Gori, gori!» Navzočnih se je polastila strahovita panika, tem bolj, ker se je z ulice začulo tudi streljanje. To pa je bil le alarm "vojaške patrulje, ki je tako kmalu priklicala ognjegasce in vojaštvo. Vse pcjdstrešje hotela je bilo že v plamenih. Vendar pa se je požarni hrambi posrečilo ogenj omejiti, tako da je zgorela samo streha. Obstojala je velika nevarnost, da se vname skladišče bencina, ki se nahaja na dvorišču. Škodo cenijo na 200 do 250 tisoč dinarjev, a je krita z zavarovalnino. Človeških žrtev ni. POIBIKN pMOKCaBfi Letalo Amerikanke Grayson pristalo radi nevihte v Kanadi Letalci rešeni PARIZ, 26. Usoda Amerikanke Grayson, ki je pretekli petek popoldne odletela s svojim letalom z letaliiča Roosevelt Field pri New Yorku proti Evropi in od katere ni bilo od tedaj nobene vesti, je končno pojasnjena. Glasom brzojavke iz Halifaxa je letalo miss Grayson moralo pristati v bližini Peščenega otoka v Kanadi. Pogumni letalki in njenim trem spremljevalcem se ni zgodilo nič hudega, a radi nevihte niso mogli tega prej sporočiti- Silen omar na 'Španskem Ogromna materialna škoda in človeške žrtve PARIZ, 25. Iz Barcellone poročajo, da je v pokrajini Burgos divjal silen ciklon, ki je povzročil veliko škodo. Vihar je ruval drevesa in odnašal strehe, vmes pa je bil tako silen dež, da so bile ulice na mah poplavljene. V Barcelloni je voda poplavila stanovanja v nižjih delih mesta ^n prebivalci so morali zbežati. V vsej pokrajini so reke in potoki prestopili bregove in poplavili obširna zemljišča. V kraju Palma del Rio je voda podrla kmečko hišo, pri čemer je bilo 6 oseb nevarno poškodovanih- V Vallalobidu so železniške zveze pretrgane. Mnogo oseb je bilo ranjenih, nekatere so utonile. Tudi v pokrajinah Sevilla in Sa- lamonica je neurje povzročild znatno škodo. Tituleacu v Italiji SAN REMO, 26. Romunski ZU-nnanji minister Titulescu je prispel včeraj v San Remo, kjer bo ostal nekaj časa. da si odpočije in si okrepi zdravje. Francoski državni proračun odobren PARIZ, 26. Po dolgi razpravi, ki je trajala ves božični večer in se je zaključila šele v nedeljo zjutraj ob 6. uri, je francoski senat odobril državni proračun za leto 1928. V noči od sobote na nedeljo je zbornica trikrat zavrnila spremembe, ki jih je predlagal senat v raznih postavkah, radi česar je bila seja v senatu tri krat prekinjena. Donava zmrznila PRAGA, 26. Radi izredno hudega mraza je Donava na nekaterih mestih zmrznila- V bratislavskem pristanišču so se preteklo noč nagromadile o-gromne plošče ledu, ki onemo-gočujejo vsak promet. Pritisk ledu je tako silen, da preti ladjam resna nevarnost, da se potope. Ker se je obenem voda dvignila za dva metra nad normalno površino in se še vedno dviga, so se pri mnogih ladjah potrgale vrvi in verige. Vendar pa je bilo blago, s katerim so bile natovorjene, pravočasno razloženo. Med Bratislavo in Tebenom je Donava v dolžini 7 kilometrov popolnoma pokrita z ledom. DNEVNE VESTI Praznovanje božiča Praznovanje božiča je imelo svoj običajni, mirni, dasi praz-nično-živahen potek. Posebno živahno vrvenje je bilo na sveti večer. Pri polnočnicah so bile vse cerkve polne vernikov. Številno občinstvo se tudi ni zabilo poslužiti kvestorjevega dovoljenja, da smejo biti javni lokali odprti čez uro, in je tudi v tem pogledu bila poudarjena razlika med tem velikim praznikom in drugimi manjšimi, navadnimi- Razume se, da se je vršilo ono pravo, resnično božiče van je predvsem po družinah v ožjih domačih krogih, toda to praznovanje je bolj notranje in ne spreminja lica mesta kot ono drugo, zunanje božičevanje. Tudi vreme je imelo svoj del. V nasprotju z lanskim božičem, ki ga je spremljal tako hud mraz, da je bilo vse mesto skoro kot izumrlo, smo imeli letos blago južno vreme. Sicer yadi svoje meglene zaspanosti ni bilo preveč prijetno niti spodobno za tak dan, toda vendar je dovoljevalo v nedeljo zvečer in sinoči praznično promenadu o mrgolenje meščanstva po glavnej.