Štev. 1. V Mariboru, 10. januarija 1892. Tečaj XIII. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca Stoji za celo leto 3~gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj urednik: M. J. Nerat, naducitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka. Na anonimno dopise se ne oziramo. Nefrankoiana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. t rvd,»- W4 Na novo v svet krepak iti čil «Popotnik» danes roma; Tovarišem bo um vedril, Gojil ljubav do doma. Stesali smo si varen čoln, Krstili ga «Zavezo», Bo li, želja in upov poln, Prenesel viher jezo ? — «Popotnik» mu krmilo je, A vodimo je sami, Valov pa še obilo je . . . Cez moramo z željami! Če še tako močan krmar, A slabo je krmilo, Bregovje pristana nikdar Ne bo se mu odkrilo. Zato kot druži nas poklic, Tako nas delo druži! Delavnih rok in jasnih lic Vsak vsem in sebi služi! Krog svojega krmila vsi Veselo se zbiräjmo; Če žitja val hrumi, grozi, Kaj to ?!... Krepko jadräjmo! Izginjal bo za valom val Minevale klečeti . . . Bog daj, da cilj nam zasijal Vže v letošnjem bi leti! Fr. G. i w3 O koncentraciji pouka v ljudski šoli. Ravnatelj Henrik Schreiner. Več ko 22 let imamo novo šolsko postavo, o kateri smo pričakovali, da bode narodno vzgojo in narodni pouk povzdignila visoko nad prejšnjo stopinjo. Več ko 22 let učijo in vadijo se učiteljski pripravniki po novi metodi in več ko tri četrtine sedanjega učiteljstva učilo se je in poučuje po tej metodi in tudi starejši gospodje poprijeli so se te metode, tako, da smemo reči, da se povsodi pri nas gotovo vže deset let poučuje po novi metodi. Je-li tedaj vzgojni in učni vspeh sedaj takšen, kakoršnega smo pričakovali in kakoršnega si želimo? — Kdor pošteno sodi, nam bode pritrdil — in to tudi store gospodje, ki so poprejšno šolo dobro poznali — da nismo neskromni, ako povdarjamo, da se je v našem šolstvu mnogo zboljšalo. (S tem pa nikakor nočem reči, da je bilo poprej vse slabo.) Vendar pa moramo tudi priznati, da v sedanji šoli ni še vse tako, kakor bi moralo biti. Najčešče se ji očita, da se učenci ne uče toliko, kolikor bi se moralo pričakovati, zlasti pa ne v jezikovnem pouku in iz računanja. Nekateri celo trdijo, da so se iz teb predmetov poprej več naučili, ko sedaj. Med poslednje spadajo pogostokrat srednješolski profesorji, o katerih ne moremo trditi, da so nepoklicani grajalci. Stopimo v kako ljudsko šolo in poslušajmo! Pogostokrat se bodemo s pravim veseljem prepričali, kako lepo učenci odgovarjajo, dokler ostane učitelj se svojimi vprašanji pri snovi, ki jo je pred kratkim predelal. Kakor hitro pa seže dalje nazaj, obmolkne učenec za učencem in nazaduje se nobeden več ne oglasi. In ko so stopili učenci iz šole, tedaj se pa sčasoma skadi vse ali največji del vsega, kar se je s tolikim trudom priučilo. In če pridejo učenci k vsprejemnim izpitom za srednje šole, tedaj se profesorji ne morejo načuditi, kako malo izprašanci vedo. In kdo je temu kriv? Nikdo drugi, seveda, ko nova šola. (Le mimogrede bom omenil, da se srednješolskim profesorjem nič bolje ne godi, kadar pridejo srednješolski abiturijenti v visokošolske seminare; in kadar nazadnje akademik, dovršivši svoje nauke, stopi v prakso, ponavlja se ista tožba. Povsodi in vse se premalo uči!) — Pa ostanimo pri ljudski šoli! Četudi ima ljudska šola v prvi vrsti nalogo vzgajati otroke, v drugi še le buditi in vaditi jih duševne moči in nazadnje širiti znanje, itak ta zadnji namen ni, da bi se kar tako preziral. Ampak znanje je tako rekoč snov, na kateri se vadijo duševne moči in vse to delovanje vpliva močno na vzgojo. Kdor torej zanemarja znanje, zanemarja tudi druge namene ljudske šole. In resnica je, da naši učenci dostikrat nimajo dovolj gotovega znanja. Kje pa je vzrok tej prikazni? Ali metoda ni nič vredna, ali pa učitelji ne store svojih dolžnostij ? Jaz mislim, da ni treba biti temu krivo niti prvo niti drugo. Vzroki nezadostnim vspehom naših šol morejo biti različni in mnogoterni. Jeden najvažnejših pa se mi zdi, da je tam, kjer ga malokdo išče. Pogostokrat učitelj prav pazno gleda na to, da ima primernih nazoril, kako bi vprašal, da bi učenec moral sam misliti, itd. Na to pa ne gleda nič, kako bi tvarino razvrstil, kaj mora priti poprej, kaj zdaj, kaj potem? Razvrstitev tvarino ne zdi se mnogim učiteljem nič važna. In to ni prav! Jaz namreč sodim, da je baš opustitev take razvrstitve izmed najglavnejših vzrokov nepovoljnih vspehov v poučevanji. O po ml) a. O tej tvarini predaval je pisatelj tega sestavka pri zadnjem zborovanji učiteljskega društva mariborskega okraja. Ker se mu pa ta predmet važen zdi tudi za širše kroge in bi menda tudi tistim, ki so ga takrat slišali utegnil prav priti, se je pisatelj odločil, svoje predavanje nekoliko predelati in razširiti ter ga podaja v tej razširjeni obliki „Popotnik-ovim" bralcem. Poskusil bodem ta stavek na kratko utemeljiti. Dušeslovje ali psihologija, tisla veda, s katero bi se učitelj moral haviti vsaki čas. nas uči, da duh človeški ni nie gotovega, da. nikoli ni postal, ampak da neprenehoma postaja. Novorojencev duh nima nič v sebi, kakor moč ali možnost,, da nekaj postane, rekše, da se razvija, ako pristopijo določeni vnanji pogoji. Otrokova duša jame delovati s tem, da sprejema \ nanje mike. Kakor hitro se je otrok naučil rabiti svoja čutila, začnejo mu dohajati neprenehoma vnanji miki, ki izvajajo v duši, ako so prišli potem čutil do možganov, čutilne občute. Ti občuti se lahko duši tako vtisnejo, da se ob gotovih povodih obnavljajo, ne da bi sodelovala čutila. N. pr. ako sem na tujem, lahko mi stopi pred duha domovina, nc da bi jo mogel gledati. Pravimo, da si predstavljamo domovino. „Predstave so torej proizvodi občutov; predstave so to, kar ostane v duši po občutu ko je nehal delovali mik, ki je povzročeval občut". (Mich.) Predstave so neizmerne važnosti za duševno življenje, one so tako rekoč elementi, iz kojih medsebojnega delovanja nastane vse duševno življenje Skušnja nas uči, da se predstave nekako družijo ali vežejo med seboj. Ako n. pr. vidim sliko prijateljevo, obnovi se mi predstava prijatelja in sicer tembolj, čim bolje je na sliki pogojen. Ako vidim na cesti gladnega, prezebajočega otroka, mi znabifi pride na misel bogat, razvajen otrok, ki v obilji živi. V znani pesmi „Ibikovi žerjavi" spomni prizor žerjavov morilca na Ibikovo umoritev, ker so takrat tudi žerjavi bili navzoči. Ako začneš moliti: „Oče naš", pride ti na misel „kateri si v nebesih", potem „posvečeno bodi tvoje ime", itd. Tako se li obnovi vsa vrsta, ker si jo vžc pogostograt in vselej v istem redu imel v mislih. Navedenim primerom je namen, da nam pridejo v spomin zakoni, po katerih se predstavo obnavljajo.*) Dušeslovje nas, kakor je znano, uči: 1. Podobne predstave obnavljajo se in to tem zanesljiveje, čini bolj so si podobne (slika in predstava prijatelja). 2. Nasprotne predstavo se obnavljajo (ubožen in bogat otrok). 3. Predstave se obnavljajo, ki so bile po času združene. (Žerjavi in umor Ibikov). 