Jos. Rep in a : Ob  Balkanu.
401
Drugače bi ga morali tri dni Čakati, predno bi se toliko oČedil. da bi si zopet upal med svet."
„No, tam-le prihaja z Ilijo!"
Po kotlu, od strani sem, kjer je visela vrv, sta se pripodila na konjih naša znanca v hitrem diru. Francoz je držal za uzdo Pedrovega, Ilija mojega konja.
„Bon jour!" kričal je prvi, vihteč v desnici klobuk.
Poskakala sta na tla.
S poveseno glavo se je Ilija nekako skrival za svojim konjem. Zato sem dejal, stopivši k njemu:
„No, Ilija, kako ti je ? Se nič ne raduješ huba-vega jutra r"
„Nič!" je bil kratek odgovor. Pogleda mi še ni privoščil.
„Zakaj ner"
„Ker sem jezen!"
„Tako:"
„Da. Veš, gospodine, prav za malo se mi zdi od tebe, da tako počenjaš z  menoj !"
Hudo je gledal in srdito vihal dolge brke.
„Kako?"
7;Kako' Haha! kako! Veš-li,  kdo sem jazr"
„Djado Ilija."
Besedica ,djado' iz mojih ust je provzrocila, da je malo manj hudo gledal in manj srdito vihal  brke.
„Djado Ilija! In to je vse,  vse?"
„Mislim, da vse. Ne vem, da bi bil ti kdo drugi, kakor djado Ilija."
„Da, da, nihče drugi! Toda kaj sem jazr"
„Bolgar, vodnik Čez Balkan,   kupČevalec   s   postermo jatelj." In r"
„Kaj Še? Ali imaš morebiti še drugo službo, za katero doslej niti vedel nisem r"
,Dom in svet"  1897, št. 13.
Znal sem dobro, kam da je meril, a nalašč sem ga dražil, hoteČ ga prisiliti, da pove" sam, kar je zahteval od mene.
in   moj   pri-
Moje vprašanje ga je silno dirnilo. Pomaknil se mi je prav pred nos in mi plamtečih očij kričal v obraz:
„Gospodine! ti si — — ti si — — ne najdem izraza! ti si ¦— — ti si — — ne da
26