ših ulicah in trgih mesta. Stabilizacija lire in tržne cene Lira je stabilizirana okoli 3% višje kot je bila prejštaja kvota 89—90, katera je bila v veljavi kakega pol leta, in sicer na višini 92.46 lir za angleški funt. Radi te--ga so se na mah zvišale tudi cene drugim inoaeroskim valutam v i-stem razmerju: dolar velja sedaj ravno 19 ltr, dinar 33.40 lir za 100 dinarjev francoski frank 74.05, švicarski frank 3<$6.70, češka krona 56.25, dunajski šiling 2.'»8. nemška zlata marka 453.25 in —tatinski papirnati pezo 8.09 lir. > >o sedaj vrednoeti, katere si j« ireba "apomniti, kajti sedaj bomo pač o-stali vedno na tej višini z le neznatnimi dnevnimi spremembami. Zvišanje cen inozemskih valut za 3% ima za posledico podražanje nekaterih vrst blaga v trgovanju na debelo v enaki meri. Predvsem bo občutilo to žito, ki se trguje na debelo često tudi v inozemskem denarju. Pšenica je podražala od srede na četrtek za kake 2—3 lire. Količnik za plačevanje carine je potom odredbe povižan od prej 350 na 367 lir za 100 zlatih lir. Vse to bo imelo pri stroškovni kalkulaciji za inozemstva uvoženo b ago gotov, sicer pa le neznaten učinek. Kljub temu je mogoče pričakovati, da bodo Šli splošni stroški za preživljanje še nazaj, kajti dosti cen in malih stroškov takih vrst blaga ali uslug, ki se ne nahajajo v direktni arbitražni zvezi z inozemstvom, so še vedno Čez svetovno pariteto. Stabilizacija lire je do sedaj vplivala jako povoljno na ocenjevanje državnih papirjev na borzah. Od srede na soboto je narast-la 3X% renta od 70.— na 73, 5% konsolidat 78.50 na 84.50, Hktorsko posojilo od 78.50 na 83.55 in vojno-odškodninske obvoznice od 09 na 71.—. IZ UREDNIŠTVA. Radi včerajšnjega praznika obsega današnja številka «Edinosti» samo dve strani. t ANTON ŠTEMBERGER Poročajo nam: Dne 13. decembra t. 1. je umrl na Sušaku pri Reki Anton Stemberger upokojeni duhovnik tržaško-koperske škofija Že pred letom dni ga je zadela kap. Pokojnik se je rodil v Jelša-nah v Istri leta 1863. Gimnazijo je študiral v Trstu, bogoslovje pa v Gorici. Leta 1888. je bil posvečen v maŠTiika. Služboval je v Mošče-nicah kakor kaplan, potem v St. Mateju krai Kastva, v Ilrušici, v Munah, v Podgradu, potem več let v Trstu pri sv. Jakobu in Sv. Anionu, nato v Dragi in končno je leta 1910. kakor župeupravitelj v Cerovljah blizu Pazina stopil v pokoj. Naselil se je nato v škoci-janu pri Divači, med vojno je par let bival na Dolenjskem in leta 1917. je prišel v Dutovlje, kjer je opravljal dušno-pastirsko službo. O Veliki noči 1919. je bil konfini-ran v svojo domačo občino Jelša-ne. Nato je pa dobil službo v Sv. Mateju pri Kastvu, kjer je deloval v dušnem pastirstvu do lani, ko ga je zadela kap in ni bil več zmožen za službovanje. Preselil se je na bližnji Sušak, kjer ga jo sedaj rešila smrt telesnega trpljenja. — Pokojni Anton Stemberger je bil eden najinteligentnejših duhovnikov tržaško-koperske škofije. N.-p. v. m.! Vračanje Šolnine študentom trgovinske univerze Rektorat kr. trgovinske univerze sporoča: Študenti iz novih pokrajin, ki so bili redno vpisani za akademski leti 1925-2(5 in 192«-27 ter so prosili za oprostitev od šolnine v smislu kr. ukaza-zakona od 7. I. 192G. št. 135, se pozivajo, naj pridejo v tajništvo, da dvignejo že plačane pristojbine. Prošnje za sprejem v policijsko službo Ker je številno stanje zbora a-gentov javne varnosti že skoro dopolnjeno in ker je še vedno mnog« nerešenih prošenj, je notranje ministrstvo odredilo, da se do nove odredbe ustavi sprejemanje V imo-novani zbor. Alessandro Ccmstantinides je imel v nedeljo v dvorani Umet. krožka klavirski koncert s sodelovanjem violinistov Barisona ir\ Kuhacevicha. Ker je svoj vzpored izpolnil z violinskimi točkami, je večer potekel mnogo pestrejše in prijetneje, čeravno je bil vzpored nameravanega samostojnega koncerta (11. XI.) mnogo zanimivejša. — Constantinides je Trfcačan ki je kot tak imel že večkrat priliko nastopiti pred tržaškim občinstvom, bodisi samostojno bodisi kot spremljevalec. Svoj Čas je spremljal Barisona po tujini, kjer si je t__ IL «EDIHOST» V Tr^tu, dne 27. decembra 1927. znal kljub svoji skromni nalogi prkJotdti laskavo priznanje