4. Predstave se obnavljajo, ako se niso sicer istodobno, a neposredno zaporedoma po določeni vrsli predstavljale. (Oče naš. Za naš namen je silne važnosti, da si predočimo, kaj se godi v človeški duši, kadar vsprejema nove predstave. To je točka, do katere sem hotel priti s svojim duše-slovnini premišljevanjem. Vzemimo nekaj primerov! Kmečki fant, ki prvič zagleda laboda, vsklikne: glej, to je velika gos! Otrok, dobro poznajoč gos, laboda pa ne, zapazi torej na labodu samo to, kar se na njem ujema z znano predstavo gosi, razliko pa pregleda. Tako misli otrok, ko vidi v mestu vratarja v zlati opravi, da je general ali pa cesar. Pa tudi doraslim ljudem se pripeti, da imajo smreko za jelko, pšeničen klas za ržen itd. Imajo namreč predstavo jelke, oziroma rženega klasa ter najdejo nekaj znakov te predstave na smreki oziroma na pšeničnem klasu, v sledi tega pregledajo pa razločujoče znake. Isto se nam zgodi, ako zamenimo kako osebo z drugo, ki ji je podobna. V vseh teh primerih obnavljajo se predstave po zakonu podobnosti. Pri zaznavanji laboda obnovi se podobna predstava gosi; zaznavanje vratorja obnovi predstavo generala ali cesarja, ki ju je fant posnel po kaki sliki, itd. Razun obnove pa se še zgodi nekaj drugega: Nova predstava, ki je staro obnovila, se spremeni. Namesto laboda vidi otrok gos, namesto vratarja vidi generala, itd. *) Ako tukaj nekatere stavke iz dušeslovja ponavljam, nikar ne mislim, da bi se jih imel kdo s tem naučiti. Tega tukaj ni treba, ker toliko dušeslovja znati mora pač vsak učitelj. Radi tega mi je dovoljeno povedati le toliko, kolikor se, mi potrebno zdi v utemeljitev stavka, da je doba) premišljena razvrstitev tvarine zelo važna. Spremembo novo vsprejetih predstav po obnovljenih starih predstavah imenujemo, kakor je znano, druženje predstav. Starejša predstava (gos, general, cesar, itd.) se imenuje združujoča, nova predstava, ki se spremeni (labod, vratar, itd.) je združena. Kako Se v naši duši nove predstave rade družijo in pripodabljajo s starimi predstavami, to nam kaže tudi način, kako si ljudstvo rado tuje neznane besede prisvaja. Zaslišavši tuje glasove, obnavlja spomin podobne glasove, katerim se potem novi priliči. Tako je nastal iz lokomotiva lukamatija, iz inženerja žolnir, iz Gartenrose gatroža, iz Schneider žnidar, itd. Druženje predstav je glede na pridobivanje in trajno prisvajanje novih predstav neizmerne važnosti. Čim močneje se je kaka predstava združila s staro predstavo, tira zanesljiveje bode potem druga drugo obnavljala, rekše, tiin gotoveje je nova predstava postala neizgubna dušna last. „Predstave, ki se ne družijo z drugimi sorodnimi (podobnimi) predstavami, so v duši človeški brez podstave. One se ne morejo z drugimi predstavami zvezati in se torej zopet zgubijo. Kajti narava organskih teles je takšna, da si prisvajajo vse tvarine, ki se jim dovajajo, in kar se ne da prisvojiti, se izvrže. Tako je tudi v duši prizadevanje po jedinosti vseskozi podlaga njenega delovanja in vsaka raztresenost in vsaka razcepljenost njegovega delovanja maščuje se v nasledkih s tem, da duševna moč sama oslabi". (Nagel.) „Obilnost izkustvene tvarine, ki nam jo čutila dovajajo, se ne more na nobeden način drugači razvrstiti, rekše podobiti ali obraziti, nego tako, da se sorodno opira na sorodno, da se mnogo spravi pod vkupno gledišče zlasti pa, da se posebno podredi splošnemu. To je zgoščevalni proces predstavljanja, katerega se vdeležujeta od jedne strani mišljenje, od druge strani pa jezik v obliki druženja (apercepcije). V teku duševnega življenja napravijo se namreč močne skupine predstav, ki se vmešavajo v vsprejemanje in v tek novih predstav, da bi jih upodobile po svoji vsebini. To so združujoče (apercepujoče) predstave, ki določujejo pod imenom izkušnje, pojmov, načel, vidišč, priljubljenih ali omilelih predstav, navad itd. naše shvatanje vnanjega sveta, Kar zaznavamo, skušamo, shvatamo, ne stopi kar takšno, kakoršno je v našo zavednost, ampak se najprej primerja z onimi starejšimi združujočimi skupinami predstav, ki se pri tej priliki obnavljajo, ter se ravnajo po njih vsebini; tako da vidimo novejša zaznavanja s pomočjo starejših, d nižajoči h predstav, kakor skozi barveno steklo. Draženje (apercepcija) je jako važno. Isto prinaša v naše duševno življenje neko zvezo in trdnost, podrejajoč novejše vtise (dojme) starejšim in postavljajoč vse na svoje pravo mesto in v pravo razmerje k celoti. Na ta način izobražuje našo zavednost, ki ji pravimo „omika". Po apercepciji se pojedino vzdržuje, da se ne pozabi, ko bi sicer urno šlo mimo nas. Združujoče predstave so najboljše podpore spomina". (Lindner). Kaj pa sledi iz tega za pouk? „Pouk razkosa se v mnogo naznanil, izpodbudkov in vaj, ki se razvrščajo okoli pojedinih učnih'strok in učnih ur, in ki zahtevajo učenca za se po določilih učnega načrta nekaj drugo poleg drugega, nekaj drugo za drugim. Pouk nadalje zahteva, da se učenec vglobi v vsako pojedino učno stroko, v vsako pojedino učno uro, v vsak pojedini krog mislij. Ako bi bila ta mnoga vglobljenja neposredno drugo poleg dragega, nastala bi iz tega nevarna razmišljenost. Do tega ne bi prišlo, da bi se učna tvarina prosto premagala. Mnogoternost pouka pa ne sme ostati osamljena, temveč treba je iskati prilik, da se vsak učni krog zveže z drugimi, tako da iz raz-trošenih udov učne tvarine nastane tista organska jedinost, ki jo zahteva narava naše zavednosti. To je smoter koncentracije". (Lindner). (Konec siedi.) Zoriti je treba. Ii.*) Osnova vsemu računanju je številna vrsta. Njo mora vsak, kdor hoče razumno računati, imeti v svoji duševni oblasti. Vedeti mora, kako števila zaporedoma postajajo, kako se vrste drugo za drugim. Bliskoma jo mora v duhu pregledati, bliskoma mora številu, katerega ocenjuje, v njej določiti mesto. Ker pa številna vrsta nima konca, bilo bi tako razumno duševno blisketanje po njej za oceno večih števil nemogoče, ko hi si jih človek z vpeljavo višjih desetinskih jednot (desetič, stotic, itd.) ne bil okrajšal in sicer tako, da mu je prav za prav šteti le do 10, če ima določiti še veče število. Kako si človeški duh številno vrsto prisvoji, kako pridobi prve njene kali in kako jo je zoriti v šoli, to vedeti je za pouk v računstvu brezkončne važnosti, in o tem se hočemo danes s častitimi bralci pogovarjati. Odgovora pa moremo na taka vprašanja iskati pri raznih pedagogih, kateri niso vseskozi jedne misli, o zmožnosti otroka in o bistvu predmeta samega. Pri pregledovanji računskih knjig raznih narodov zasledimo dvojno mer, po kateri hočejo pedagogi seznaniti učence s številno vrsto. Stari in dandanes vsi drugi svobodni narodi razun Nemcev navajajo vso številno vrsto koj od začetka knjige. Samo med laškimi računicami zasledil sem neko izjemo za šole na kmetih. Veniali zahteva v svoji knjigi „Elementi di aritmetica intuitiva . . . per le scuole uniche rurali 1885" za prvi razred števila do 100 in računa v tem številnem prostoru na pamet — sešteva, odšteva, množi in deli —-. V drugem razredu razširi številno vrsto prenehavši pri milijonih, ter računa pismeno — sešteva, odšteva in množi. Pismeno deljenje vadi še le v nekem dodatku, s katerim pa, kakor je iz pridjane opomnje razvidno, prekorači meje predpisane po zakonu 15. julija 1877. Nemci — in tudi mi Avstrijci — postopajo pa bolj previdno, ter podajajo učencu številno vrsto v manjših koscih; razdele jo na številne prostore 1—5, 1—10, 1—20, itd., kakor nam je to vsem znano. Kaj pa pravi otrok k temu? Ako ga od njegovih prvih let natančneje opazuješ, prepričaš se, da pozna vže v tretjem letu svoje starosti — nekateri malo poprej, nekateri malo pozneje — števila do 3. Precej časa mora pa primeroma preteči, prej ko dobi število 4 v svojo duševno oblast. Meni se zdi, da to število dela zato veče težave, ker ga ne spoznavamo na jeden sam pogled, kakor prva tri števila; vidimo ga kot 3 in 1. Ko pa otroci pridejo v šolo, zapazimo, da so si vže lep košček številne vrste prisvojili; se ve da se otroci z ozirom na to jako razločujejo zaradi bolj ali manj ugodnih okol-nostij. Med tem ko se učitelj premika v številnem prostoru do 5, do 10, do 20 sili otrok dalje tako, da koncem prvega šolskega