84 ZGODOVINA ZA VSE EGIPTOMANIJA Eva Kocuvan: Egipčanska knjiga živih, Ljublja- na: Modrijan, 1997. 84 str., ilustr. Leta 1994 je gostovala v Kulturnozgodovin- skem muzeju na Dunaju razstava kanadskih mu- zejev z zgovornim naslovom Ägyptomanie. Vse od antičnega obdobja je ta starodavna dežela s svojo kulturo privlačila ljudi. V starem Rimu so bili nagrobniki v obliki piramid, v Tivoliju je že stal obelisk, pompejanske vile so krasile slikarije z egipčanskimi motivi, celo njihovi bogovi so prevzeli marsikatero lastnost egipčanskih mali- kov. Ti elementi so preživeli srednjeveško ob- dobje do renesanse, ko znova oživi ljubezen do vsega starega. Fascinacija nad egiptovskimi mo- tivi, pa naj je šlo tu za prepeljane originalne kose ali pa izdelane kopije sfing, obeliskov, piramid, doživi višek v drugi polovici 18. in prvi polovici 19- stoletja, to je v času, ko lahko govorimo že o prvih velikih raziskavah v deželi ob Nilu. Egipto- manija postane moda, po gradovih si urejajo so- bane s pohištvom, kakršnega poznamo iz grob- nic, krasijo jih vaze z orientalnim navdihom, na- stajajo literarna, glasbena, likovna dela, ki se zgledujejo po starem Egiptu ali pa je njih dogaja- nje preneseno v čas njegovega razcveta. Pri nas občudujemo Egipčansko sobo na gradu Snež- nik, sarkofaga, ki ju je dal prepeljati in vanju po- kopati svoja starša v rodni Vipavi Anton pl. La- vrin. Oboje je odraz istega fenomena - egipto- manije. In danes smo to prerasli? Res, ne trudimo se več, da bi sedeli na neudobnih stolih, tudi mo- dernih piramid ne zidamo, pač pa iz občudova- nja do starega Egipta prevajamo in tiskamo knji- ge o deželi ob Nilu kar po tekočem traku. Največ jih je namenjenih otrokom. Na policah knjigarn lahko trenutno najdete Najlepšo knjigo o pira- midah, Starodavni svet: zgodovina prvih civiliza- cij, Stari Egipt, Isaknje pozabljenega Egipta, Tu- tankamon in končno tudi najnovejše delo Eve Kocuvan Egipčanska knjiga živih. Zakaj torej pisati o eni izmed mnogih knjig, vsebina je vendar podobna, boste mislili. Pou- darjanje, da je delo plod domačega znanja, je že oguljena fraza. Pa jo vendar velja posebej izvzeti iz vse te množice publikacij. V njej je namreč sta- ri Egipt tako daleč in vendar tako blizu obenem. Knjiga je opremljena z domiselnimi risbami, ki dopolnjujejo tekste, poleg tega pa je v njej še vr- sta fotografij predmetov - kipcev božanstev, amuletov (med njimi ima posebno mesto mumi- ja), ki so danes v slovenskih muzejih. Največ jih je iz Narodnega muzeja Slovenije in iz ptujskega Pokrajinskega muzeja. Avtorica nas popelje skozi zamotano zgodbo o kronologiji, na enostaven, a vendar korekten način predstavi njeno problematiko. Dežela ob Nilu je opisana v več literarnih in zgodovinskih delih, povsod so navedene najnovejše sloven- ske izdaje le-teh, po katerih lahko sežejo tisti, ki bi želeli izvedeti še več. Dogajanje je postavlje- no v prostor in čas ob privlačnem zemljevidu, kjer so označeni ne le kraji, ampak tudi obdobje, ko so cveteli. Slavni egiptologi so sicer prihajali od drugod, a tudi med Slovenci imamo dva zbi- ralca starin - Ptujčana profesorja Franca Ferka in Vipavca Antona Lavrina, ki je bil avstrijski gene- ralni konzul v Egiptu. Morda bi veljalo omeniti še Bernardo Pere, našo prvo arheologinjo in egiptologinjo. Približa nam egipčansko mitolo- gijo, tu je predstavljenih največ predmetov iz slovenskih zbirk. Poglavje o mestu živih, to so palače, hiše in svetišča, je popestreno s podatki o egipčanskem vsakdanjiku, ki ga poznamo po upodobitvah iz grobnic. Posebno mesto ima se- veda prestolnica nove države Tebe. Poleg sve- tišč in palač je predstavljena tudi dolina kraljev z znanimi grobnicami. Prehod v posmrtno življe- nje ali mesto mrtvih je zadnje poglavje knjige. Tudi tu je upodobljenih nekaj predmetov iz slo- venskih muzejev. Delu je dodan slovar nezna- nih besed in pa poglavje o Egiptu in njegovi več- nosti izpod peresa profesorja dr. Jožeta Kasteli- ca. Knjiga Eve Kocuvan o starem Egiptu je sicer po obliki in načinu pisanja namenjena pred- vsem mladim bralcem, vendar se moramo zave- dati, da je prav tej populaciji najteže približati na zanimiv, a obenem strokovno korekten način problematiko, kakršna je ta. Po delu Romanus sum, ki je govorilo o rimskem obdobju na naših tleh, je Kocuvanova obdelala še eno obdobje iz antične zgodovine. Poudariti pa velja, da je tudi tu, čeprav je Egipt teritorialno in časovno od- maknjen od Slovenije, našla pot, da nam pred- stavi stične točke, predvsem s pomočjo predme- tov, ki so v slovenskih muzejih. Anja Dular VSE ZA ZGODOVINO