ino-aemsfce kritike. — Prri del sporeda je imel samo starejše skladbe* Paradi«! s «Toccato», Pescetti z *Alegrettom» ta. Bcarlatti s «Sona-tp» so zastopali starejSo italijansko šok>. Bach G. S. pa je bil «a- Can s «So(nato v B-molu» za vio-In klavir. Drugi del sporeda e vseboval zgolj moderne skladbe, se v Trsrtu niso še- izvajale. Ra-vel, od katerega smo slišali «So-natUv>» 7>a klavir, je najsilnejši pastopnik impresionistične glasbe. Njegov vpliv na sodobnike se da primerjati le onemu Stravinskega. Drug-a skladba je bila Milhaudova «Sonate» za dvoj-e violin in klavir. Člen francoske «5estorice» je s svojo iune t nosijo mnogo ekstrem-nej?ei. Pristal pluritonalne glasbe, je eden izmed najplodovitejših sodobnikov, kar ga uporablja za najvažnejša zastopnika «Šestorice». — Ne ba? številno občinstvo je sledilo izvajanju z zanimanjem in o-dobravalo vsako točko z «burnim aplavzom. h. S- Iz tržaškega življenja Samomor V nedeljo popoldne sta dva kmeta na&la v gozdiču pri Opčinah truplo mladega moškega, ki je imel na desnem sencu globoko rano, povzročeno od krogle iz revolverja. Orožje — pištola tipa «Brow-ning» na sedem strelov — je ležalo poleg njega. O žalostnem odkritju so bili obveščeni openski o-rožniki, ki so se takDj podali na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Na podlagi nekakih listin, ki so jih našli pri njem, je bilo mogoče doznati istovetnost mrtveca. Je to 30-letni krnet I>ominik Ver-gmella iz trga Crttanova v Istri. Sodeč po raznih okol-ečiiMah, predvsem po značaju rane, gre za samomor. Vendar pa ni znano, kaj je privedlo Verginello do obupnega koraka, kajti pri njem niso našli nikakega pisanja, ki bi zamoglo rabiti v pojasnilo v tem o žiru. Kaj vse vino stori. Žalosten spomin na božične praznike bo imel 32-letni voznik Karel Marussig iz Turriaca pri Tržiču. Predemočnjim je namreč proslavljal Božič v neki gostilni v domači vasi. kjer se je prav polteno nasr-kal vinske kapljice. Znano je pa, da Človek, kadar ga ima nekoliko pod klobukom, postane rad zgovoren, zato pač ni čudno, da se je tudi Marussigu razvezal jezik. In ker je — kakor pravi star pregovor — v vinu resnica, je Maru*sig v pregovoru s tovarišema Angelom Toresella in Josipom Minei zinil o marsičem, o čemer bi bil trezen najbrž molčal. Zato je pogovor postajal ftim dalje bolj buren, dokler se naposled ni racvil v prepir in pretep, ki je za Marusslga prav slabo končal. Tovariša sta namreč zavihtela palice in sta ga tako hudo pretepla, da sta mu ined drugim tudi zlomila na komr pliciran. način desno nogo. Včeraj zjutraj je bil Marussig prepe-jan v tukajšnjo bolnišnico, kjer bo moral Čuvati posteljo najmanj kakih 5 tednov. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Božični prazniki Megleno in deževno vreme je dado letošnjim božičnem praznikom v Gorici zelo melanholično lice- Ulice so bile skoraj prazne, zlasti včeraj, na dan sv. Štefana-, ko je ves popoldan deževalo. Istotako so bili prazniki bolj žalostni po deželi. AH m g« nt napadli, aM rop MM Uflll Svoj čas smo že .pisali o nekem Jofeefu Gabrijelčidu, ki je trdil, da »o ga v b+ifcirri Anhovega neki neznanci v potni nočni uri dne 17. novembra tega leta napadli, ga oropali in um pobrali 7.4000 lir, zlato uro in veri&ico, ki sta bili vredni nad 400 !ir. Ko je prišel s svojo ovadbo k orožnikom, je pokazal tudi nekaj prask na o-brazu, ki da jih je dobil, ko so ga roparji napadli. Takoj nato so oblastva stikala na vse strani, rta Vi izledila zločince. Toda bilo je vse zaman. — Medtem pa so tudi večkrat — po pisanju nekaterih časopisov — povpraševali Gabrijelčiča, kateri pa je pri pripovedovanju zašel v različna protislovja, radi česar so orožniki začeli sumiti o verodostojnosti njegovih besed. Zvedeli so tudi za različne okolnosti., ki so jih Se bolj potrdilo v njih sumnji. Gabrijelčičev oče je živinski prekupčevalec Že nekaj časa sem pa je puščal, .'a je njegovo kupčije vodil sfaf Jožef, kateri mu pa že precej časa nazaj ni uredil računov in dal izkupičcneg.i denarja. Sedaj pa — tako lomn^vajo oblasti — si je sin