leta vže zna do 100 šteti. V drugem šolskem letu skuša otrok med tem, ko ga učitelj natančneje seznanja s številnim prostorom do 100, čez ta prostor uhajati, in dolgo ne traja, da ti šteje do 1000. Otrok hrepeni naprej, in ker učitelj zaradi učnih načrtov temu hrepenenju ne ustreza, gre otrok k svojim starejim tovarišem, ter pridobiva od teh ono, kakor je njegovi duševni zmožnosti najbližje. V otroku torej rase številna vrsta tako rekoč sama in posebno tedaj, če mu kdo rahlja in gnoji zemljo. Mnogokrat imamo priložnost, opazovati otroka, ki zna Bog ve kako daleč šteti, ako mu pa pokažemo množico jednakovrstnih rečij in ga vprašamo, koliko reči j vidi, ne vß nam odgovoriti ničesar. Iz tega sledi, da otrok ne pozna še števil, če zna številno vrsto navajati. Tak učenec vidi številno vrsto v prvem mraku; treba je solnca, katero razsvetli pripravljeno polje. Otrok mora jasno spoznati, kako števila zaporedoma postajajo; *) Dalje od štev. 20 lanskega leta. on mora torej vedeti, da je lini 2, 2 i n 1 3, itd. Kako to dosežemo, nam je znano, pristaviti hočem samo, da to kal posebno oživimo s tako zvanimi „oblečenimi nalogami", pri katerih pa ni treba vaditi sklepa za seštevanje. N. pr.: Franček ima 1 jabolko in mati mu dado še 1 jabelko ; koliko jabolk ima potem? — Potem ima Franček 2 jabolki. — In če mu mati dado še 1 jabolko, koliko jih ima potem? itd. Da števila z dodajanjem jednote postajajo, spozna učenec gotovo vže v številnem prostoru do 10, in to spoznanje mu v višjih prostorih gotovo ne dela nobedne preglavice več. Otrok mora dalje spoznati, da je treba števila po kolikosti urediti v vrsto, če jih hočemo ocenjevati. To dosežemo, ako štejemo z učencem jednakovrstne predmete. Po povedanem bi torej ne zadostovalo za spoznanje števila 6 n. pr., ko bi postavili pred otroka 5 kocek in tem pridjali še 1 kocko, število 6 moramo prirediti celej vrsti, če ga hočemo po njegovi kolikosti z ozirom na druga števila oceniti. Dobljeno vrsto pa cimiš z vprašanji, kakor: katero število je veče 3 ali 4 (5 ali 7, itd.)? Katero število sledi za številom 5 (3, 8, itd.), katero je pred številom 4 (5, 2, litd.), med številom 5 in 7 (4 iu 6, itd.)? Številna vrsta postaja z raznimi števnimi vajami zmerom bolj jasna. N. pr.: Štej do 5 (6, 4, itd.), štej od 5 (2, 4, itd.) naprej, štej od 5 (3, 2, itd.) do 8 (4, 6, itd.), štej od 5 (2, 4, itd.) za 2 (3, 4, itd.) naprej itd. itd. Vse take vaje spozna vže učenec v številnem prostoru do 10, samo časa je treba, da more številno vrsto bliskoma, pregledati in bliskoma oceniti, da postanejo vseskozi njegova duševna last; v višjih prostorih se poslužuje takih vaj popolnoma samostojno. Na tak način zorimo številno vrsto, da je učencu mogoče samostojno se premikati, ako ga prevajamo na seštevanje, odštevanje števil itd. Cele ure (polure) šteti itd. bi pa bilo za učenca dolgočasno, celo utrudljivo. Temu se lahko umaknemo, ker moramo učence z marsičem drugim preskrbeti. Seznaniti jih moramo z znaki +, se številkami itd., poučevati jih moramo o denarjih, o merah itd. itd. Raznovrstna tvarina nam je torej na razpolaganje, in ni se bati, da bi otroka med tem časom, ko številno vrsto do 10 zorimo, dolgočasili. Največe težave pa delajo otroku pojmi „desetica, stotica, itd." Zato zahtevajo nekateri pedagogi kakor n. pr. Knilling, da bi te pojme otrokom še le v 3. šolskem letu podali, drugi govore za drugo šolsko leto n. pr. Liidemann, naš Močnik govori pa o deseticab in jedinicalv v številnem prostoru 10—20. Ravno v teh pojmih leži pa težišče za razum številne vrste v višjih prostorih. Ne smemo se dati preslepiti, če otrok za nami govori: „10 jedinic 1 desetica, 10 desetič — 1 stotica, itd". To so mnogokrat le prazne besede. Akoravno n. pr. otroku pokažeš, da je 10dm = Im, 10dl = 1/, itd., vendar traja nekoliko časa, da ti otrok z zavednostjo izreče 10dm = 1 m, itd. Koliko težje je pa za otroka razumeti, da je 10 jedinic = 1 desetica, 10 desetič = 1 stotica itd. Na vsak način otrok v prvem šolskem letu za take pojme ni zrel; učitelj mora v tem letu še le pripravljati polje, gnojiti in sejati seme na podlagi mer. Otroci zvedo po načelu „jedno za drugim" zaporedoma zvezo med metri, deeimetri in centimetri, med litri, decilitri in centilitri, med goldinarji, desetieami in krajcarji, med lego in polarni, itd. vse na podlagi poočitovauja, na podlagi vporabe takih mer, itd. Ko pridejo otroci v drugo šolsko leto, pri nošo vže kal višje jednote v pognojeni, prerahlani zemlji s seboj. Spreminjanje metrov v decimetre ali centimetre, litrov v decilitre ali centilitre, bukev v lege iu pole, itd. in narobe, n. pr.: ? dm = 2m, ? dm = 2m 5dni, ? m — 30dm, ? m in d m = 4:ödm, pospešuje rast pognane kali. Ako še narediš z učenci na metričnem računilu iz obročkov cilindre, iz 2 obročkov dvojičeu cilinder, iz 3 obročkov trojičen cilinder, itd., iz 10 obročkov desetičen cilinder, dozoril si kal do one stopnje, s katere ti padejo ab- straktni pojmi „jedinica, desetica" kot zrel sad. Vaje, kakor n. pr. 2 desetici = 20 jedinic, 3 desetiee, 5 jedinic ===== 35 jedinic in narobe 30 jedinic — 3 desetič, 47 jedinic = 4 desetič, 7 jedinic niso več prazne besede, in ž njimi prihaja okrajšana številna vrsta do 100 na svitel dan. Stevne vaje, vaje v vrstah, kakor n. pr. 1 in 2 je 3, in 2 je 5 itd. do 99, ali 100 manje 2 je 98, manje 2 je 96, itd. do 0 in vsakovrstne druge vaje v tem prostoru prelije pa številno vrsto popolnoma v učenčevo kri in v njegov duh. Stotice, tiso-čice itd. ne delajo v poznejših šolskih letih učencu nobedne preglavice več in s pomočjo primernih vaj preidejo hitro učencu v kri in meso. Iz vsega spoznamo, da so nemški pedagogi, ki so številno vrsto razcepili na manjše kose, pravo zadeli; jaz celo trdim, da je vpeljava raznih številnih prostorov za razna šolska leta jedna najboljših iznajdeb na metodičnem polji računstva. Učenec se more in mora le v tistem številnem prostoru, kateri je za njega dozorel, pri računanji premikati 5 važen pogoj za gojitev samostojnosti. Dejal sem pa, da učenec hrepeni naprej, in tega hrepenenja tudi ne smemo nikakor prezirati. Torej ne t i čim o pri vsakem številu Bog ve koliko časa za se, ne d u š i m o v prostoru do 100 otroka med vsako desetico. Svetimo mu pa tekom prvega šolskega leta s stenjem skoz številno vrsto do 100, po priložnosti do 30, 40, itd., kakor otrok ravno zahteva, ne da bi govorili o jedinicah in deseticali, tekom drugega šolskega leta skoz številno vrsto do 1000, po priložnosti do 200, 300, 400, itd., in zraven veselja, katerega napravimo ukaželjnemu otroku, zasadili smo kal, katera obrodi sad, prej ko začnemo z učenci v novem prostoru računati. L. Lavtar. ---- Slovstvo. Lindner-Tupetz, „Allgemeine Erzieli-ungslehre". Von Schulratli Dr. Gr. A. Lindner. 7. vollständig umgearbeitete Auflage. Von Dr. Theodor Tupetz. Wien 1891. Verlag von Pichler's Witwe & Sohn. (Cena: 90 kr.) Lindner-jevo vzgojeslovje je med učitelji dobro znana knjiga. Ima mnogo prijateljev pa tudi ne malo nasprotnikov. Ni nam treba preiskavati, na kateri strani je krivica, na kateri pravica. Toda knjiga, ki jo imamo pred seboj, z Lindner-jevim vzgojeslovjem ni identična, to je popolnoma nova knjiga. Lindner-jevo ime nosi na čelu, kakor pisatelj Tupetz v predgovoru pravi, samo za to, ker je namen, da bi predelal Lindner-jevo knjigo, bil povod k spisavanju naše knjige. Razlikuje se pa od Lindner-jeve knjige po vsebini, kolikor se sploh dve knjigi i maj oči isti namen, morete v tem razlikovati, po razvrstitvi tvarine in po metodi. Glede tvarine je zapustil Tupetz v mnogem vže zastarel Herbart-ov sistem, katerega se je Lindner strogo držal, in je mnogo dušeslovnih pojmov po nazorih novejših duše-slovcev popravil, deloma natančneje opredelil. Vse hvale vredno je tudi, da se je oziral pisatelj glede na namen ljudske šole — nravno-nabožno vzgojevanje — tudi na dolžnosti človeške proti Bogu, o čem Lindner ni povedal ničesar. Kar se tiče razvrstitve tvarine, nam dobro ugaja, da pisatelj najprej obravnava skupno temeljne stavke dušeslovja in da jih ne kosa in ne razvršča med pojedina poglavja vzgojeslovja, iz česar lahko izvirajo napačni nazori. Vzgojeslovje je razdelil po osebah in krajih vzgoje (domača vzgoja, vzgoja v šolskih vrtih, šolska vzgoja in vzgoja v zavodih). Na ta način mu je bilo mogoče vse, kar se tiče šolske vzgoje, kateri je knjiga v prvi vrsti namenjena, obdelati skupno. Kar knjigo posebno odlikuje, je metoda. Povsodi učimo učiteljske pripravnike, da naj uče, kolikor mogoče po induktivni metodi. A vsa naša vzgoje- in ukoslovja so spisana deduktivno. Nikdo pa ne bode trdil, da je dušeslovje tako lahek predmet, in da so učiteljski pripravniki tako zreli, da bi pri njih ne bilo treba ozirati se na metodo. Pisatelju se je posrečilo težavno tvarino prirediti tako, da jo lahko razume vsak učenec na učiteljišči. Pohvaliti se mora tudi, da je pisatelj z «žirom na učence, nevešče latinskega in grškega jezika, v dodatku raztolmačil vse tuje izraze, katerih se pa po možnosti iz-ogiblje. Tu in tam bi sicer želeli, da bi bilo malo več tvarine. V nekaterih poglavjih se nam zdi, daje bil pisatelj malo preskromen. Jako neprijeten je tiskovni pogrešek v na- pisu § 15: „Die Temperaturen" namesto ., Die Temperamente". Ker se imajo vzgojeslovja učiti tudi učitelji, ki še imajo delati izpit sposobnosti in ker bi se sploh vsak učitelj moral večkrat s to tvarino baviti, moramo omenjeno knjigo vsem učiteljem kar najtopleje priporočati.' Sclireiner. ■es© Doneski k zgodovini naših šol. Piše Ivan Strelec. (Dalje.) B. Učitelji.*) Na mestni šoli v Ptuji delovala sta z malimi izjemami navadno po dva učitelja: jeden v drugem, podučitelj pa v prvem razredu. Tako je bilo do leta 1809, ko se je prvi razred razdelil, ter bil zraven tega še poseben elementarni razred. V slednjem deloval je podučitelj, v prvem razredu pa tretja učna moč, katera se sicer imenuje v poročilih učitelj, vendar ne v našem sedanjem smislu. Tudi v šematiznih nahajamo zraven učitelja vedno po dva podučitelja. Ko pa je dobila leta 1850 naslov glavna šola, dobila je tudi še četrti razred in poleg vodje in podučitelja še dva glavna učitelja. V tej dobi so tukaj učiteljevali: Amschl Anton 1851 do 1854; postal je tega leta vodja. Več o njem glej tamkaj. Oberhauser Jožef 1852 do 1870. Eojen v Cmureku 31. marcija 1807, učitelj postal 1. novembra 1823. Bil je podučitelj na tej šoli 1829 do 1852, ko je postal (4. avgusta) glavni učitelj. Leta 1870 stopil je v pokoj, ter živi v Ptuji. Schrei Franc 1854 do 1859. Rojen v Zavrači 24. novembra 1830, učitelj postal 14. nov. 1848. Služboval je kot podučitelj: pri Sv. Marku pod Ptujem od 14. nov. 1848 do 13. novembra 1851; pri Sv. Martinu pri Vurbergu od 14. nov. 1851 do 10. nov. 1853; v Vurbergu od 11. nov. 1853 do 10. okt. 1854; prov. učitelj v Ptuji od 3. nov. 1854 do 8. dec. 1859; učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuji od 1859 do 1869; učitelj v Ptujski okolici od 1. jan. 1871 do 1. nov. 1882, ko je stopil v pokoj. SchmerAnton 1859 do 1864. Rojen v Zavrači 2. januvarija 1806, učitelj postal *) Po nepriliki natisnili smo v 24. štev. 1. 1., stran 887 učitelje Ptujske okolice; imeli pa bi priti na vrsto le učitelji mestne šole v Ptuji, katere podamo tukaj, da je čitatelji blage volje na pravem mestu uvrstijo. Uredn. 1. okt. 1822. Bilje provizor v Vurbergu od 1826 do 1830; učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuji od 1830 do 1859, učitelj v Ptuji od 1859 do 1864. kjer je 3. sept. 1864 umrl. Leta 1855 bil je imenovan na novo ustanovljeno šolo D. M. v graškem predmestji v Mariboru, pa se je službi odpovedal. Ferk Jakob 1864 do 1874; postal je tega leta vodja. Robič Janez Ev. 1871 do 1882; rojen pri Sv. Miklavži pri Ormoži 23. dec. 1849. Učitelj postal 1. novembra 1869. Služboval pvi Sv. Jakobu v Slov. gor. od 1869 do 31. marcija 1871, v Ptuji od 1871 do 1882 ko je (1. nov.) postal nad-učitelj v St. Vidu bi. Ptuja, kjer še sedaj učitelj uje. Sernec Alojz 1874 do 1875. Rojen pri sv. Ani na Krcmpergu 1. junija 1838, učitelj postal 27. oktobra 1854. Služboval kot podučitelj: pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 1854 do 1857, v Št. Ilju v Slov. gor. 1857 do 1859, pri Sv. Petru pri Radgoni 1859 do 1861, pri Sv. Križi pri Ljutomeru 1861 do 1864, v Zavrači 1864 do 1865; učitelj pri Sv. Andraži v Slov. goricah 1. novembra 1865 do 10. oktobra 1874, ko je prišel v Ptuj. Od tod odšel je 10. okt. 1875 kot nadučitelj v Studence pri Mariboru, kjer je 4. avgusta 1883 umrl. II. Ptujska okolica. ' Starost te šole se ne da natanko dognati, le to velja, da je bila vže 1. 1730. Razločevati nam je pri njej tri dobe. Prva doba obsega šolo od začetka do leta 1789, ko je bila župnija Sv. Ožbalta raz-puščena ter na četiri župnije razdeljena. Nekateri kraji dali so se župniji Sv. Urbana, drugi župniji sv, Marjete. Iz jednega dela napravila so je posebna župnija Sv. Marka največji del dal pa se je oo. minoritom. (Dalje sledi.) o a> 9 ^O >tß D . NJ •ab.u1 zaiq oniAu.id s -HQ0THOH(MHCi:CI5NQ0«0(MiQT-l^ffi (M T-l co 00 i—i t-rHiO^COH(M T-H ,-t CT •UAOlip -opo ^o^HOToiin^t—^ D— t-Ot-^H CM CT i£5ffiHiOr~95IM co CT -t—i ->+1 T-l C > eS ■npiotl UA9Up -0[30 a o s o o. OO®!MMffirH00ffl CT i—I CT CO iO CT i—I CT O CT ^ CT CT i-i i-l CT t- CT «O t- CT 00 CO O C- CT O C- -5H tH COrt HOmO-^fflOISriNOSCTOfflt-rHH lO t> H oa 03 i-f CO CO © i—I OS CT t—I r-1 TH H O CT CO lO CO cö co oo co CT o >5C s > cS >-5 quiesam C005COr)(«OCOCaffl(MCO®NCV3T)HCOT-( CTO^rH^tli-lt^COCT i—I OIt-IOIO) ^ CT tH cö O oo ([njsipiop SlHOO^JIH«' OfflH-^H CO CT iH -CT©CTCT^HLO 1 t-H CT CO 00 1—I lO CT qpjsap CO t- 00 00 [- iß 00 E- CO O 00 lO 00 LO CT lO offlH^H co t—i t—i (M® ri th oo CT T-l CT oo LO CO CT CO CT O CT CO OS 00_ CO iß CO o CO H lO 3) CO rt HCO r-1 00 CO CO T—I 1—1 CD T-l T-l CT CT i—l CT OSOSOSCTaO-=tHE~CTCOCO-'iHOST-H!COt*-CO TJCOH-HCO COH TH CT CT CCH CO OOIOOOT-HCOOST-HIOCDI^-CTOOGOIOT-ICOCO © CT CT OS CO OO 1—1 CT H CT CO 1—1 TjH T-l rt^l^rHHt-COCO^MCONHt^-^OOCO OOCOCTT-HCOt-H^HCOCT i—Ii—ICO CO C^ CT CT rH >o co ccTdi ici ct ih.q co co oo ct t-h »o «o »o TÜONffHO'+OIMtO CO CO CT iO '00 CT CO ia. B W CO H CT T-H CO CT OSr-HCOCOCT-^t-^iCO 1—i © CT T-H CT TH 1—1 CO CD TH L- 00 » © 1>- 00 T-H T-H CT r—i TH © T-H 00 CT CT T-H CT CO iß CO t-H_ CT CO © c- CO t— >ß IT- OS CÖ CD I- ^ OD ja 0) 95 qpisippp (|[>[S0p qasA OOt-THCT^HC-iOCTCOCOi-HrOißOOO-H ® H Tfi r-I t^ CO CT t-h tH iß t-i CO CT CT Oä TH T-H CÖ iß Ol 00 c6 CO rH CT Iß CT -rH ■ OS CO -sh CO l— i—I © OS COCOiOt^CC.HNHHH CT CO CT i iO CO CT OSC-t^CTOOCTCOCT i—l CO OS CT CT i—l 00 t-H iß LO CT CO C-l 1RS -iroasaai ui qiqspujrj t- 00 -rf S! o Q >:ß o -M o M O — • S5 50 _ rs ' © cs -S -jH' • • • • O S ž? -P o — r* t, "Z o o S «ji; O v © 0 ---?o © © Sr >°s (g rr b >3? o S ,g •=» s os to - - p O ^ • m k O c £« J^ T-3 "" o .n f > CS 2 c ^ ^ ^ cS sc o S ® co O WMhOÄHI>OcqO JOS qp[Spnf[ UAßf 'Oll A00[BAiq0jd 0001 BM ta oo ö o® cot-cocfflh-ooh-o r— io oo os t* T-H O öl C- Od 100 obisku-jočih otrok dobilo jih je ousojds olajšave csosr^cor^oojoo os OCOH®9H»pi> | I p I , I cbt-ibcbt-^do-rHi 1 ib i ' 1 HH T—1 1 'AtpUl lO OS tU OS t* H 00 CO i£S lOrtlMOH-^H® i | V1 I bi cb cb cb 6] 1 i th 1 tH 1 •iqa.iouaS TtH O CO co OS 1—1 CO IO IO (M OS 00 T^H cp -JU p | t f I h »b th cb m cb cb [o.qo "/[op oo l po *—, cct-oocoot-oioiM eo t-h co t-h o co co o o o o oo co o ip cm p cp cp ööiHOÖÖNcbcb t- o ös cb cb T-H (M CO TJH t-H bi OS cb t-H 0[0S o>[spnf[ ohab(" j k\t co-^T^t-poacppp p p -TH [0.ij0 ooi PO (M O O f-i «5 tH (M iO (M CO Os GO CM copoopopopp th p t-pTti ib ib cb ib ö ös t- t- th t^-oo »b ososooosososooost— co os lOith t-H t-H 00 A9f[01I0U 0[0S 'f| | >? oooot-HD-ffi®qo qo p p co -^cbbiib-^cbcbbibi cb cm bi bi m Aiqoad OOO'OI Tt(HOQO^^(?IOO© iH p CM p CM öoödoibcböscbösib do ib4t4ib H • T-H P t- £.'