izmislil dogod-bico o raparjih, da bi se s tem o-pravačil, ker je zapravil denar, ki bi ga moral oddati očetu Orožniki so ga naznanili sodišču, ker je h lini I, da so ga oropali. Nesreči dveh otrok V goriško mestno bolnico sta morala priti iskati pomoči 18-let-ni Viljem Keoai iz Kozane v Br-dih ter V. Nanut, star <3 leta iz štandre&R. Prvi je pri igranju z drugimi otroci padel iz zidu in se precej občutno potolkel po kolenih in Čelu. Oedravii J>r v 15 dneh. Drugi pa je, živ kot je bil skakal po hiši, pa tako nerodne padel in priletel z glavo ob tla, da si je povročil na čelu rano, ozdravijo vo v 10 dnel. Stepi a sta se Zeleni križ je moral včeraj prepeljati v gorii?ko mestno bolnišnico nekega Ivana Culiata* starega 38 let in stanujočega v ulici Ga-pella št. 60. V prepiru z nekim Emilijem Moncaro ga je poslednji tako pošteno premdkastil, da mu je potr] nekaj reber in mu zlomil prst na desni roki. Izpred sodttia Na zatožni klopi radi tatvine vojnega materijala. V petek dopoldne se je moral zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču Karel M a raž iz gte-verjana, star let, stanujoč v Gorici v ulici Camposanto št. 40. Z njim vred sta sedela na zatožni klopi neki Brunetto Barducci, star 30 let, in Italo Novelli, star SO let, oba iz Campo Risenzio (v pokrajini Florence). Prvi je bil obtožen tatvine vojnega materijala v Škodo družbe za pobiranje iz zadnje svetovne vojne ostalega vojnega materijala Bodoni, ostala dva pa, da sta ukradeno blago kupila. Znano je gotovo čitateljem, kako so v noči 25. novembra miličniki v bližini Po d gore za&le-dov&li avto Št. 74-2107, ki se vozeč brez hiči z veliko naglico, ni hotel ustaviti na pociv več javnih organov. Miličniki so skrivnostni avto kmalu dohiteli, toda šoferja in njegovega spremljevalca ni bilo nikjer. Izginila sta iz avtomobila ter se i«gu-bila v Črni noči. Na avtomobilu pa so našli veliko množino vojnega materijala. Sprva so domnevali, -da je zasačerri avto oni, ki je večkrat že po Brdih raztresovaj letake z državi sovražno vsebino. Toda nekaj dni na to so se lastniki avtomobila, oziroma vojnega ma- ĆIMILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE 2 GOTOVOSTJO PRI OTROCm IN ODRASLIH, PRODAJA SE 0 RUDEĆIH Z/Wi7KIM PO 50 CENT. K etnična-!elernl»M uvod .Aflii MeAom*» Mi* Stlvtc* C*« fttft. 0o4Ul* S. Oiotomo etarni tatlopnik in raJcinlk ta lleltj« In kolonij«: A daljo Ceekel . TrUtia Vi« S. Nicolb fl terijala kar »ami javili oblastvoatf ter Izpovedali, da so le tihotapski trgovci z vojnim materijalom. Ti trgvvci so sedanji obtoženci TVdili so, da »o kupili od AAar&Sa vojni materijal ter so ga feneH namen prodati v Trstu. Pravico do pobiranja zaostalega vojnega materijala pa ima le družba Badoni, zato so morali obtoženci prod sodišče. Sodišče jih je obsodilo: Karla Ma-raža na 6 mesecev zapora, toda le pogojno. Istotako pogojno Novelli-ja na 3 mesece in 300 lir kazni. Barducci-ja tudi na 3 mesece in 300 lir kazni, toda brezpogojno. Tihotapec Radi tihotapstva je sedel na zatožni klopi neki Vilibald Schmol-lrner, star 5*2 let. Vtihotapil je čez mejo iz Avstrije saharin, sladkor, kavo, tobak in podobno. Prvič so ga finančni stražniki zalotili na 2. aprila t. 1. Spustili so ga na začasno svobodo. Toda zopet ga j6 medtem popadla tihotapska strast. Vnovič je kontrabantil in bil zasa-čeai 27. marca. Vnovič so ga pustili na svobodo. Pa ga je zopet vrag zmotil in je tihotapil. Prijeli so ga in prignali pred sodišče ter ga sedaj prav zares obsodili na 5 mesecev zapora ter na 1267.12 lir kazni. Vrh tega še na 1 leto posebnega nadzorstva. VIPAVA Tečaji - Nonre vojašnice - Občinska godba - Blato po cestah Sprejem novega knrata v fetjakn Pred kratkim se je pričel v Vipavi večerni gospodarski tečaj, ki ga vodi g. Terčon. Udeležba je še precejšnja. Vrši se tudi tečaj za italijanščino. So nekateri, ki močno agitirajo za občinsko godbo. Pa nove vojašnice so tudi že skoraj popolnoma izdelane. Nekaj res neprijetnega je blato po vipavskih u-licah, zlasti ga je bilo treba gaziti za božične praznike, ko je bilo slabo