«•7001 T^cciTnoocooap^p cp p cm ös č> ös bi cb cb bi t* ib bi cm t-H 00 ib Od 100 lj. šol jih je s unii.vanp -[od ur -0]30 poukom CO CO lO t> p p -jH H b cb do t> © t^ -r-i do cn ib H^hcohh r- LO CO CO T—I TH ÖS —H cb upopo OSCMCMCOCOCNCN©!- O ^ oopf-T^i^cböicbösbiT^ö ib oo t- ■ Th b t> ib go-^lococoloco-+ico lo ooc^oo Dežele Češko..... Moravsko . . . Sleško..... Spodnje Avstrijsko Gornje Avstrijsko. Solnograško . '. Štajersko .... Koroško .... Kranjsko .... Trst z okolico j Gorišk.inGrad. 1 Istra ... S ^ Tirolsko \ Voralberško j Galicija .... Bukovina .... Dalmacija Skupaj . . — 11 — Listek. Pisma iz Sibirije. XIII. *) „Veselo novo leto!" Tako se iz vseli ust razlega običajno, nekoliko po spartansko prikrojeno voščilo, kadar se kolo časa s 365 zobovi jedenkrat zasuče ter se zopet jedno leto pogrezne v neizmerno večnost. Bilo je — in ni ga več, zgine kakor kafra. Zatö je opravičen vzdih, ki se nam često prikrade iz prsij: Oh, kako te — leta teko! Prestop iz starega leta v novo leto je zares svečan trenutek. Človeku je navadno nekako čudno pri srci, zato tudi oni hip običajno pričakuje v veseli družbi, da ne postane prcčutljiv ter ne začne celo sanjariti ali modrovati o minoli sreči, o prošlih nadlogah, o negotovi prihodnjosti ali o budalosti današnjega zaslepljenega sveta. Vsekakor so občutki na pragu novega leta ne-jeduaki, jednemu veseli, drugemu tužni ali celo žalostni. Kogar je neljuba osoda prijela s trpko roko, pretresala mu ude do mozga, ta se bo z veseljem otresel starega leta, upajoč lepše bodočnosti. Komur pa je bila na stezo življenja posula cvetic, ta bode plašljivo stopil v novo leto, ako ni vže popoln epi-kurejec ali flegmatik, da-si bi naj pomislil, da je tudi sreča opotočna, ki morda vže sedi na razpotji. Novo leto je gotovo važen hip časa, v katerem se človek rad še jedenkrat ozre na minolo leto. Vprašajmo se, kako je bilo za slovensko učiteljstvo? V gmotnem oziru prineslo je nekaterim tovarišem zboljšane plače. Na Kranjskem dobil je v minolem letu zakon z dne 29. listopada 1890 o reguliranji učiteljskih plač svojo postavno veljavo. S tem so se dohodki marsikateremu tovarišu zbolj-šali, da-si jih je tudi mnogo odšlo pri tej ureditvi praznih rok. Treba bode torej zopet trkati na vrata deželnega odbora, saj: kdor trka, temu se vrata o d p r o. Na Štajerskem so nekoji učitelji dobivali v minolem letu višje plače, ker so bile dotične šole koncem leta 1890 pomaknene v višji plačilni red, akopram se na slovenski Štajer niso mnogo ozirali. Prav iz srca pa privoščim voditeljem jednorazrednic opravilno doklado, katera se jim je z zakonom dne 26. jan. m. 1. pripoznala. Tudi provizoričnim podučiteljem IV. plačilnega reda dovolila se je osebna doklada 30 gld., katera dobrota pa se skriva nekoliko za visokim plotom. Le naši tovariši na Goriškem, sploh Primorskem, žal si še niso mogli priboriti zboljšanja gmotnega svojega stanja, naj so njihove terjatve še tako opravičene. Toda pogum velja. Po vstrajnem trkanji na višjih mestih se morajo jedenkrat uslišati tudi vaše prošnje, da-si bi vaš prorok utegnil prelivati kroko- *) Primeri letnika 1890 in 1891. I dilske solze nad groznim (?) uboštvom naroda v go-riškej pokrajini. Glede šolstva v obče začelo je tudi v tužnem Korotanu nekoliko žareti. Prošnje nekaterih občin je naučno ministerstvo nekoliko ugodno rešilo, drugim pa še bode moralo to storiti, da-si bode še mnogo Drave poteklo, predno dobe koroški Slovenci slovenske šole. O tužna nam majka! Tudi v pedagogijski književnosti smo še precej napredovali. Naše marljivo „Pedagogično društvo", v Krškem izdalo je svoj IV. „Pedagogiški letnik" s prav tečnim berilom. Le škoda, da ne rečeni — sramota je, da kaže slov. učiteljstvo v obče toliko mlačnosti do omenjenega društva, ki bi se v veliko večji meri lahko razvijalo, ko bi ga slov. učitelji gmotno in duševno bolje podpirali. Mladinska knjižnica se je pomnožila s sledečimi prelepimi knjigami: „Srce", „Legende" (III. zv.), „Pomladanski glasi", „Pripovedke za mladino (III. zv.), „Šestdeset malih povestij za otroke", Pesmi Val. Vodnik-a", „Vrtec" i. dr. O novem letu ima vsak svoje želje, zakaj bi jih ne imel tudi Sibirčan. Moje želje so: Naša dična „Zaveza" naj se še bolj razcvita, vkrepi in omili učiteljstvu našemu. Lanska 3. skupščina na obalih sinje Adrije bila je sijajna, zlasti velika vde-ležba naših krasotic — učiteljic mi je bila celo všeč, kajti s tem so javno pokazale, da jim z nami vred bije gorko srce za naš stan, naš ugled in šolstvo naše. Dal Bog, da bi bila prihodnja skupščina še sijajnejša. Tako združeno in složno učiteljstvo bodo morali spoštovati tudi naši očiti in tihi sovražniki, kar bode le nam v korist. Ti pa, dragi mi „Popotnik" ! stopaj kot glasilo „Zaveze" krepko po dosedanji poti, ne zmeneč se za otrovane pušice, ki lete od nekojih strani na Te; to so le mušice, ki ne morejo zadeti Tvojega poštenega in plemenitega srca. Za Teboj stoji združena garda „Zaveznikov", zato se nikdar ne boj. Kakor je „Zaveza" imenitna za učiteljstvo slovensko, si tudi Ti važen za „Zavezo". S Tvojo popotno torbico mora biti vsak zadovoljen, kdor vže ni zagrizen presojač. Od učiteljstva slovenskega bila bi pa grda nehvaležnost, ako bi Tebe, očeta in branitelja „Zaveze", pustili na cedila. Komur je mar „Zaveze", bodi tudi mar njenega glasila, namenjenega vsemu učiteljstvu. Sloga jati, nesloga tlači! Zato Ti želim, mili „Popotnik", da krepek in neustrašen potuješ po lepi domovini naši. Vam pa, č. g. urednik, želim trdnega zdravja, da svojega ljubljenca čilega odpravljate na potovanje. Sibirčan pa hoče ostati kakor doslej brezplačni ranocelnik. Kjer bode na učiteljstvu slovenskem zasledil kako rano, bode jo globoko izrezal in z jedko tvarino izpral, kajti potem mnogo lepše in nagleje zaceli. Zatö sem prav livaležen g. Brtin-u, da mi bode pomagal pri mojem nehvaležnem delu, da-si mi bode po drugej strani delal konkurenco. Na delo lorej v novem letu, dragi mi Bruno! Saj je še. mnogo grdili mavog in ran, katerim je treba radikalnega leka. Ako bo imel najin napor kaj vspeha, poplačan je obilo najin trud. Ker se 19. vek bliža vžc zatonu, pač lahko vsklikneva: „Arm in Arm fordern wir das Jahrhundert in die Schranken". Ta bi bila lepa, kaj ne'?! Vsem ]). n. tovarišicam in tovarišem želi : Veselo novo leto ! Vaš S i li i r č a 11. Listi s Kranjske. 