vreme- Pred nedavnim Je nastopil naš rojak Edvard Ferjančič kuratsko mesto v Štjaku, v vasici nad nado dolino. Njegov sprejem je bil upsrav slovesen. Fantje so mu postavili pet slavolokov, dve deklici sta imeli lep nagovor, isto tako Je govoril v imenu vseh otoči-narjev g. tajnik Fr. TomžHč. POĐBRĐO. Smrtna kosa. Umrl je v starosti 55 let Peter Kusterle. Kot mlau, močan lant in lepe zunanjosti je bil svoječasno sprejet k takozvanim «Burggen-dann-om». Talentiran, brez vsakih šol, se je bil povzpel do dvornega lakaja na avstrijskem dvoru. Radi njegovega veselega značaja ga je vsak rad in*ei. Po svetovni vojni pa je prišel domov in nekaj časa Živel v precejšnji bedi. Dokler ni bila urejena niegova pokojnina, je moral delati kot na vati en delavec pri najtefcjih ddiin. Zbole1 je na eladkomi bolezni, kateri je tudi podlegel. Njega se bo spominjal marsikateri bivši visokošolec na Dunaju; mnogim je sel v vsem na roko. — Naj v miru počiva! RIHBMBERG Nafta dekleta In sijik tikajoče se nove cerkvene odvadbe. Nove škofijske odredbe, ki prepovedujejo dekletom vstop v cerkev, ako niso pokrita ter ne nosijo zadosti dolgih in ne pretesnih kril aJi prozornih nogavic, so naša dekleta precej v živo zade'.\ Pocefeno ker se v naši fari te ccL iz- vajajo jako energično. Ob nedeljah pri maši ali pa pri popoldanski službi božji sta nalašč zato postavljena na cerkvenem * pragu dva moža, ki straiita in z bistrim očesom premotrita vsako dekle od glave pa do pete, če je dovolj spodobno oblečeno za vstop v cerkev. In marsikatero dekle jo je Moralo odkuriti domov na mesto v kev. Dr- redstavljate si — jeza starisev. In na dru«~ stram a-ma ■ rj^joča jeza in trmoglavost dekleta, ki si je sabi-k> v glavico, da mora imeti ona prav in bo držala njena ne pa, starišev ali župnika. In de nadalje iz tega se rodeči sklep: rajši ne grem v cerkev, kot bi si dala napraviti dolgo in široko krilo ter bi menjala nogavice in bi hodila pokrita v cerkev. In res je v zadnjem času opaziti, da dekleta ne posedajo več tako cerkve — ona dekleta, ki so bila navajena kratkih kril in tenkih, prozornih nogavic — kot so poprej. Opomnimo še, da ima župnik zelo prav, ko nastopa tako strogo v tem pogledu, kajti bilo je rm nekaj takih deklet, katera so se resnično preveč nedostojno oblačila — ne samo za na cesto, pač pa tudi za ▼ cerkev. To svo^o modo eo povečini prinesle iz Trsta ah pa kakega drugega mesta. 2up-nikova akcija je imela precej u-spehov, de več pa bi jih, če bi sta-rfSi moderniziranih mladenk naredili pravočasno in še delali svojo vzgojiteljsko dolžnost. Bi. Znanost faumetnost «Nova Hozikav. - Z januarjem leta 1928 bo Glasbena Matica v Ljubljani pričela izdajati dvomesečnik «Novo Mu-ziko». Revija se bo delila v dva dela Prvi del, ki bo imel 4 strani, bo obeegal glasbeno književnost, drugi del pa, ki se bo nazival kot priloga «Mlada Nova Muzika». in bo štel 12 strani, pa bo prinažal skladbe in muzikalna dela domačih glasbenih umetnikov. — Zunanji ovojni list bo izdelal akad. slikar JuStin — in bo v treh barv&h. Celotna naročnina (6 izvezkov) Din 100. — •Zapravi jivec» Izšel je v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani XI. zvezek »Ljudskega odra», ki vsebuje ljudsko igro v 8 slikah, katera se nazivlje «Zapravljivec». Priredil in predelal jo je Adolf Robida. Stane 18 dinarjev. Ibsenova stoletnica Dne 20. marca 1928'se bo v Oslovem' ter v Skienu, rojstnem mestu svetovnega dramatika Henrika Ibsena praznovala stoletnica njegovega rojstva. Za to se že zdaj delajo velike priprave. Gospodarstvo SMEHA IN KMETIJSKE PO-TCEB&6IKE Tržadka kmetijska družba v Trstu kara v zalogi: Umetna gnojila. Za vse vrste kulturnih rastlin, že pripravljeno m »Sanico in posamezna gnojila, kakor superfosfat, 40-42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter itd. Tii»IIJiiWi stroje ln orodje: Sla- moremice znamke «Mayfahrt», pluge, brane, mlečne posnemalni-ke, transportne vrče za mleko od 10, 20 ki 30 litrov, razno vrtno orodje. Škarje za obrezovanje, oe-pilne no&e, vrtne žagice, vile in gr&hlje itd. Te