1. „Odločnost volja". Č. g. urednik! Evo me, spolnjujočega dano svojo obljubo v letu preteklem! — Pa nikarte se strašiti na čelu postavljenega izrcica! Dobro sem si v zvesti težkoč, ki jih imate prestajati kot urednik „zavezi-nega" glasila; kolikor možno jih bodem tudi uvaže-val. Bog sam ne more ustreči vsem ljudem, kako-li bi mogli Vi prav storiti vsem Svojim bralcem, naj so potem ti vžc naročniki Vašega lista ali ne. Pa to je vže tako bilo nekdaj in bode tudi v prihodnje. Vendar se meni zdi stališče „Popotnik-ovo" povsem drugačno, nego 0110 katerega si hodi šolskega lista — makar slovenskega. „Popotnik" je sedaj glasilo dične naše „Zaveze", kot tak ima zastopati mnenje vesoljnega zavednega slovenskega uči-teljstva. V tem obstoja alfa in ornega programa „zavednega" glasila! „Popotnik" bode in mora vselej resno povzdigniti svoj glas, ako to zahteva interes slov. učiteljskega stanu; osobnosti pri tem ne pridejo v poštev — to je po sebi umevno. Če se pa „nekaterniki" po pisavi „Popotnik-ovej" čutijo časi zadeti, — 110, potem pa naj to pišejo na „oso b 11 i" svoj rovaš ter skesano naj trkajo na prsi svoje, rekoč: „Mea maxiiua culpa". In ravno pri nas na Kranjskem imamo precejšno krdelce takih „tovarišev", katerim pisava „zavezinega" glasila ne prija, — ker je — preod-kritosrčna. Resnica pač v oči bode! Dandanes se učitelj ne ceni samo — mej nami „zavezniki" — vsaj po tem, kako stopinjo zavzema v javnosti, marveč po tem, kako se žrtvuje za interes svojih dragov, kako ve javno zastopati dobro svojega stanu, kalcö je v svojem prepričanji dosleden 111 potem, kako svojo narodnost tudi v kritičnem času javno dokumcntuje!! Vidite, v tem grmu tiči zajec! — — Resnica nam bodi vselej sveta, zato na dan ž njo! V tej zadevi ravno mislim: „Odločnost velja!" Zakaj bi se ne upali o pravem času in kadar potreba nanese, odločno spregovoriti besed, ki nam jih narekujeta stanovski ponos in poštenje?! — Komur se s takim pisanjem zamerimo, on itak ni naš mož, niti ni prijatelj naše „Zaveze" — ergo: ne bodi nam ga mar! S tistim „cineanjem" za plotom, z onim pomirljivim pisarenjem, ki ni „bev" ne „mev", se dandanes ne opravi ničesar. — Komur hočemo imponi-rati, onemu moramo očitno povedati v obraz, kar mu gre! Tega načela se bodem držal jaz in ne bojte se me preveč, gospod urednik. — Jaz vže vem, kako to mislim; ne bode Vam v kvar, niti Vašemu listu, niti tendencam, katere ima zastopati. Bodite uverjeni, da mi srce vse kar gori za dragi „Popotnik" in ž njim za prid milega našega stand. Kdor pa svoj stan resnično ljubi, ta pa tudi njega napak ne bode prikrival. Srčno pozdravljeni do prihodnjega lista! B i- ü n o T r d n o s t a 1. Društveni vestnik. Iz Slovenskih goric. Učiteljsko društvo za Št. Lenartski okraj imelo je mesečno svojo skupščino v nedeljo 3. t. in. pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V nagovoru želi gospod predsednik povodom prvega shoda v novem letu vsem navzočim pri krepkem zdravji najboljši vspeh na šolskem polji, da bomo zamogli z vsemi močmi pospevati za vzornim smo-» trom našega vzvišenega poklica. Zborovanja se je vdeležilo ravno toliko udov, da je bilo mogoče reševati dnevni red. Mnogo, večinoma sosednih (!) društvenikov izostalo je menda vsled sedaj razsajajoče influence ali „faulence", ki se kaj rada poloti nekaterih mrzlokrvnih naših društvenikov. Svetoval bi takšnim „bolnikom" malo več gibanja o priliki društvenih zborovanj! — Prvo točko rešuje gospod J. Bregant, obravna-vajoč z učenci in učenkami višje stopnje „Koroško" •v oro-, hydro- in topografičnem ozira. Poročevalec podaje učencem na podlagi konstruktivne metode v zemljepisnem risanji na šolski tabli priprost načrt zemljevida te dežele, kar se mora tukaj s posebnim priznanjem omeniti. Gospod predsednik zato gospoda Bregant-a v imenu navzočih na dokaj instruktivnem predavanju iskreno zahvali. Ko se potem zapisnik zadnjega zborovanja prečita in odobri, vzame se na znanje važen dopis, doposlan od „Štajerske učiteljske zaveze" o „kon-kretualnem statu" za štajerske učitelje. Temu dopisu pridjana razpredelnica bode krožila pri posameznih učiteljih, da zaželjeni svrhi na ljubo za- more vsak sam pristaviti potrebne podatke. — Po (em sledeče letno poročilo o delovanji našega društva v preteklem letu po gospodu predsedniku daje društvu zares nepretirano pohvalo glede na razvoj in živahno ter plodno delovanje. Z zadoščenjem konštatira govornik nekako posebno navdušenost vdeleženeev pri vsakej skupščini, s katero so sledili obravnavam in razpravam, za koje je imel dnevni red vedno raznega in važnega gradiva na izbiro. Gospod poročevalec tudi z zadoščenjem omenja, da so bila minolo leto vsa razpisana zborovanja vkljub maloštevilnemu našemu društvu vsakokrat sklepčna ter da se je v prid šolstva marsikatera betvica pobrala in porabila, ki bi sicer inače brezplodna obležala na trdi ledini in zapadla brez sledu poginu in pozabljivosti. Tudi poročilo blagajnikovo je bilo prav povoljno, kajti prebitek računa je. menda letos najznatnejši, odkar naše društvo posluje. Iz teh navedenih ozirov se mesto dolgotrajnih volitev na predlog g. Kovačič-a vsprejmö po vskliku vsi stari odborniki v vodstvo našega društva za tekoče leto. Po tem sledi razprodavanje društvenih listov po dražbi. Kot zadnja točka dnevnega reda bil je predlog, da se ima na zahtevanje ravnokar od vis. dež. šol-kega sveta došlega nam ukaza za šole našega okraja sestaviti iz realij podroben učni načrt. V to svrho se izvoli poseben odbor, ki bode iz pojedinili realnih predmetov predlagal pri prihodnji seji (2. febr. t. 1. pri Sv. Trojici v Slov. gor.) svoje mnenje o izbiri učne tvarine. Gospoda Rajšp in Cernko prevzameta tvarino iz prirodopisja, gospod Kovačič iz naravoslovja, gospod Bregant iz domovinoslovja in zemlje-pisja, a gospod Mamic iz zgodovine. Z ozirom na važnost te postavljene nam naloge, kakor tudi na terjatev, da se imajo po načelih ovega najnovejšega deželno-šolskega ukaza izdelani podrobni učni načrti iz realij vže do konca meseca marcija t. 1. okr. šolskemu svetu predložiti, nadejati se je prihodnjič polnoštevilne vdeležbe. Č. Od Save. Celjsko učiteljsko društvo imelo je 24. decembra m. 1. svoj glavni zbor, katerega se je vdeležilo 13 članov, 10 iz celjskega in samo 3 iz laškega okraja. Z veseljem in navdušenim živio pozdravili smo tudi dva nova društvenika, gospoda J er an k o-ta in Vrščaj-a. Ker se dosedanji tajnik ni mogel vdeležiti zborovanja, izostalo je njegovo poročilo o društvenem delovanji. — Poročilo blagajnika, gosp. K r e g a r - j a, ki kaže 13 gld. 4 kr. prebitka, se z odobravanjem sprejme in se izberejo za pregledovalce računov gg. : Gnus. Klemenčič in Stritar. Na predlog g. Gnus-a izvolijo se v upravni odbor za novo društveno leto nastopni gg.: Brez ovni k, predsednik (jednoglasno), Vr e č e r, podpredsednik, B r i n a r, tajnik, K r e g a r, blagajnik, Zupan, pevovodja., odbornika pa gg. Klopčič in Košenina. — Društvo ostane naročnik- „Popotnik-u" in družbenik „Pedagogiškega društva" ter se naroči na novo na „Ljublj. Zvon" in se da vpisati pri poverjeniku, tovarišu Petriček-u, k „Matici slovenski". — Dalje se tudi določi vsota do 10 gld. za natis novih društvenih pravil. — Poročevalcem „Popotnik-u" izvoli se gosp. Brina r, „Domovini" pa gosp. Petri ček. Ko se še določi bodoče zborovanje na 2. febr., zaključi predsednik zbor ter želi vsem društvenikom veselo in srečno novo leto. —v. Ormož. Učiteljsko društvo ormoškega okraja je pri občnem zboru 3. t. m. v novi odbor izvolilo sledeče gospode: načelnik nadučitelj Franc Rakuša; njega namestnik nadučitelj Anton Porekar; denarničar učitelj Ivan Jurša; tajnik nadučitelj Martin Šalamun; odbornika nadučitelja Ivan Košar in Franc Vabič. Kot pregledovale! računov bodo poslovali gg.: nadučitelj Ivan Kosi; nadučitelj Tone Sivka in učitelj Simon Strenkl. Komensky-jevo slav-nost. želi društvo letos s ptujskim okraj. učit. društvom skupno slaviti. Daljše poročilo sledi. Iz Ljubljani. „Slov. učit. društvo v Ljubljani" je imelo dne 28. decembra 1891. 1. svoji redni letni občni zbor. Gosp. preds. A. Zumer je navzoče, katerih je bilo nad 50, med njimi 9 gdč. učiteljic, pozdravil prav iskreno. Med drugim je omenil naklonjenosti blag. gospoda deželnega predsednika barona Wiukler-ja, kateri se je vedno tako zanimal za šolstvo. Gospod predsednik je povdarjal, da naš list nikdar ni sejal razpora in ga tudi ne bode, ker le v slogi nam je mogoče kaj doseči. Opomni tudi, da list do sedaj ni mogel biti tako urejevan, ker je bil on sam; sedaj po novih pravilih pa, ko postane društvena lastnina in bode za list moral odbor skrbeti, bode vže ložje ustrezal. Tajnik Jak. Furlan je poročal bolj natanko o društvenem delovanji v preteklem letu. Blagajnik in knjižničar gosp. Fr. Kokalj je povedal navzočim, da ima društvo S2 gld. 21 kr. premoženja in knjižnica da šteje 378 knjig in 28 zvezkov. Za njegovo marljivo delovanje se mu je izrekla zahvala. Pri razgovoru o društvenem glasilu bilo je nekoliko želj izrečenih, katerim se bode pä lahko ustrezalo, ako bode le list dovolj podpiran. V odbor so bili voljeni gg.: Jak. Dimnik, Jak. Furlan, Fr. Kokalj, Iv. Kruleč, Fr. Raktelj, Anton Razinger, Iv. Tomšič, Fr. Trošt in Andrej Žumer. Yolitev delagotov za prihodnji občni zlior „Zaveze" se prepusti odboru. — Samostalnik predlogov ni bilo in na to je gospod predsednik s trikratnim „slava" na presvitlega cesarja zborovanje zaključil. Po zborovanji je g. Ant. Razinger jako stvarno o stoječi pisavi poročal. Referat je bil z burnim odobravanjem vsprejet. Predloge bode odbor poslal vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu. I)ne 2. januarija t. 1. je imel novi odbor svojo prvo sejo. Odbor se je tako-le konstituiral: Andrej Žumer, preds. in uredil, društv. glasila; Fr. Raktelj, podpreds.; Jak. Furlan, tajnik; Fr. Kokalj, blagajnik in knjižničar. Odborniki: Jak. Dimnik, Ivan Kruleč, Ant. Razinger, Iv. Tomšič in Fr. Trošt. Urednik lista odda delo vsakemu posameznemu. Zaradi Komensky-jeve slavnosti se bode poslal poziv na gg. pevce in gspč. pevkinje, kateri naj bi se do 10. februarija oglasili. Gospod predsednik naznani, da se je „odbor akademičnega društva Slovenije" pismeno zahvalil za brezplačno pošiljanje „Tovariš-a" in prosi, da bi se to tudi v prihodnje storiti blagovolilo. Tej prošnji se bode z veseljem ustreglo. Dopisi in druge vesti. Maribor. (Bodimo hvaležni svojim vzgo-jiteljem.) Istim gospodom tovarišem, ki so poslali vsled našega poziva doneske za Ehrat.-ov album, naznanimo s tem, da je dotični odbor vže rešil svojo nalogo. 69 doneskov, došlih nam do konca decembra 1891, omogočilo nam je naročiti pri tvrdki K. Moyses, ki je, kar se tiče takih umetnih del, na dobrem glasu, lep in okusno opravljen album v svilnatem peluchi s starosrebrnimi okovi. Napis in imena pošiljateljev je kaj umetno izdelal nekdanji naš tovariš A. Waidacher. Album bil je na ogled v razložbi bukvarne gospod Th. Kaltenbranner-ja od 25. do 30. decembra in se je odposlal zadnjega decembra svojemu namenu. Nekateri tovariši so sicer darovali denarne doneske, a svojih fotografij še niso poslali; radi tega se je oziralo pri naročitvi albuma, ki ima prostora za 96 podob, na. morebitno poznejšno uvrstitev. Dotične gospode tovariše in one, katerim še dosedaj ni bilo mogoče nam izročiti svojih fotografij, prosimo, da jih naj pošljejo gosp. profesorju Ehrat-u v Linz, Hafnerstr. Nr. 14, da se med druge uvrste. O d h o r. Iz Lokve, 25. dec. 1891. Gotovo najstarejši slovenski učitelj je bil Ivan T osti, rojen v Lokvi pri Trstu dne 5. junija 1. 1803. Učil se je v Kopru, v Gorici in v Ljubljani. Služboval je v svoji rojstni vasi v Lokvi od leta 1827 do 1872. Celih 45 let je torej bistril in vedril um in blažil srca svojim sorojakom. Učitelj bil je priden in vzgleden. Oni, ki so k njemu v šolo hodili, imajo prav lepo pisavo. Svojih 6 otrok je tudi dobro oskrbel. Od leta 1872. je živel v pokoji. Po dolgem bolehanji je mirno za večno zaspal dne 20. dec. 1. 1891. Pogreb je bil dne 22. decembra. Res, 4h je bil star, da skoraj najbližnji učitelji ga niso poznali, a vendar bi se bilo spodobilo se jim vde-ležiti pogreba. Razun domačega učiteljstva in jednega zvunanjega ni bilo nikogar. Res, lepa sloga je to! Spoštujmo se, da nas bodo tudi drugi spoštovali! »t Zadnjo čast so mu pa skazali njegovi učenci in učenke, zdaj vže stari gospodarji in gospodinje. Naj v miru počiva! J. (V n a u č n o m i n i s t e r s t v o) bil je te dni pozvan za poročevalca o ljudskem šolstvu dosedanji c. kr. dež. šolski nadzornik v Sileziji vitez dr. G u sta v Z e y n e k. Podelil se mu je tem povodom n a s 1 ov in značaj mi niste rijalnega svetovalca. Dr. Gustav Zeynek bil je nekdaj profesor na učit. vzgojevališči in c. kr. mestni šolski nadzornik v Gradci, je leta 1870 postal ravnatelj učiteljišču v Olomuci in kmalu potem v Brnu, leta 1872. pa je bil imenovan c. kr. dež. šolsk. nadzornikom za Silezijo. Mož je po vsem izvrsten pedagog in torej na svojem mestu; če pa bode tudi pravičen nenem-škim narodom, o tem nas bode poučila še le bodočnost. Preinembe pri učiteljstvu. Gospod Jožef Türk, učitelj v Begunjah imenovan je nadučiteljem na isti šoli; stalnim II. učiteljem v Šmarji imenovan je gospod Konrad Črnologar dosedaj st. učitelj v Št. Vidu pri Zatičini; gospod Janez P o z n i k, učitelj v Grčaricab, postal je stalni učitelj na jedno-razrednici v Polomu; gospod Franc Razpotnik st. učitelj v Hotiči imenovan je st. učiteljem pri Sv. Trojici v kamniškem okraji. Gspdč. Melanija Sittig v Smlednik-u pride za podučiteljico v Galicijo nad Celjem; gspdč. Amalija Regnard, učiteljica v Št. Rupertu stopila je v pokoj in gospa Elvira Dol in ar, učit. v Veliki Dolini, odpovedala se je službi; prvo namestuje učitelj v p. Ivan D o 1 i n a r drugo umirovljen učitelj Anton S i n k o v i č. Na svojih službah so stalni postali: gspdč. Bibijana Bizajl v Hrenovicah, gspdč. Pavla Götzl v Zireh, gospod Rudolf Hrovat v Orehku, gospod Avgust K o r b a r v Št. Vidu pri Cerknici, gspdč. Maria Sajovic v Trebnjem in gspdč. Ivana Ve lepi č v Št. Petru. — Gosp. Ivan Gršak, spi. v Preborji premeščen je v Sčavniško dolino pri Radgoni. „Popotuik-ov koledar za 1892". Dotični oglas v 24. Popotnik-ovi številki lanskega leta nam j« popraviti v tem smislu, da se koledar dobiva letos le v navadni vezi. Tiskarna seje namreč z delom nekoliko zakasnila in knjigovezcu preostalo je premalo časa, da bi mogel prirediti koledar v raznih vezeh. Naj blagovolijo to vsi p. p, naročniki) ki so želeli lepše vezan koledar, pa tudi častiti so-trudniki, katerim nismo mogli postreči z lepšimi komadi, kakor vsi, ki si še nameravajo koledar naročiti, vzeti blagohotno na znanje. Koledar naroča se pri Dragotinu Hribarj-i v Celji in stoji komad 1 fl. 30 kr. s poštnino vred. Upravništvo „Pop. koledarja za 1892 I." Raznoternosti. [Slepci in gledišče.] Dunajski časopisi so pred nedavnim časom predlagali, da bi se gojencem v zavodu za slepce dovoljevalo obiskovati v določenem številu brezplačno predstave v operi, seveda v spremstvu učiteljev. V veliki operi pariški je ta navada vže uvedena in slepci imajo baje od teh obiskov veliko nravstveno korist. „P. z B." [Slasti učiteljske]. Učitelji v Koblencu obrnili so se do pruskega naučnega ministra s prošnjo, da bi se jim vzvišala plača. Minister jim je prošnjo zavrnil ter učiteljem s poudarkom polagal na srce, naj se v bodoče ne drznejo svoj stan primerjati s stanom policijskih rediteljev, čijih delo je nmogo hujše in nevarnejše, ki zato tudi večo plačo zaslužijo. „P z B." [Pajek.] V Parizu dogodil se je poseben slučaj, da je pajek ugriznil osamljenega dojenčka pod očesom tako, da mu je oko silno zateklo. Mati, usmrtivši pajka, poda se takoj le zdravniku, kateri je konstatoval, da je detetu kri