dni nam je dospela velika iabdra okoličan&kih Šap raznih velikosti, motike itd. Oebaiarsho potrebščine: preskrbljeni smo z vsemi čebelarskimi potrebščinami, orodjem, A. 2. -panji, ter z vsemi kovinskimi deli za imenovane panje. Semena. Za bodočo sezono smo prejeli svežo zalogo vseh vrst ze-lenjadnihl vrtnih in poljskih so-men, razne vrste trav, detelje lu-cetrne in domače detelje. Modra galica. Nakupili smo večjo množino angleške in nacionalne modre galioe ter vabimo vinogradnik« in zadruge, da čim prej prijavijo svoje potrebe. Triaika kmetij, zadruga v Trstu nL Tone bflanea 19 ln Baffineria 7 Telef. 44.99. RAZNE ZANIMIVOSTI Zob TBBt zob V Sauerbrunnu ob avstrijsko-ogTHki meji ni mogel pozabiti cigara Joeip Karoly svoje ljubice, ki se Je bila poročila pred enim mesecem z gostilničarjem Horvatbom. Videč, da njegovi VDdiiii ne vplivajo prav nič več nanjo, jo je napadel, davil, in jo skoraj zadavil, da se ni pojavil moS Horvat h. Gostilničarja je cigan kratko malo lopnil s sekiro in mu razčesnil glavo. Hor-vath je bil na mestu mrtev. Cigan je zbežal, toda orožniki so ga izsledili in zaprli. Imeli so mnogo dela, ker je hotela razjarjena množica cigana linčati. V bližini Sauerbrunna je taborila četa ciganov, h. kateri je špteudal tudi prijeti cigan Karoly\ Koj po- njegovi aretaciji so našli v ciganskem taborišču u-morjeni ženo cigana morilca Karoly-ja in njegovo sedem- najstletno hčer. Umorili so ju nekateri mladeniči, ki jih sedaj* išče omžništvo. Razprave proti zločincem Te dneve se je končala poi'ot-na razprava proti zločinski družbi, ki je s svojimi drznimi Čini vznemirjala vso okolico Caltanissette na Siciliji. Petnajst obtožencev je sedelo v zamreženem prostoi'u. Štirinajst dni je trajala razprava. Sedem j obtožencev je bilo obsojenih na skupnih 93 let ječe, drugi 9o bili oproščeni. V januarju se pa prične druga taka razprava in sicer v Sommatinu (pokrajina Caltanissetta). Istočasno bosta delovala tribun al in poroto.. Pred poroto pride dvajset morilcev, pred tribunal pa dve sto zl-očincev, obtoženih ropa. tatvin, izsiljevanja itd. Sodi se, da bodo trajale razprave nad tri mesece. Poklicanih je k razpravi nad štiri sto oseb deloma kot priče, deloma kot oškodovane stranke. Čiščenje Sicilije od zločinskih in roparskih elementov tako zvane maffije vedno bolj napreduje. Mednarodna šahovska tekma Berlinska šahovska družba priredi o priliki svojega stoletnega obstanka veliko mednarodno mojstrsko tekmo, kateri se je že določil začetek s 4. februarjem. Dr. Laskor se te tekme ne bo mogel udeležiti, obljubili pa so svojo udeležbo vsi drugi šahisti kakor Bogoljubov, Nim-covič, Reti, Tartakower, dr. Vidmar, Spielmann, Semič, Rubin-stein, Johner, Brinchmann in drugi. Ker se bo udeležil te tekme tudi slovenski Šahist dr. Vidmar, bo ta tekma tudi za nas nad vse zanimiva. Izgubil spomin. Gustav Duner, sin vseučiliščne-ga profesorja v Upsali na Švedskem, rojen 1. 1880., je služil najprej doma vojake, ker pa domovina ni mogla ugoditi njegovemu pohlepu po slavnih vojaških činih, se je vpisal kot prostovoljec v angleško vojsko ob ča^u angleško-burske vojne, tistotako se je vpisal tudi ob pričetku svetovne vojne v angleško armado. V januarju 1. 1917. je sedel z drugimi častniki v kaverni, ko je došlo poročilo, da je padla v bližini sovražna mina, ki mora vsak Čas razpočiti. Vsi so si nadeli plašče in zbežali po rovu kaverne iz nevarne bližine. Edino Duner se ni mogel rv.-Aiti. Mina se je bila prej razpoeila, vrgla ga je v zrak in ranila. Pri tem je i&gubil zavest. V bolnišnici so ga vsi imeli za kanadskega častnika de Montalta, ker so dobili v plašču listine in pisma s tem imenom. Duner je bil namreč v kaverni pobral plašč svojega tovariša, ki ga je mina popolnoma raztrgala. A tudi sam se je imel za Montalta, poročil se je pozneje s sestro nekega letalca seveda vedno kot kanadski častnik de Montalt in dobival po vojni na to ime popolno vojaško pokojnino. .Pred tedni je nenadoma slišal Švedski pogovor in se zelo začudil, da razume popolnoma ta tuji jezik. Poizvedovanja so slednjič u-gotovila, da je kanadski de Montalt prav za prav Sved Gustav Duner in slednjič se je zavedel tega tudi Duner sam. Skoraj enajst let ni vedel, da je Sved. Spomin ga je bil popolnoma zapustil. Zaklad v smeteh Kmečki delavec Rudolf Knoll je trosil v bližini Lipskega na Nemškem po njivi svojega gospodarja gnoj. Nenadoma je opazil med smetmi listnico, v kateri je bil bankovec za tisoč dolarjev. Poštenjak je oddal listnico takoj županu domače občine, ki mu je o menil, da bo tisočak njego^, ako se v teku enega leta ne zglasi o-seba, ki je denar izgubila. Sodi se, da je denar moral iegubiti edino le kak bogat Am eri kanec na svojem potovanju po Nemčiji, ker je pripisal tej izgubi tako malo važnost, da je ni namanil niti policiji niti civilnim oblastem. Delavca pa čaka v d oglednem času lepa nagrada. V sili si človek pomaga Vdova pred kratkim umrlega francoskega poslanca v Parizu je bila primorana služiti si sama svoj vsakdanji kruh. Vrgla se je z vso vneano na pasjerejo in začela gojiti, kakor je razglasila po pariških listih, dragocene inaie pekinSke pse takozvane pekinesn Kmalu je zaslovela, da se do&e pri njej nailepč** živali. Nj^na trgovina je cvetela in z vsakim dnea^i je več zaslužila. Marljiv Časnikarski bralec je pa opozori^ pariško policijo na to, da mor* živeti v Parizu zelo čuden pea^ trikrat na teden je stal v listilj oglas, da je eni in isii gospe ušel njen pekineški psičak in da ponuja petsto frankov onemu, ki bi ji ga xopet pripeljal. Policija je začela zasledovati to zadevo in u-gotovila, da je uvrščala prej njena vdova bivšega poslanca ta oglas v časopis in dobivala točno najmanj tri take pse vsak teden od srečnih «najditeljev». Vsakega psa, v katerem je videla znake pekinške pašnih, je spoznala za «vo-> jega in izrotfcla «najdi1elju» obljubljeno nagrado. Seveda je poteča ona tega psička prodala najmanj desetkrat draže. Policija o se voda »akoj prepovedala go^»e izvr.'fevatj to obrt in spravljati drugače poštene ljudi z obljubljeno nagrado v skušnjave in na pot, ki pelje v zapor radi tatvine. 86.000 hlebov kruha po^rl tekom treh nr — ogenj V BukareŠtu je zgorela ogromna pekama, ki je preskrbovala s kruhom skoro celo mesto. Požar jo nastal, ko je bila pekarna v polnem obratu. Dvanajst peči je popolnoma zgorelo in v njih i=re ie naha.jalo 80.000 hlebov kruha, ki ga je požar pospravil tokom treh ur. .gorelo je tudi 20 vagonov žita in pet vagonov testa. Škodo cenijo na 30 milijonov lejev. Poiet okrog Južne Amerike. Na jezeru Maggiore je bil te dneve preizkušen liidroplan, na'<»-terem poleti meseca februarja 1. 1928. italijanski letalec Edvard O-livero iz Italije v Argentiiiijo in od tod ob obrežju okoli cele Južne Amerike. Ves ta polet financirajo Argentinci. Ker bo pa pilot Italijan in ker je letalo s svojim motorje-mi italijanskega izvora, bo imelo vse podjetje naroden italijanski značaj. Dolgost preletene črte se računa na 23 tisoč kilometrov. žensla porotna klop. V New Castlu na Angleškem se je bila sestavila za neko obtožen« detomorilko porotna klop in usoda je hotela, da je določil žreb same ženske. Dogodil se je torej slučaj prve ženske porotne klopi. Proti vsakemu pričakovanju kakega zlobneža, češ, ženske bodo držale vkup, ker vrana vrani oči ne iz-ljuje, so prorotnice obsodile obto-žensko in sic er zelo strogo. □ □ □ □ □ □ □ B£BL!THCH90L vodi v vseh jazikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre- 1542 AVTOMOBIL, v popolnoma dobrem rta-nfu, se proda po .lajiiiri ctr.i feias-nila daje Gostilna pn Ktuucni hiši v Ilarkov-Ijah. KOTEL za kidianje žganja, francoski sistem, 102 litra, se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje gostilna pri Rumeni hiji v Btarkovijah. PAZITE! NajboljSc, najlepše, najcenejše obuvalo dobile pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. H5t BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 1692 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mazziui -tG Kupuje zlato, srebro in krone, Popravlja in prodaja zlatemuo. — Cene zmerne. ZDRAVNIK ordinira s 