otrovana. Deček je drugi dan v resnici umrl. Semterlje je običajno, da ljudje, prizadevši si katerokoli rano, ustavljajo kri s pajčevino. Po razsodkih zdravniških, kajpada iz cela naravnih, je tako počenjanje vselej nevarno. Vže prah, s čimur je obdana vsaka pajčevina, sposoben je, da se vname rana ter privaja v krv snovi, zdravju škodljive. Hvala Bogu, da se ta razvada s sodelovanjem šole umika vže razumnemu obvezovanju. „P. z B." [O humorji učiteljevem] piše „Szk." opiraje se ob članek nekega badenskega šolskega časopisa: Humor učiteljev ima često škodljive nasledke. Udaja se li učitelj jezi ter ravna z deco ostro in krivično, javlja se, da je človek z hibami in sla-liostimi kakor drugi, in s tem trati svoj ugled. Otroško srčece, katero je z nedolžnim pogledom prosilo : „Bodi potrpežljiv z menoj!" straši se jeznih izjav in se jih vstraši. Ko pa zvečer učitelj preneha z dokončanim delom, v resnici čuti, da se je o tej priliki pregrešil nad deteti, njegovi skrbi izročenimi. Hoče pa li drugi dan to krivdo poravnati z dobrim humorjem in z dovtipom pokarati prestopke, katere je vzgojitelj karati dolžan, propada v drugo baš tako slabo skrajnost. Ali se tako postopa dosledno? Deca obdarovana z bistrim pozornim čutom, zapazi precej, da je to njega slabost in priznana krivda. S tem ne trpi malo vstraho-valnost; poslušnost pojenja, učni smoter se ne doseže, da ne govorimo o vzgoji značajev. Uvažujemo li, da je taka nagla premena fvi učitelji tudi škodljiva zdravju, priznavamo, da to ni le neumnost, temveč tudi pedagogiški greh. [Iz kaferske šole.] Trapist frater Pius pripoveduje v svojih zapiskih iz južno-afriškega misi-jona ta-Ie smešna dogodka iz kaferske šole: Kakor po vsem svetu, tako smo tudi v naših šolah imeli veliko težkočo, predno smo iz naših črnih učenčkov izvajali dobrih odgovorov. Nekdaj sem pri verouku vprašal učenca o stvarjenji sveta! Mali bistroglavec mi je jasno imenoval dan za dnevom do šestega dne, kar je Bog vstvarjal. „A kaj je ljubi Bog vstvaril sedmi dan", prašam dalje. Mali modrijan je sicer vedel, da vže ni ničesar, česar ne bi bil Bog vstvaril, a mislil si je, da mora odgovoriti. „Ipalitshi" t. j. kaša iz prosene moke, najpriljub-nejša jed kaferska, odgovoril je s stisnenim glasom. Drugikrat pritisnil sem učencu, po imenu Sukasihambe, kar pomenja „idi a pusti me", uro na uho. Poslušal je jako pozorno. Vprašal sem ga potem „kaj mu je ura pripovedovala" v navadnej kaferskej govorici, a on je iz cela resno odgovoril, da je ni razumel, ker je govorila angležko. [Zadel jo je.] Profesor na gimnaziji dal je razpravljati v tretjem razredu nalogo: „Kateri so nasledki lenobe?" Neki dijak, o katerem je bilo malo nade, da obogati književnost domovine s svojimi bodočimi plodovi, razdejal je vže dve peresi, a doslej ni mogel niti vrstice napisati. Ko pa so vže slednji dijaki oddajali svoje naloge, polotila se ga je rešilna misel. Pod napis „Nalogo" napiše na beli čisti papir: „To so nasledki lenobe", ter izroči nalogo. Profesor ni mogel ugovarjati, da je bila naloga res z izrazovito mislijo rešena, a kako se je godilo dalje, o tem molči letopis. „P. z B." Listnica i Uredništva: Zvonimir: Vašega nasveta hočemo se odslej zvesto držati, zato tudi ne najdete v listu Svojega dopisa. — Fr. P. v M.: zelo nas bode veselilo, če obljubo kmalo spolnite. Knjige prejel. Srčen pozdrav! — Gospode poročevalce vljudno prosimo, da nam poročila o društvenih shodih redno pošiljajo, ter nas obvestijo tudi o drugih zanimivostih na šolskem polji. — Vsem našim prijateljem: Veselo in srečno novo leto! Upravništva: Prosimo vse p. n. odliiratelje, ki so nam naročnino vže poslali, potrpljenja, ker jim nismo poslanega še pobotali. Storili pa bodemo to redno in točno, kakor hitro dobimo malo odduška. — 16 — Vabilo k naroebi. Z današnjo številko nastopi „Popotnik" svoj XIII. tečaj ter se priporoča vsem p. n. prijateljem v blagohotno duševno in gmotno podporo v novem letu. Pred vsem prosimo vrle sotrudnibe, ki so nas dosedaj v težavnem delovanji našem tako požrtvovalno podpirati blagovolili, da nam ostanejo verni podporniki tudi v bodoče; ob jednem pa vabimo tudi mlajše in čile naše somišljenike, ki se nam dosedaj še niso pridružili, da stopijo v naše kolo ter nam po geslu „Viribus unitis!" pomagajo vršiti težko našo nalogo. Naj pa nam zvesti ostanejo tudi gmotni podporniki — predplačniki. K prospevanju podjetja je izdatna gmotna podpora neobhodno potrebna! Naj toraj gleda vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki je član „Zaveze", da po svojej moči donaša svoj prispevek v procvit Zaveznega glasila. Naj dela na to, da se število naročnikov vsaj podvoji, vsak odbiratelj pa bodi tudi — točen predplačnik! Tako se bode srčna želja, katero goji oboe slovensko učiteljstvo, namreč želja do razširjanja oziroma večkratnega izdavanja našega glasila gotovo uresničila: v čast našega stanü in milega nam naroda! Kakor dosihdob bode „Popotnik" tudi v novem letu izhajal vsaki 10. in 25. dan v meseci v sedanji obliki in po sedanji ceni, ki je razvidna na čelu lista. Naročati je list pri „Upravništvu ,Popotnik-a' v Mariboru", kamor je pošiljati tudi naročnino, reklamacije, naznanila, itd. Prvo številko poslali smo vsem dosedanjim odbirateljem, so nam li vže .naročnino za novi tečaj poslali ali ne. Prosimo pa vse č. prejemnike, ki si lista ne marajo več naročiti, naj nam blagovolijo to številko takoj vrniti, da vemo končno določiti število, v kolikem nam bode v prihodnje list tiskati. Če kdor želi list „na ogled", radi mu postrežemo, samo da se pri upravništvu zanj oglasi, ali pa če nam prijatelji naznanijo dotičnikov naslove. Prevljudiv) pa prosimo vse prejemnike lista, ki so z naročnino še od preje na dolgu, da se tem zanesljiveje odzovejo svojej dolžnosti v začetku novega leta, ko nam sicer delajo mnogo neprilik. Na čvrsto in plodonosno delovanje v novem letu, ki noj bode za slovensko šolstvo in njega učiteljstvo prav srečno in veselo! V kar pomozi Bog! Uredništvo in založništvo. („Zaveza slov. učiteljskih društev") St. 773. Podučiteljsko mesto. Na četirirazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu v L o č a h so umešča podučiteljsko mesto z dohodki po četrtem plačilnem razredu definitivno ali tudi provizorično. Prosilci in prositeljice za to mesto naj vložijo svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. februarija 1892 pri kraj-nem šolskem svetu pri Sv. Duhu v Loč ah. Okr. šolski svet v Konjicah 5. j an. 1892. Zu predsednika: BI. Ambrožič s. r. Razpisi natečajev. št. 706. Podučiteljsko mesto. Na četirirazredni ljudski šoli v M a h r e n b e r g u, III. plačilnega razreda se umešča podučiteljsko mesto stalno ali začasno. Prosilci in prositeljice naj vložijo svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani predpisanim potoni do 31. j anu ar i j a 1892 pri krajnenr šolkem svetu v Mahren berg u. Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. š. svet Marenberg 29. decembra 1891. Predsednik: Finetti s. r. Vsebina. I. Za novo leto! (Fr. G.) — II. O koncentraciji pouka v ljudski šoli. (I.) (H. Schreiner). — III. Zoriti je treba. (II) (L. Lavtar.) — IV. Slovstvo. (Ocena.) — V. Doneski k zgodovini naših šol. (VI.) (Iv. Strelec.) — VI. Ljudsko šolstvo v Avstriji v šolsk. letu 1888—89. — VII. Listek. (Pisma iz Sibirije.) (XIII.) (Sib.) Listi s Kranjske. (I.) (Bruno Trdnostal.) — VIII. Društveni vestnik. — IX. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — Listnica. — X. Vabilo k naročbi. — XI. Natečaji. Lastnik in založnik: „Zaveza'i Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)