1. januarjem v Trstu V;a S. Lazzaro 23 II (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 I HabreM ordinira samo uspolioe od 14—18 (na lastnem domu) PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (82) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Kakor da jo vleče nepremagljiva sila &e mu je Anica približala in mu dala svoji roki. Nekaj bole-tega ji je vrtalo v možganih. Zrak v sobi jo je dušil. «Ubogi mali angel,» je šepetal mehko. «Moj ubogi mali angel.'» NaAo se je naglo stisnil na svoja in poljubi njegovi so trli pj«ie mehke ustnice preden mu Jih je mogla odtegniti. Bigot nI Čakal tega. Naglo jo je osvobodil in se umaknil nazaj. N-iti v tej minuti zmagoslavja in strasti ga njegova satanska loka-vost ni zapustila. Preden se je Anica zavedla, da se mora upreti, ni bilo odpora več treba. NeŽnos kakor jo je objel, jo je tudi izpustil. Vroč naval krvi ji je planil v lica in, čemer se je sama čudila, ne radi sramu niti radi jeze. «Ubogi mali angel,» je šepetal iznova. »Vem, kaj se je zgodilo. Od danes Karana je Crni lovec pod strogim nadzorstvom. Zdaj se nahaja pri Davidu v sobah Petra Gagnona. Kuje načrte, kako bo nocoj zapustil mesto in odnesel s seboj podatke in načrte, ki mu jih je bil preskrbel David. TI moje drago, malo detel* Glas mu je trepetal in se lomil od bolestnega ganotja, ko se je o-brni! od nje in si pokril obraz z rokama. Anica se je zgrudila na stol. Pridušen stok se ji je iztrgal iz ust. Bigot se je sklonil nad njo in nežno božal roko, ki jo je prijel. Poljubljal jo je na mehko vročo dlan in jo 3epetaje tolažil in vlival upanja v srce. Drobne bele prste si je pritisnil na lice. «Ves današnji dan samo mislim, mislim, mislim,» je rekel. «Od ranega jutra, ko sem sporzna), kaj se bo dogodilo, sem samo mislil in mi»HI, dokler se nisem začel bati, da zblaznim. Zdaj pa moram storiti, kar mi narekuje srce in a tem moram žrtvovati svojo čast in svojo domovino". Anica, mila moja Andca, zakaj ne dovoli Bog, da bi me tudi ti ljubila vsaj daleč toliko kot te ljubim jaz? Oh, ta zločin, ta neznosna zmota!» «Mo,ia 1/ubežen je — vsa — pri — Davidu,» je mrmrala s trgajo-čim »e glasom. Cepiča od površnika ji je padla vznak in Bigotove ustnice so poljubljale njene svilene lase. Le z največjim naporom se je mogel zatajevati. V par dnevih, v par tednih bo itak sama prišla k njemu iz svoje lastne mile volje in za vedno. Odtrgal se je od nje. Nekaj mu je govorilo, da mora to storiti takoj v tem trenutku. AniČine Čudovite oči, prelepe v srojem žaru, porojenem iz strahu in bolesti, so se široko odprte topile ▼ njegovih. «Kaj boste storili?» je vprašala. «Kaj — kaj boste storili s Crnim lovcem — in — Davidom ?» «cNocoj bo Crni lovec odšel iz Ouebeca neoviran in odnesel bo s seboj svoje* nabrane podatke za naše sovražnike,» je rekel Bigot. «Ko bo enkrat skozi. mu bomo naznanili, da so pod smrtno kaznijo ne sme nikoli več prikazati v mestu. Jutri pošljem Davida s posebno misijo k našim zavezniškim Indijancem v otawaške gozdove.« Anica je gledala pred seboj moža, čigar duša se je trgala in vila od svojega lastnega izdajstva. Radi Davida, radi nje je Žrtvoval ono, kar mu je bilo na tem svetu najdražje. In vendar ni mogla zatajiti v sebi radostnega olajšanja, ki so ji ga dale njegove besede. Vtzklik tople hvaležnosti se je iz-vil iz us*, ki jih je prej poljubljal. Vsa trepetajoča se je zahvalila Bi-gotu, ki jo je prijel za roki in jo nežno dvignil na noge. Tu sta za trenutek stala drug ob drugem. Kakor da je majhna, deklica ji je položil roko na glavo in božal mehke, svilene lase. Oči so mu gledale nekam v megleno daljavo, ko so ustnice Šepetale; «Vedno Vsa vidim, Ana, po noči in po dnevu, v sanjah in ko bdim; vidim Vas, kakor sem Vas videl tisti prvi dan pod gričem, ko so Vaši lasje goreli v solncu. Od ti- stega trenutka dalje si ne morem niti misliti, da bi Vas i>opolnoina izgubil. Prevelika je menda moja vera v Boga in vendar mi Jie more nihče omajati te vere. Mila Anica, če bi ne bilo Davida — povejte mi — bi me li mogla ljubiti?» «Veliki st*> in